GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD J. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
30. junij 1966 — LETO II. ŠT. 12 (30) cena 30 novih par ali 30 starih din poštnina plačana v gotovini
OB DNEVU BORCA
Skoraj ne bi verjeli, dd letos mineva že četrt stoletja od dneva, ko je naša partija 4. julija 1941 pozvala vse jugoslovanske narode v neizprosen boj proti okupatorju, v boj za svobodo toliko let zatiranega naroda k velikemu obračunu malega naroda nad ogromnim fašističnim vojaškim strojem. Slo je za obstanek vseh svobodoljubnih ljudstev Evrope, pa tudi za naš. Cilji partije so bili jasni. Pošteni ljudje so se zavedali dejstva, da brez irtev ni zmage. Sli so v boj, v njem polna štiri leta krvaveli, toda z ramo ob rami z zavezniki, zmagali. Strašen je bil krvni davek našega ljudstva — 1,700.000 žrtev, padlih v borbi, pobitih v zaporih in umorjenih v taboriščih smrti. Res je, zmagali smo, toda čakala nas je porušena domovina, razmere, v katerih je bilo treba po zmagoviti osvobodilni vojni in ljudski revoluciji graditi socialistično družbo, so bile vse prej kot ugodne. Zlasti velja la ugotovitev glede razmer v skoro
do kraja razdejanem gospodarstvu. Proizvajalne naprave so bile uničene, prav tako trgovina in storitvene dejavnosti, močno so bila onesposobljena tudi transportna sredstva in komunikacije, toda politična zavednost in sproščena pobuda sla tedaj mnogokrat nadomestili pomanjkanje gospodarske osnove, organizacije in znanja.
Morda le ni čisto prav pozabljati, da je šele 21 let od takrat, ko smo morali takorekoč goloroki obnoviti v vojni porušeno domovino in z ogromnimi napori začeti gradili prve, osnovne, zelo strme stopnice, po katerih je bilo treba ter je bilo edino mogoče priti do zložnejših vzponov /V kasnejših časih, pa vse do sedanjih razmer in pridobitev, ki dovoljujejo ugotovitev, da se že močno vključujemo v družino razvitejših narodov in držav, čeprav se še nismo osvobodili vseh vrst nerazvitosti.
Vsakemu je jasno, da danes nobeno aktivistično napihovanje uspehov ne
SVETOVNI PRVAKI
V VELENJU
2. in 3. julija bo Velenje prizorišče I. mednarodnega tekmovanja v umetnem kotalkanju. Nastopilo bo 30 kotalkarjev iz Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije.
Prireditev bo vsekakor vredna ogleda, saj med drugimi zastopa nemško reprezentanco kar štirikratni svetovni prvak Karl-Heinz Losch, ter svetovna prvaka v dvojicah z lanskoletnega prvenstva v Madridu.
Tekmovanje bo trajalo dva dni.
V	SOBOTO 2. JULIJA ob 8. uri bo pričetek tekmovanja v obveznih likih. Zaradi številnih ljubiteljev tega športa bo svečana otvoritev popoldne ob 16. uri in nato nadaljevanje tekmovanja v obveznih likih.
V	NEDELJO 3. JULIJA ob 8. uri bo nadaljevanje tekmovanja v prostem kotalkanju, popoldan ob 17. uri pa bo svečana razglasitev rezultatov, podelitev nagrad, ter nastop najboljših tekmovalcev.
more nekoga prepričati. Dejstva govore sama zase, pa če gre pri tem za uspehe ali pa za poraze.
Zato kritikarstvo ali neobjektivno ocenjevanje našega ravnanja in vedenja v preteklosti ali sedanjosti ne more koristiti, še manj pa lajšati napore na poti nadaljnjega razvoja. Le objektivna in zdrava kritika ob raznih priložnostih, o delu posameznikov, o odnosih med ljudmi, lahko vodi k odkrivanju in odpravljanju napak. Žal se te druge oblike premalo poslužujemo, če se je pa, pa pri prizadetih osebah ali organizacijah ne najdemo vedno plodna tla. V bodoče bomo morali zato dosledneje zahtevati, da se te ali one nepravilnosti odstranijo takoj, ne glede na družbeni položaj človeka, ki jih je storil. Nimamo se česa bati, bodimo odkriti in pošteni kot smo bili med borbo, pa bo naša izgradnja še hitreje napredovala, uspehi bodo večji, ljudje pa zadovoljnejši.
Naša generacija postopoma odhaja, prihaja pa nova. Smo v obdobju, ko se naše družbeno življenje razvija v tako širino, da na vseh odgovornih mestih niso in ne morejo biti več samo borci. Prihaja nov rod, mladi ljudje, ki preteklost upoštevajo ali pa ne. Naša dolžnost je, da mladim ljudem pomagamo k samostojnemu okolju, saj je čas, da od medvojnih in povojnih naporov izčrpani, sprežemo in odstopimo oziroma prepustimo del naših sadov v zorenje mladim ideološko in fizično zdravim. Borci bomo pomagali in svetovali, delali pa po svojih fizičnih in umskih močeh, kolikor bomo mogli. Na mladi generaciji je, da nadaljujejo tisto, za kar so se njihovi očetje borili, s tem pa dokaže, da zna ceniti pridibotve NOB in dosedanje izgradnje, saj je to dediščina — zelo bogata — kakršne sedanja starejša generacija, v svojih mladih letih še zdaleč ni imela. Naj bo 4. julij, dan borca, dan sproščenega vedrega razpoloženja, skupnega veselja mladih in starih v svobodni in ponosni domovini.
BILI SO V BELI KRAJINI
Š&8 m*
m
i
si $
m i
I $
m $
m
i
ii $
n
M
m ts
I!
sfc
m
m
m

4. in 6. tega meseca je sindikalna podružnica občinske skupščine v Velenju organizirala za svoje člane izlet v Črnomelj v Beli Krajini, kjer so prav tega dne praznovali kreso-van je in jurjevanje — največjo turistično folklorno prireditev v Beli Krajani.
Svojevrstno doživetje je billo vabljenje draigatuških »kresnic«, ki so vabile na kresovanje, katero je bilo na velikem prostoru pod črnomelj-sko postajo. Ob kresu so priredili bogat folklorni program, v katerem je sodelovala tudi znana pevka Ivanka Krašovec — domačinka Bele Krajine.
V nedeljo pa je nad sto nastopajočih v belokranjskih nošah prikazalo številnim turistom lepoto belokranjskih noš, svaitbenih in drugih običajev.
Met pa ni bili namenjen zgoilj ogledu turističnega spektakla, temveč so obiskali tudi rojstni kraj slovenskega pesnika Otona Zupančiča — Vinico, zatem Muljavo — rojstni kraj prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča, bazo 20 v Rogu in Zužemberg, kjer so si ogledali veličasten spomenik borcem NOB.
Takšni izleti so vsekakor še zaželeni, saj družijo prijetno s poučnim.
Prihodnjo številko našega lista bomo izdali, zaradi spremenjenega roka tiskanja In dopustov v uredništvu, v četrtek, 21. julija.
m
m
'M gp
*
II k
Sreeno
velenjski rudarji!
Letos bodo velenjski rudarji praznično manifestirali svojo voljo, da hočejo biti tudi v bodoče vztrajni borci za naš nadaljnji napredek, za njihovo lepšo bodočnost iti bodočnost socialistične domovine. Njihova doslej prehojena pot potrjuje, da so zvesto uresičevali naloge, ki jim jih nalaga družbena skupnost. Zato lahko ob letošnjem 3. juliju, Dnevu rudarjev, verjamemo njihovemu zagotovilu, da bodo Še naprej neumorno delali v temačnih globinah za lepšo bodočnost delovnega človeka in naše socialistične skupnosti.
Tovariši rudarji! Ob vašem rudarskem prazniku sprejmite iskrene in to-variške pozdrave vseh delovnih ljudi velenjske občine. Bodite še naprej vztrajni, enotni in predani veliki stvari socializma!
zm
sMS
m
fcRkN
m 1 i
i i
i i
ip Hi
SM5
|
i
i
nt p
1 I 1
i i
i s®
n
1
i iS
Aktiv zveze mladine osnovne šole Jožeta Letonje — kmeta iz Šmartna ob Paki je nadvse uspešno uprizoril igro »Županova Micka«. Na sliki vidimo mlade igralce, ko nazdravljajo srečnemu dogodku.

Odslej plačevanje mleka po kakovosti
0 GRADNJA
Na desni skici: profil premogo-vega sloja preko Šoštanja.
Na spodnji skici: situacija odobrenega raziskovalnega in eka-ploatacijskega področja.
STANJI!
Uradni list SFRJ je meseca aprila objavil nove kakovostne pogoje, katerim mora mleko ustrezati -otb prodaji od 1. junija 196G dalje. Proizvajalci mleka — družbena posestva in kooperanti ne bodo upravičeni do minimalne zaščitne cene 0,28 N-dinarjev za tolščolmo enoto, niti do zvezne in republiške ali občinske premije, če ne bodo Izpolnjevali zahtevanih 7 kakovostnih pogojev, oziroma, če bodo proizvajali slabše mleko.
Mlekarne bodo tako iz boljšega mleka delale bolj 'kvalitetne izdelke, zlasti sire. Pri tem pa bodo morale ubrati ustrezno pot, kajti z nepremišljeno politiko lahko močno zmanjšajo dotok mleka, česar posledice hi kmalu čutili. Po Uradnem listu je določanje kakovosti mleka prepuščeno dogovoru med proizvajalcem in kupcem, kar ublaži pretirano ostrost pogojev, seveda v kolikor ne bodo banke vztrajale pri uveljavljanju premije izključno ob pogojih, ki jato zahteva Uradni list. Zakaj so pogoji ostri? Naše mlekarne nimajo niti dovolj strokovnega kadra (nastaviti bi morale več "sto ljudi za izvajanje vseh zahtevanih analiz), nisi niso zadostno opremljene. Na nekaterih obratih ali v mlekarnah sicer že jemljejo vzorce mleka vsak dan predvsem za določanje 'tolšče, kajti nekatere podružnice bank zahtevajo dnevno tolščo sicer ne priznajo premije; kar pa je praktično povsod neizvedljivo.
Meseca maja so se sestali predstavniki slovenskih mlekarn ii>n izmenjali mnenja o izpolnjevanju navedenih pogojev ter se pogovorili o enotnih me-, riliih. Specifično težo 'bi kontrolirali le v primerih 'ko bi sumili raa podlagi količine tolšče, da ne zadostuje pogojoi. Odstotek mehanične nesnage na filtru ne sme1 presetjati lli. rHztfetia (ptf'lestvi vici od 1 do 5 instituta za mlekarstvo
Jugoslavije) — ob tem pogoju je bojazen, da bodo zasebni rejci zopet uporabljali razne nečiste cedilnike iz blaga z namenom, da bi odstranili grobo nesnago, p.ni tem pa stopnjevali število organizmov v mleku. Vso pozornost naj bi proizvajale,i posvetili čistoči vimena, molže, nevidna nesnagi itd., vidno nesnago je mogoče opaziti in jo lahko mlekarna odstrani s čistilniki brez posebnih analiz. Za doseganje zahtevane kislosti — 7,6° si bodo proizvajalci morali urediti hlajenje mleka. Zahtevo po bakteriološko kvalitetnem mleku mlekarji odobravajo, saj je to prvi pogoj za kvalitetno pasterizirano ' mleko in za kvalitetne mlečne izdelke. Tolščobna stopnja 3,2 odstotka pri mleku je po mnenju predstavnikov mlekarn nizka, kajti -tolsta pri sivorjavi čredi se giblje od 3,5 do 3,7 odstotkov. Po zahtevkih Uradnega lista ne sme biti mleku dodano mleko od krav zdravi,.jenih z arzenom, živim, srebrom ali drugimi zdravili in ne sme vsebovati antibiotikov. Kdo bp opravljal to kontrolo? Po mm»nj>u mlekarjev bi naj to kontrolo opravljali sanitarni inšpektorji ali higienska zavodi.
Za takšne in podobne odloke bi morali predhodno pripraviti ierdn, marsikdo namreč miti ne ve na kakšen način bo lahko pogojem zadostil, kar pa lahko povzroči veliko nevšečnosti tako proizvajalcu 'kot -kupcu in negodovanja pri potrošniku. Navedeni pogoji pa narekujejo tudi različne cene zži mleko in sicer nižje od minimalne ■zaščitne cene v primeru, ko mleko ne bo 'ustrezalo. Kakšne pa bodo te cene, pa do sedaj še ni določeno. V nekaterih mlekarnah menijo, da naj bi bile od 0,20 do 0,22 movih dinarjev za tol-šoolbno stopnjo (to je cena mleka pred nastopom qoapodarske reforme).
■ Ji, JU i "lirtj, ,IHHJ1/11	. i,f ...
N. M.
Izbor načina pitanja in zato primeren tip goveda
Za proizvodnjo govejega jnesa je karakteristična velika različnost v tehnologiji pitanja. To zaradi več razlogov, zlasH zaradi tega, ker se vrši proiz/ac .ljr v zelo različnih pogojih, pri č; cnrr to i pi goveda kaj različni v pogledu proizvodnih lastnosti. Razen trga se uporabljajo 'različni načini vzreje goveda.
Vse to več ali manj vpliva na ekonomu či; jt p:oizvodnje in na kvaliteto prciz/c .r> ga mesa, kar pa močno vpliva na sam uspeh proizvodnje. Taka različnost v pogojih nam narekuje, da se odločimo za takšno tehnologijo proizvodnje oziroma takšen način pitanja, ki bo omogočil maksimalen uspeh.
Imamo dva načina pitanja:
a)	intenzivnejši način;
b)	kombinirani način.
Za intenzivnejši način je značilna intenzivna prehrana od začetka do konca pitanja oziroma do klanja, pri katerem želimo, da čimbolj Izkoristimo možnost priraščanja pitancev v času najbolj intenzivnejše rasti. Pri tem načinu gredo v pitanje približno 4 mesece stara teleta v teži od 100 do 150 kg, pri čemer bikcev po navadi ne kastriramo. Cas pitanja je navadno 10 mesecev, pri čemer dosežejo pitanci 250 do 300 kg prirastka in gredo v zakol v 'starosti od 12 do 14 mesecev v teži 350 do 400 kg. Meso takih pitancev se 'odlikuje po manjši visebini masti, vsebuje več vode in ima bolj sladikast okus. Po kvaliteti je podobno teletini ln se zato imenuje Baby-beef (govedina najmlajših govedi). Kot najbolj intenziven zahteva itak način ne samo primerno tehnologijo, temveč tudi primeren reprodukcijski material, ki lahko normalno izkorišča močna krmila iin 'kvalitetno vokimi-nozno krmo.
Nekoliko manj intenzivna varianta tega pitanja bazira na manjši porabi koncentratov zaradi česar traja 'pitanje 2 do 4 mesece dalj. Teleta so primerna za klanje v stanosti 16 do 18 mesecev v teži 450 do 500 ikg. Bikci so lahko kastrirani, da namesto mesa bikov dobimo kvalitetno junetimo, saj
po 18. mesecu starosti preidejo v meso sekundarni spolni znaki. Meso pitancev, pitanjih po tej varianti, se odlikuje po večji vsebini masti, po manjši vsebini vode, po svetlo rdeči barvi mesa, po polnem okusu in se delno razlikuje od lastnosti mesa pitancev, pitanih po kombiniranem načinu. Torej zavisi od variante pitanja kvaliteta mesa.
Kombinirani način sestoji iz dveh faz, ki se časovno, lahko pa tudi prostorno razlikujeta. V prvi fazi, ki traja od odstavitve telet do starosti od 12 do "18 mesecev, se pitanci hranijo bolj ekstenzivno na paši ali z voiu-minozino krmo v izpustih, pri čeimer pridobijo na rasti (ine prirastku!). V tej fazi niha prirast v mejah polovice maksimalne kapacitete prirastka, to je od 400 do 600 gramov. Ob koncu te faze se giblje teža pitancev med 250 in 300 kg, kar je v glavnem odvisno od časa pitanja, prehrane, načina vzreje (vezana ali prosta) in od tipa samega pitanca oziroma njegovih lastnosti glede prirastka.
V drugi fazi prehajamo iz ekstenzivnega na intenzivni način, ki traja 4 do 7 mesecev, kar je odvisno od starosti, teže in kondieije živali, kakšno stopnjo pitovnosti želimo doseči. Iz tega sledi, da dovoljuje kombiniran način precej več možnosti, kar se tiče prilagajanja tipu govedi, letnemu času, viru hrane in drugim pogojem v proizvodnji in plasmamu. Zaradi tega je ta način pitanja uveljavljen povsod tam, kjer je kvaliteta govejega mesa visoka. Za ineso pitancev, vzrejenih po tem načinu, je značilna večja ma r moriranost mesa z maščobo, manjša vsebina vode, polni okus, dobra krhkost (mehkoba) in jasna rdeča barva. Taka govedina je upoštevana kot visoko kvalitetna.
Kateri od obeh načinov je bolj ekonomičen in .bolj rentabilen je težko reči brez konkretne analije pogojev, 'v katerih se pitanje izvaja. Ko govorimo o kombiniranem načiniu pitanja je treba poudariti, da so lastnosti goveda garancija za dober prirast, dobro odpornost iin dobro komformaoijo — prilagodljivost — ektenziv.nega načina reje.
Dne 15. maja je objavilo »Delo« v rubriki »Pisma bralcev« članek z naslovom »Ovire za stanovanjske zgradbe v Šoštanju ni več«. O tej zadevi je razpravljala na seji občinska skupščina Velenje in sklenila, naj se občane seznani o tej problematiki. Zato posredujemo to problematiko.
Na situaciji Šaleške doline, ki jo objavljamo, je s polno črto označena meja preipogovega sloja. To mejo smo določili na podlagi 208 raziskovalnih vrtin, ki so bile izvrtane v času od leta 1885 do leta 1966. S temi vrtinami je pokrito področje ca. 14 km2, kar predstavlja zelo visoko stopnjo raziskanosti za lignitski sloj debeline, kot je v Šaleški dolini. Na osnovi teh raziskovalnih vrtin so se izračunale rezerve lignita v ležišču, ki znašajo ca. 740' milijonov ton geoloških rezerv, od katerih je možno pridobiti ca. 400 milijonov ton. Od teh rezerv je potrebno začasno odšteti tiste premogovne rezerve, ki so vezane na nujne varnostne stebre za izvozni jašek Skale in izvozni jašek Preloge. Te rezerve znašajo samo še 330 milijonov ton. Od teh 330 milijonov ton pa je od uspešne ekonomske rešitve odvodnjavanja triadnih in krovninskih vod odvisno ca. 150 milijonov ton. Te rezerve, ki so vezane na odvodnjavanje, ležijo na tistem področju šaleške doline, ki je na situaciji označena s šraiirano površino. Iz navedenega vidimo, da je čistih eksploatacijskih rezerv premoga ca. 180 milijonov ton, kar bi pri letni proizvodnji 4 milijone ton zadostovalo za 45 let.
Problem urbanizacije Šaleške doline je bil že večkrat obravnavan na Svetu za urbanizem, na Občinski skupščini ter tudi zborih* volilcev, kjer so urbanisti dokazovali, da je možnost razvoja Šoštanja omejena na majhen prostor južno od reke Palce. Del Šoštanja, ki se razprostira severno od Pake, leži na premogovem sloju, kar je dokazano z vrtinami K-3, L-3, M-4, 21 in S-17-t, ki so v situaciji tudi na-značene. Na podlagi teh in še Ostalih vrtin Je izdelan tudi prečni profil M-4 do M8, iz katerega je razvidna debelina sloja na tem področju. Analize premoga iz teh vrtin so pokazale, da je premog na tem področju dobre kvalitete z nad 2400 kcal/kp v ležišču. Prav tako je razvidno iz profila M4 do M8, če se bo odkopaval premog severno od vrtine M4, da se bo kljub posedanju na površini poznal celo juino od reke Pake ter da bo področje rušenja segalo do same Pake.
Svet za urbanizem je svojeČasno pri obravnavanju urbanističnega plana za mesto Šoštanj razpravljal o upravičenosti rušenja Šoštanja severno od Pake. Izdelan je bil tozadeven ekonomski elaborat, v katerem je bila izvršena ocenitev vrednosti objektov, ki stojijo na tem področju, istočasno pa tudi ekonomska kalkulacija vrednosti premoga tega predela. Že takratni elaborat je pokazal upravičenost pridobivanja premoga celo na tako strnjeno zazidanem področju. V ostalem pa obstoja rudarski zakon, ki z ekspioa-tacijskim področjem ščiti mineralne surovine, in ki dovoljuje gradnje na rudnem področju le v izrednih pogojih.
Končno pa bi hoteli poudariti, da je šaleška dolina majhna, zaokrožena urbanistična celota. Vsi prebivalci na tem področju se moramo zavedati, da
je procvit te doline povzročilo premogovno bogastvo, ki leži v šaleški premogovni kadunji. Šaleška dolina se za dosedanji razvoj lahko zahvali samo temu naravnemu bogastvu in tudi bližnja perspektiva je odvisna od uspešnega poslovanja rudnika. Zato bi
morali vsi skrbeti in si prizadevati, da Rudniku poslovanja ne otežkočamo. Nasprotno, pomagajmo mu vsaj z razumevanjem.
Dušan Pipuš — dipl. rud. inženir Tehnični direktor RLV
SKLEPI RUDNIŠKE KONFERENCE ZKS
Vodilo za nadaljnje delo
18. APRILA LETOS SO SE KOMUNISTI IZ VELENJSKEGA RUDNIKA ZBRALI NA DELOVNI KONFERENCI IN SPREJELI NEKA' TERE SMERNICE ZA NJIHOVO NADALJNJE DELO. POLEG PREDSTAVNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE IN OBČINSKIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ STA 3ILA NA KONFERENCI TUDI 'ČLANA CK ZKJ FRANC LESKOŠEK-LUKA IN JOŽE ŽOHAR. NA PODLAGI REFERATA SEKRETARJA RUDNIŠKEGA KOMITEJA ZKS JOiETA ALJAŽA IN PLODNE RAZPRAVE SO KOMUNISTI RUDNIKA LIGNITA VELENJE SPREJELI NASLEDNJE NAPOTKE, KI JIH BODO VODILI PRI NJIHOVEM NADALJNJEM DELU,	>HO V < > i >>
1.	Naloge, ki jih je postavil pred kapnuniste VIII. kongres ZKJ, so v luči gospodarskih sprememb, nastar lih z reformo, še prav posebno pomembne in odgovorne. Te naloge terjajo od slehrnega člana zveze, da so; s konkretnim in vztrajnim delom vključi v reševanje vseh problemov, od katerih je odvisno boljše gospodarjenje naše delovne skupnosti. Pri tem gre za povečanje produktivnosti, izboljšanje proizvodnega procesa, znižanje stroškov proizvodnje itd. Ker v našem kolektivu ni več dosti možno povečati produktivnost na račun fizičnega naprezanja, bo treba v prihodnje vso skrb posvetiti uvajanju nove sodobnejše mehanizacije, razvijanju in razširitvi lastnega študij sko-raziskovalnega dela, no-vatorstva in racionalizatorstva ter tako stremeti k čimboljšemu izpopolnjevanju organizacije dela.
2.	Ker so proizvodni rezultati v veliki meri odvisni od strokovne usposobljenosti članov delovne skupnosti, naj komunisti s polno mero odgovornosti prisluhnejo temu vprašanju. Prizadevati si morajo, da se vskladijo učni programi za pridobitev kvalifikacij, prav tako se morajo odločno zavzeti, da se izenačijo kriteriji pri razdeljevanju štipendij.
3.	Nadaljnje izpopolnjevanje sistema delitve dohodka po vlpženem delu mora biti ena od najvažnejših nalog vseh komunistov v naši delovni skupnosti. Odločno se morajo boriti proti vsem oblikam teženj po uravnilovki, ki se čestokrat pojavljajo pod krinko formalnih papirnatih kvalifikacij in zavirajo samoupravne iniciative proizvajalcev ter jih destimulirajo. Le z razvitim in doslednim sistemov delitve po vloženem delu bo mogoče odločneje vplivati na samoupravno zavest slehernega člana kolektiva in ga dejansko zainteresirati za probleme njegove delovne enote, ekonomske enote in delovne skupnosti kot celote. Komunisti se morajo zavzeti tudi za stimulativno nagrajevanje strokovnih delavcev.
4. Današnja stopnja družbenega ravzoja je nedvomno vnesla mnogo kvalitetnih sprememb tudi na po4r ročje samoupravljanja. Kl.juo tem kvalitetnim premikom pa se. na tem področju pojavljajo še. vedno .Številni problemi. Pasivnost, nekaterih članov samoupravnih organov pri odločanju, neažurno izvrševanj^ sklepov, pomanjkljivo in nezadostno obveščanje, vse to so problemi, kaT tere bo nujno treba vsaj ublažiti,,ce že ne poplnoma odpraviti. Ena naj, pomembnejših nalog komunistov v prihodnjem obdobju pa je okrepitev nižjih samoupravnih organov, obračunskih enot. Zavzeti se morajo za okrepitev materialne osnove tel) enot in tako doseči, da se bo v njih porajala samoupravna iniciativa, da bodo iz njih izvirale zastavljene nar loge in končno, da se bodo v njih te naloge tudi realizirale. Zaradi tega naj se komunisti v teh organih čin* bolje angažirajo, osnovne organiža? cije pa naj preko njih zahtevajo, da bo delo teh organov, kot tudi vseh ostalih, dejanski odraz volje in potreb vseh članov delovne skupnosti -—4,
(Nadaljevanje na 6. strani) ~ 1
V počastitev 25-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in Dneva borcev, priredi krajevna organizacija ZB NOV Šalek skupaj z ostalimi krajevnimi družbenimi organizacijami in šolsko mladino iz Pake
PROSLAVO
v nedeljo, dne 3. junija 1966 ob 15. uri pred gasilskim domom v Šaleku
Po kulturnem programu bodo priredili zabavo s srečolovom na kateri bodo igrali »Fužinar-ji« iz Raven na Koroškem.
Vabljeni!
ČRNI 7. JUVII V KAINJll Dobra organizacija je pol uspeha
(Nadaljevanje in konec)
TRIKRAT SEM SE ONESVESTIL
Drugi iz skupine srečnežev pod vitlom je bil vozač Ramiz Bešič, sin Mah-muta. Tega dne je .bil slabe volje; zvedel je, da bodo njegovi otroci morali ponavljati razred. Nt mu bilo za malico. Odšel je na mesto, 'kamor hi morala prispeti kompozicija in z njo pitna voda. Ko se je vrnil, mu je pokojni Rifet Ganibegovič ponudil vodo, ki ni bila več dobra.
—	Nekaj časa sem postopal ob vi tlu, dokler ni prijel Jovo Dragic, ki me je povabil v skladišče. Vedel je, da sem slabe volje, pa me je hotel razvedriti. In v trenutku, ko sem ga po trepljal po ramenu, je počilo. Zmanjkalo me je. Pozneje sem zvedel, da sta me Dragic in Imanovič naložila na lokomotivo. Med včžnjo sem se za Mp zavedel, nakar me je znova zajela'tema. Tovariši so me odnesli v kopalnico ter me okop ali. Bilo mi je neznansko slabo. Prejel sem nekaj injekcij in se napotil domov. Pri izhodu me je znova premagala slabost. Domov me je od-vedel moj brat.
Ranuizovo zgodibo je dopolnilMre.tji iz sikupinfe pod vitlom Ivo Jozafiovič.
—	Bilo 'je strahotno. V trenutku so bile oči in tista polna prahu in iveri, pritisk pa nas je .skorajda sipipšoil. V tišino, ki je zavladala po pošastnem poku, iso se nenadoma zarezali klici na pomoč. Ramiz je kriknik »Pojdimo k ibunkerju!« Ne vem, zakaj, toda nasprotoval sem jn dejal: »V iotkomotiiv-•ni hodnik moramo!« Dragic je stekel za Ramizom, jaz pa sem se .pognal sfcozii gost dim k "železnici. V prekopu sem se komajda navžii čistega zraka. Dragiič ta Imanovič sta oinahovaje privlekla Bešiča, z njimi pa je prišel tudi Veispahič.
Spominjam se, da so nas zunaj vsi spraševali, ikaj je. Odgovora niismo zmogli, kajti bili smo na &n>:t preplašeni.
EDEN SE JE VENDAR SPOMNIL SAMOREŠILCA
Asim Kubat je bil ha delovnem mete pnii>j£noveriEnejr traasporteviu št. 2. Asim se je spomnil na samore-.Ica, toda na mestu, kjer b.i moral biti, je bil gasilni aparat. Asim se je rešil 'in to celo sam. Njegova pripoved je pretresljiva.
— To jutro je bilo bolj veselo kot • običajno. Skupina delavcev je prepevala šaljive narodne pesmi in sam sem , se zaklepetal z Mahmutom Aličem ter se odlpeljal do njegovega delovnega mesta in šele zatem krenil nazaj.
Okrog pol dvanajste je prišel naokrog miner Edhein Neimariija, zatem pa nadzornik Jožo Jovič. Ni ju več med živimi. Eksplozija je zrušila vse okrog .mone. V preblisku sem pomislil, tla je nastal kratek stik ta -sem prekinil električni tok. Potepi se mi je zazdelo, da je eksplodiral voziček z eksplozivom v bližini .bunkerja. Toda ni bil pravi vonj. Po (telefonu sem poklical čuvaja Šukrija Šahinbegoviča pri ventilatorju Lozančiči. S težav.o sva se sporazumela? Končno sem-zvedel, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Dim me -je vse bolj dušil. Pot, ki sem jo običajno prehodil v 5 minutah, je postala prava muka. Tipal sem od stojke do stojke, padal, omagoval "iS le misel na moje ,naj'bližje mi je dala moči, da sem se privlekel iz objema smrti. »Ziviim« je vzklikalo v meni. Šele čez čas sem zagledal svetilko, ki se mi je bližala. Bil je to Mujo Hru-stič. Povedal mi je, da je eksplodiral metan, zato sva molče hitela po loko-motivnem hodniku. Sredi poti sva srečala upravnika Buceka, mojstra Iva Miličevica din strojnika Šefi.ka Šišiča. Zasuli so .naju z vprašanji, če sva kje koga videla. Upravnik Bucek je jokal
in ihtel: »Zakaj nisem med mrtvimi.« Šele takrat sem .se zavedel, da 'je smrt opravila .strašno žetev. In še nekaj korakov nas je delilo od prvih žrtev. Zagledal jih je upravnik Bucsk. Izpod vagonov smo izvlekli težko ponesrečene Ibra Amidžiča, Abdulaha Begiča in najmlajšega rudarja Zihnija Fejzi-ča. Na poti v bolnico so izdahnlli.
NEKAJ ME JE SLEKLO DO GOLEGA
Z Mujom Hrustičem sem delal pri
skretnioi, ko je udarilo, pripoveduje kopač Hasain Skeledžija. Vrglo me je nekaj metrov naprej in v hipu mii strgalo obleko preko ^glave. Zavedal sem se šele takrat, ko sta me Mujo ter Šefik odvedla z mesta nesreče. V lo-ko-motivnem hodniku, sem nenadoma pogrešal tovariša Muja. Kot da to,i šinite vame nove moči, sem planil pokonci in .začel kričati: »Mujo! Mujo!« Našel sem ga pri vagončkih, kjer je reševal ranjence. Skupaj s smrtno ranjenimi sem prišel .na piano, kjer sem prejel zdravstveno pomoč.
POTI SE RAZHAJAJO
Mustafa Imanovič je bil majipriseb-nejši v petorici pod vitlom.' V .trenutku eksplozije je ležeč na zemlja za-klical: »Bežite! Motor od lokomotive!« Ta preplah bi sicer lahko bdi usoden za vse, iker so se brezglavo razbežalii v temi in dimu, misleč, da je lokomotiva eksplodirala. Skupina se je raz-bežala iin čeprav so bili blizu drug drugega, je vendar sleherni menil,, da je sam.
Jovo Dragic pravi, da ga je ohromilo in navdalo z grozo, da je začel vpiti: »Na po-moči« Na slepo je šel v
RAZGOVOR Z RAVNATELJICO ŠOLE - KRISTO VAIIOVO
PAZITE NA KOLESA IN MOPEDE
Na postaji milice so nam povedali, da je v Velenju in bližnji okolici ukradenih iz dneva v dan več koles in mopedov. Zato opozarjamo lastnike koles in mopedov, da jih sproti zaklepajo in da jih ne puščajo čez noč pred stanovanjskimi bloki. Le z vestnim čuvanjem in hranjenjem koles na varnih mestih se bo preprečila kraja koles in mopedov.
SEPTEMBRA 1962., LETA SO OTROCI PRVIČ SEDLI V LEPO UREJENE ŠOLSKE PROSTORE NOVOZGRAJENE OSNOVNE ŠOLE V ŠMARTNEM OB PAKI, UČITELJI PA SO Z VEČJIM ZADOVOLJSTVOM ZACELI VLIVATI ZNANJE MLADIM UKAŽELJNIM GLAVAM. SČASOMA SO S SKUPNIMI MOČMI UREDILI IGRlSCE, ZELENJADNI LN CVETLIČNI VRT TER S TEM OLEPŠALI OKOLJE SOLE.
Pomoč za družine ponesrečenih je prihajala iz celega sveta.
neko smer in vpil: »Je kdo" živ?« Nekje pod .sabo je zaslišal glas: »Umiram!« Iskal je človeka, toda mi ga našel. Dim ga je vse bolj grize,1 v grlu, zato se je obrnil in se spotaknil ob vagončkih. Svetilke ni imel, toda prav vagončki so mu ..-postali kažipot. Tipal je od vagončka do vagončka, dokler ni prišel do Ramiza Bpšiča, ki je stokal. Dvignil ga je ter z njim nadaljeval pot k »kretnici, Ko je prišel iz jame, se je hotel vrniti in .pomagati pri reševanju, toda nadrejeni so mu to preprečili, ker je slabo izgledal.
ZUBORENJE VODE — REŠITEV
Imanovič pravi, da je najdlje obležal na zemlji. Nikamor ni -upal kreniti, ker se ni nič videlo. Slednjič mu ije pomagal sluh. Šumenje vode ga je ohraibrilo. Zmočil si je srajco ter si z nj.o zakri.l usta in mos. V te.m trenutku je zaslišal, kako nekdo teče v smer, odkoder je sam prišel. Zakl-ical je: Ne tja!« Bil je Ešref Veispahič. Prijela sta se za roke in počasi, tipaje oi> zidu hodinika šla k življenju' .naproti. Rešil ju je prihod lokomotive.
Kakanjska nesreča je bila strahotna. Opomin je ibil .prevelik. Smrt 128 rudarjev je bila povod temeljite revizije varnostnih naprav v vseh naših rudnikih.
Smrt 128 rudarjev jame rasi je rešila življenje tisočem njihovih tovarišev pri delu.
Večna slava herojem našega rudarstva. Naj se nikdar več ne ponovi ne-milostna tragedija ljudi, delovnih ljudi na najtežjem delu, Naj se ne potoči več niti ena solza za nekom, ki je odšel v jpbjem črnega sonca za dobro vseh nas.
Pišeta: Aleksander Konstantlnovič ing. Nusret Hadimujič
Prejšnji teden sem obiskal osnovno šolo v Šmartnem o'b Paki z namenom, da bi zvedel 'kaj več o organiziranosti i.n načrtnosti njihovega šolskega dela ter o letošnjih uspehih. Moje oči so sprva -videle le lepo, čisto šolsko poslopje ta .negovan šolski vrt. Kasneje pa me je ravnateljica šole Krista Va-hova seznanila s problemi šole, ki skrbi za v.zgoj.o in izobrazbo mladih generacij Šmarčanov. Ker je ravnateljica šole skopo govorila o dosežkih dela, sem mimogrede, med najinim pogovorom, prepisal iz zapisnika nad-zorovalne konference oceno pedagoškega svetovalca. Tako-le je zapisal o delu osnovne šole v Šmartnem oib Paki: »Šola kot celota prav dobro opravlja svoje vzgojno-izobraževalne naloge. Delovni dosežki so v nekaterih dejavnostih nadpovprečni v občinskem merilu. Ti uspehi niso isamo plod dobre organizacije dela, velike delovne angažiranosti in pripravljenosti za nadaljnjo strokovno rast ter povečano kvaliteto večine učiteljev, marveč je to tudi odraz naprednih hotenj, vnesti v proces učnega dela izvirne rešitve odprtih problemov, ki jih na šoli .ne -manjka.«
KATERI SO »ODPRTI« PROBLEMI NA VAŠI ŠOLI, TOVARIŠICA RAVNATELJICA?
— Pri našem delu je še vedno premalo poudarjena vzgojna stran naših prizadevanj in hotenj. Preveok.ra-t po nepotrebnem kažejo s prstom na šolo, češ, da je ona kriva za vsa doLik-veat-na dejanja in nevzgojenost mladine. Šolniki se zaradi takega gledanja upravičeno čutimo prizadete, ker pri deta prvenstveno polagamo po.aorn.ost vzgoji. V šoli ne moremo povsem odpraviti sla.bih vzgojnih napak, ki jih otroci prinesejo iz okolja v katerem živijo, lahko pa (te kor ozdravimo.
" Moram povedati, da imamo na naši šoli več vzgojnih kot .učnih proble7 mov, zato se zavzemamo, da hi imeli na šoli varstveni oddelek z usposobljenim vzgojnim delavcem,, ki bi načrtno in strokovno s pomočjo staršev in ostalih družbenih dejavnikov skrbel za vzgojo otrok. Povsem se namreč zavedamo, da dobro počutje učencev — to pa le lahko da urejeno okolje in dobra vzgoja — bistveno .pripomorejo k boljšim učnim uspehom. Za formiranje takega oddelka pa so po-trehni ustrezni prostori, denar in ustrezni vzgojni kadri. Ker vsega tega n,-'mamo, zato še nismo ustanovili tak varnostni oddelek, ki bi ustrezal potrebnim zahtevam.
Vendar kljub temu nismo zanemarjali tovrstno šolsko dejavnost. Reči
moram, da je na podlagi naših zapa-žamj, še vedno največkrat dom vzrok slabe ali zanemarjene vzgoje. Starši se premalo brigajo za zunanje kvarne vplive. Dostikrat pa jih sami tudi ne znajo in ne morejo rešiti. Na naši šoli -imamo ustaljene .individualne razgovore s starši iin vzgojna predavanja .na skupinskih roditeljskih sestankih. Vendar menimo, da je te dejavnosti .premalo, ker zahteve presegajo naše zmogljivosti.
Tudi .delovne organizacije bi se morale zanimati kako živijo in se učijo otroci njihovih delavcev. Dosti je vzgojnih vprašanj, ki b,i jih lahko rešili skupaj z delovnimi organizacijami.
KAJ VAS ŠE TARE?
— Telovadnica, ki jo nujno rabimo. Radi b.i tudi razširili šolske prostore,
----—--j-j-r---------
na višji stopnji. V sedmim razredu je inteligenčni nivo nizek. Razredno jedro je šibko in se le počasi formira. Potrebno je dosti nege, ustreznih metod in posebnih posegov pri posredovanju učne snovi.
Ugotovitve neuspehov je razreda-! in učni zbor sproti analiz',rail na sejah in ugotovil, da na nižji in srednji stopnji dela učencem težave -poleg matematike in slovenskega-jezika tudi Spoznavanje družbe. Deino je to razumljivo. Učenci so doma na podeželju, manj potujejo, starši, se z njimi bolj malo ukvarjajo, govorijo v dialektu in malo črtajo. Na višji stopnji .pa jim poleg matematike in slovenskega jezika dela težave tudi tuj jezik.
Glavni vzroki neuspehov so nizek inteligenčni nivo, oddaljenost učencev od šole, premajhna , skrb nekaterih staršev za učencev uspeh, mnogi nimajo ustreznega varstva, neurejene družinske razmere, socialni problemi — tudi alkoholizem in to, da starši zaposlujejo otroke pri poljskih delih.
Na šoli uspešno delata pionirski odred in aktiv Zveze mladine. Pionirje i.n mladince pogloibljeno stcn^uLjojno z družbeno-političnimi s-premeniibami naši državi, organiziramo teKmovamja
prijetne počitnice tovariši učitelji in, učiteljic« iz Smartna ob PakiV
iltfljlei
ob t
da bi dobili hišnikovO stanovanje. Vendar zaenkrat ni na razpolago dovolj denarja.
MORDA ŠE NEKAJ O LETOŠNJIH
USPEHIH IN DELU SVOBODNIH AKTIVISTOV
— Osnovna šola »Jožeta Letonje — Kmeta« je centralna šola. K njej je priključena podružnica v Skornem. 1 Letos je bilo na centralni šoli 358 učencev. Uspešno je šolsko leto izdelalo 297 učencev ali 82,96 odstotkov. Po 39. členu ZOŠ napreduje z eno nezadostno oceno 24 učencev. Razred pa ponavlja 37 učencev ali 10,33 odstotkov. V Skornem pa je izdelalo vseh 15 učencev.
Učenci rabijo mnogo pe,dagoške taktnosti in psihološke nege, posebno
KRI JE ZDRAVILO
Vsi tisti, ki so a/eč kot petkrat darovali svojo dragoceno kri so se letos zbrali na svečani proslavi ob dnevu krvodajalcev v velenjskem kulturnem domu, ki jo .je priredil občinski odbor Rdečega križa. O povsem prostovoljnih krvodajalskih akcijah v velenjski občini je na proslavi govoril Bruno Trebičnik, predsednik komisije za krvodajalstvo pri .občinskem odboru Rdečega križa. Na kratko je orisal razvoj krvodajalstva in delo transfuzijske službe od skromnih začetkov prostovoljnega dajanja krvi pa do današnjih akcij. Organizacija Rdečega križa je v velenjski občini opravila ogromno delo na področju vzgoje ljudi, saj so darovali kri po svoji moralni in etični vsebini postali ljudje, ki se zavedajo, da dajejo lastno kri sočloveku. Na proslavi dineva krvodajalcev je predsednik komisije za krvodajalstvo pri republiškem odboru Rdečega križa Slovenije dir. Šobar Štetan podelil zlate in srebrne značke 209-krvodajalcem iz .naše občine in diplome delovnim kolektivom »Oljki« iz šmartna ob Paki, »Galanteriji« Šoštanj, TiP »Zarjii« šoštanj, Elektrarni Šoštanj, rudniku Velenje in sindikatu skupščine občine Velenje.
Zlato značko so dobili:__
Mirko Antlej, Ainton Ajnik, Rudolf Boh, Brane Bračič, Vili Delalut, Zan.i Debeljak, Leopold Dvoršak, Franc Drev, Jože Forštner, Franc Fricelj, Ciril Grebenšek, Vili Hercog, Kari Jam-žovnik, Stane Jurkovič, Stanko Jav-ševar, Rafael Koren, Ivan Kolšek, Edi
Krajnc, Albreht Kočevar, Kristina Kra-šovec, Rado Kosesnik, Anica Kos, Franc Lorgen, Miroslav Lah, Ivan Me-ža, Antonija Mauzer, Milan Medved, Marjan Novinšek, Marija Ogrinc, Rudi Oiplotnik, Janko Osojnik, Cvetiko Polutnik, Ivan Polh, Florjan Praznik, Martin Primožič, Ivan Podgoršek, Alojz Pučko; Kari Rudolf, Martin To-panž, Anica Turnšek, Jože Vajdl, Andrej Virand, Fantka Zapušek, Stane Zula, Cveta Prislan in Franc Geršak.
Srebrno značko so dobili:
Marija Anclin, Ivan Anclin, Greta Brezla-r, Franc Blanišek, Mirko Bilič, Amalija Biščan, Jože Centrih, Maksi-rniljan Cigole, Franc Cerar, Ana Ce-.rovšek, Terezija Ceh, Milena Certanc, Marjan Duh, Zani Debeljak, Sanda Dovšak, Drago Dovšak, Ivan Dermol, Miroslav Esih, Ivan Felicijan, Srečko Chrorni, Ivanka Friškovec, Marija Gracer, Justi Golob, Vlado Gerlanc, Jeko Gracer, Ivan Golob, Zvonto Grosman, Slavko Glkišek, Julka Gracer, Justa Gosteonik, Jože Groznik, Albreht Grilc, Ivan Goličnik, Jože Hribar, Ida Hritoeršek, Vida Hočevar, Jože Hudobreznik, Dragica Ja.rc, Jože Sršič, Borut Jenko, Jože, Jelen, Jože Jelen, Jože Janež-ič, Jože Jug, Avgust Jeriha, Slavka Jovan, Mara Kumer, Jože Košir, Štefan Krist, Milan Kri-stač.nik, Franc Koran, Jože Koprivec, Ivanka Kovač, Slavko Krumpačnik, Valter Končan, Marija Kurnik, Vito-mir Kolšek, Lojzka Koradej, Jože Kvantič, Jože Kraplna, Betka Kerle, Rudi Kotnik, Branko Kraševec, Cveta
»Več znanja — več uspeha«, za šolo in kraj smo pripravili kulturne programe in slovesno praznovali spominske dneve.
Ko sem se poslovil od ravnateljice šoile v šmartnem ob Paki — Krist e Vahove, ki je bila obdana s kupi skrbno urejenega papirja (povedala mi je, da to ni zgolj »papir«, temveč so to delovni plan učnega zHbra, podrobni učni načrti za posamezne razrede, ■plan ravnatelja, samoupravni akti...), sem nehote pomislil, če hiso naši šolniki preveč obremenjeni z birokratsko — administrativnimi posli. Res je! Učiteljevo delo je vsestransko in naporno. Tega večkrat ne upoštevamo v dovoljni meri. Zato se jim oddolžimo s priznanjem in jim zaželimo prijetne počitnice.	L. N.
Kripovšek, Alojz Kolar, Marjan Karot, Nežka Lemp.1, Dora Laznik. I.van Laz-ni;k, Ivam Leskovšek, Mirko Lah, Pavla Ledlnek, Neža Lenko, Jože Lorbek, Ivanka Meža, Alojz Meža, Mira Mi-helin, Milan Medved, Franc Meh, Mirko Meža, Albin Medved, Ciril Mraz, Igor Novijan, Blica Nagoide, Franc Na-gode, Frapc Novak, Branko Ograjen- , šek, Avgust Oblak, Miroslav Ostro-vršnik, Dragica Oštir, Jože Oštir, Martin Poštrak, Slavko Peruša, Pepca Puš-nik, Pepca Pušnik, Franc Pustovrh, Marjain Potočnik, Miha Polh, Fra,nc Pleterski, Jiože Pungartnik, Franc Pod-bevšek, Franc Podlešnik, Framc Potočnik, Jože Plaanik, Olga Penšek, Rado Petek, Friderik Pravalnik, Fanika Pepelnik, Ivanka Praprotaik, Fra-njo Prpič, Milka Pugl, Marjan Pusov-nik, Angela Praznik, Milan Polak,' Franja Petanjek, Zofka Petejan, Mirko Rodič, Stanko Rovšnik, Ivan Rudnik, Vili Romih, Anton Rep, Anton Razgoršek,, Pavla Rihtar, Viktor Ste-blov.niik, Franjo Savinek, Janko Skonn-šek, Martin Slatinšek, Vili Sorša, Ivi-ca Stropnik, Arno Svetlin, Jože Sovič, Katarina Silovšek, Franjo Skor.nšek, Anton Šile, Jože Šalej, Matija Škrieb, Ivan Štukovinik, Ivan Šipegl, Marjan Švent, Rihard Špital, Franc Šile, Franc Su.mah, Marija Smi.dho.ter, Franc Škar-ja, Anastazija Šuligoj, Katica Tuš, - Jože Turnšek, Giustl Tajnšak, Fanika To.t, Majda Ulrih, Rudi Vozel, Franc Venišnik, Terezija Vačun, Antonija Virant, Gustav Verdelj, Jože Vozel, Franc Vah, Anica Zavratnik, Marjeta Zager, Erna Zemlak, Luka Zamuda, Anton Zevart, Brigita Zevart, Vida Zgci»k in Anica Zniider.

ŠOLARJI - POZOR
Uredništvo »šaleškega rudarja« razpisuje
NAGRADNI NATEČAJ
za najboljše doživljajske spise, risbe in fotografije z letošnjih počitnic. Najboljšim se obetajo lepe knjižne nagrade, ki si jih bodo lahko izbrali v »Mladinski knjigi« v Velenju. Za vs§ko zvrst bomo podelili 5 nagrad. Vse objavljene fotografije, risbe in spise bomo posebej nagradili — odkupili za objavo.
Rokopise doživljajev, fotografije in risbe pošljite brez podpisa; v zaprti kuverti priložite polno ime in priimek. Fotografije opremite s kratkim tekstom.
Natečaj bo trajal do 10. septembra.
Prispevke pošljite na naslov: Uredništvo »šaleškega rudarja«, »Natečaj«, Velenje, Titov trg 2, p. p. 89.
| kupujte kvalitetno pohištvo na m POTROŠNIŠKI • ■
kredit
Podjetje za izvoz leaa m leaoih izdelkov!

KREDIT ODOBRAVA POSLOVALNICA V CELJU, ZIDAN-ŠKOVA 15 VSAK DAN, RAZEN SOBOTE POPOLDNE OD 7. DO 19. URE, OB PETKIH PA TUDI NA RUDNIKU VELENJE OD 14. DO 15. URE V OBRAČUNSKEM ODDELKU PRI TO-VARIŠICI ŠTEFKI ROGAN.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA BODO V ČASU OD 10. 6. DO 10. 7. 1966
VSI LOKALI » TRŽNICI?« ZAPRTI
ZARADI PREUREJANJA
V SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO
v tem Času pa bomo
PRODAJALI V SKLADIŠČU IZZA TRŽNICE
Trgovsko podjetje »BAZEN« VELENJE
MODI	ISMi1} l.^ftLV-"
i 11 ;■■'._ ■•-■■'
RUDNIK LIGNITA VELENJE
razpfsuje prosto delovno mesto
POMOČNIKA DIREKTORJA - VODJE FINANČNO RAČUNSKEGA IN KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba rudarske stroke z opravljenim strokovnim izpitom ter najmanj 3-letno prakso v metanski jami;
—	višja strokovna izobrazba rudarske stroke z opravljenim strokovnim izpitom ter najmanj 4-letno ustrezno prakso, od tega 3 leta prakse v metanski jami;
—	srednja strokovna izobrazba rudarske stroke z opravljenim strokovnim izpitom ter najmanj 6-letno ustrezno prakso, od tega 3 leta prakse v metanski jami.
Razpisni rok velja do vključno 7. julija 1966. Pismene prijave na ta razpis naj obsegajo:
1. kratko ponudbo,
"2. življenjepis,
3. dokazila o izpoljevanju razpisnih pogojev.
Prijave pošljite na naslov: RUDNIK LIGNITA VELENJE, KA-DROVSKO-SOCIALNA SLUŽBA.
OBVESTILO
NAROČNIKOM KNJIGE, OD VSTAJE DO ZMAGE
Obveščamo vse naročnike knjige »Od vstaje do zmage«, da bo knjiga izšla v mesecu juliju. Vsi prednaročniki jo bodo dobili takoj po izidu.
Naprodaj pa bo še 800 knjig.
Občinska zveza ZB NOV
BELEC Karel, rudar iz Pesja 63 in VERDEV Kunigurtda, uslužbenka iz Ljubljane.
GOLCMAN Franc, železničar iz Velenja, Tomšičeva 1 in PILIH Marija, delavka iz Velenja, Koroška 2.
JEZERNIK Franc, pleskar iz Laz 11 in OROZEL Ana, delavka iz Laz št. 17.
ROTOVNIK Ciril, rudar iz Velenja, Kersnikova 3 in PUSTINEK Alojzija, delavka iz Laz št. 28.
FELICIJAN Kari, rudar iz Velenja, Stritarjeva 3 in ZLODEJ Jožica, delavka iz Velenja, Celjska 93.
KOREN Valentin, električar iz Rečice ob Savinji 26 in MRAVLJAK Vida, delavka iz Škal 101.
RUDNIK LIGNITA VELENJE
p o d a 1 j š u >e razpis prostega delovnega mesta
VODJE EKONOMSKE ENOTE »JAMSKE INVESTICIJE«
Pogoji:
visoka ali višja strokovna izobrazba s 3-letno uspešno prakso na vodilnih delovnih mestih v.gospodarstvu;
srednja strokovna izobrazba s 6-letno uspešno prakso na vodilnih delovnih' mestih v gospodarstvu.
Podaljšani razpisni rok velja do vključno 5. 7. 1966. Pismene prijave na ta razpis naj obsegajo:
1.	kratko ponudbo,
2.	življenjepis,
3.	dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Prijave pošljite na naslov: RUDNIK LIGNITA VELENJE, KA-DROVSKO-SOCIALNA SLUŽBA.
ŠOŠTANJCANI
Krajevni odbor ZB NOV Šoštanj vas vabi na
PROSLAVO
ob Dnevu borca, dne 3. julija 1966 ob 20,30 na Gorice nad Šoštanjem.
Kulturni program ob tabornem ognju bo popestrila godba na pihala in pevski zbor.
Vabljeni
Nadaljevanje
SPOTI PO GRČUI
^Z&ejo' že Al o -JAK, ,yeyze -kli predKf ^a
Stavba stoji na istem mestu kot antična stavba in ji je na las podobna. O vrednosti tega dela se ne da razpravljati, Grki pa Amerikancem za tako delo menda še hvala niso voščili. Vse kar danes kažejo turistom, od česar v veliki meri živijo, so od-
krili zahodni arheologi, povečini na svoje stroške. V znak hvaležnosti pa Grki zelo rovarijo proti onim, ki so jim v tem pogledu storili le dobro. Tako sem omenil edino meni neljubo potezo, kar sem jih pri Grkih opazil.
GIBANJE PREBIVALSTVA
NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
SO SE APRILA 1966 POROČILI:
STROPNIK Ivan, kmetovalec iz Sv. Florjana pri Šoštanju 7 in MEDVED Marija, krojačica iz Skorne-ga pri Šoštanju 60.
ZAGER Anton, rudar iz Lokovice 119 in LESNIK Terezija, delavka iz Raven 168.
ŠTEFIČ Jože, tesar iz Mežice 117 in SEDOVŠEK Pavla, usnjarska delavka iz Velenja, Jenkova 2.
MATAVž Franc, delavec iz Ložni-ce 2 in ROTOVNIK Irena, delavka iz Podkraja 29.
KUMAR Emil, rudar iz Velenja, šlandrova 35 in POSEDI Jelena, kuhinjska pomočnica iz Velenja, Jenkova 1.
KRAJNC Peter, rudar iz Velenja, Vojkova 13 in URŠE J Ivanka, orod-jarka iz Velenja, Vojkova 13.
BLAGOTINŠEK Fric Peter, rudar iz Velenja, Tomšičeva 16 in OBLAK Jožefa, uslužbenka iz Velenja, Jenkova 8.
PINOZA Martin, rudar iz Velenja, šaleška c. 18 in PUSTOSLEMšEK Pavlina, natakarica iz Šmartnega ob Paki 60a.
NARAGLAV Franc, Strojni ključavničar iz Velenja, Tomšičeva 14 in VIDOVIČ Ana, gospodinja iz Velenja, Tomšičeva 14.
BOLHA Franc, slikopleskar iz Pesja 4 in REBERNIK Alojzija, krojaška pomočnica iz Arnač št. 10.
SEŠEL Franc, rudar iz Pake 36 in MIRT Marija, delavka iz Šoštanja, Cankarjeva 21.
MERC Janez, rudarski nadzornik iz Velenja, Šlandrova 10 in NOVAK Stanislava, uslužbenka iz Velenja, Šlandrova 2.
LESJAK Herman, rudar iz Bevč 23 in ČANČ Milena, delavka iz Ple-šivca 16.
STUKOVNIK Franc, električar iz Šaleka 26 in DOBELŠEK Danica, trgovska pomočnica iz Velenja, šaleška 14.
IVANOVIČ Dragutin, ključavničar iz Lipa Stara in HUDOURNIK Danica, delavka iz Kavč 23.
LE VER Franc, rudar iz Velenja, Tomšičeva 16 in SLAPNIK Marija, orodjarka iz Velenja, Tomšičeva 25.
UMRLI:
PIRTOVŠEK Valentin, čevljarski mojster iz Podgorja 8, star 65 let; BUKOVEC Peter, rudar iz Velenja, Koroška c. 55, star 40 let; VIDEM-ŠEK Angela, upokojenka iz Škal 17, stara 76 let; ZALJUBERŠEK Anton, kmetovalec iz Plešivca 56, star 75 let; LESKOŠEK Helena, gospodinja iz Raven 128, stara 71 let; BEVC Amalija, gospodinja iz Prelog 9, stara 69 let; MEDLOBI Franjo, invalid, upokojenec iz Šoštanja, Kajuhova 39, star 31 let; SUŠNIK Anton, invalid. upokojenec iz Družmirja 28;
Ob odhodu iz Aten sem hitro po-doživel svoje vtise. Vse, kar sem lahko ugotovil, je bilo: Atene so mesto tisočih obrazov. Koliko zgodovine, dogodkov z bazarja in velikanske stare tržnice, koliko revnih in bogatih, beračev velikih mest, pirejskih
PESTOTNIK Anton, soc. podpira-nec iz Jeromina 9, Vransko, star 72 let; STANKOVIč Stanoje, vojaški vojni invalid iz Ve.lenja, Prešernova 7; MAGER Helena, gospodinja iz Dobje vasi 23, Prevalje, stara 63 let; DRE V Frančiška, prevžitkarica iz Laz št. 40, stara 75 let.
NA OBMOČJU OBČINE VELENJE SO SE MAJA 1966 POROČILI:
OSTROVRŠNIK Janez, rudar iz Plešivca 69 in LENART Štefanija, kmetovalka iz Družmirja 79.
FERK Friderik, dimnikar iz Viča 56 pri Dravogradu in IMPERL Marija,- orodjarka :iz Šv. Florjana pri Šoštanju 57.
LUKAN Vincenc, rudar iz Šoštanja, Cesta Talcev 8 in SUŠA Marija Terezija, kuhinjska pomočnica iz Šoštanja, Primorska 8.
JELEN Rafael, rudar iz Laz št. 55 in JUG Cirila, usnjarska delavka iz Raven 12.
PEČNIK Štefan, rudar iz Lepe njive 70 in JUVAN Emilija, gospodinjska pomočnica iz Florjana pri Šoštanju 36.
MEH Florjan, rudar iz Raven št. 42 in HLIŠ Marija, krojačica iz Ga-berk 50.
PEVEC Rudolf, rudar iz Velenja, Jenkova 5 in JURJOVEC Leopoldi-na, delavka iz Lokovice 41.
KOCBEK Jernej, šofer iz Čreš-njevec 103 in FRIC Milica, delavka iz Velenja, Koroška 16.
CIGLAR Adolf, rudar iz Velenja, Jenkova 1 in LEDINEK Angela, delavka iz Velenja, Jenkova 1.
ŠPEGEL Franc, posestnik iz Strmca nad Dobrno 1 in REDNAK Justina, delavka iz Paškega Kozjaka št. 11.
PIŠKUR MILAN, šofer iz Velenja, Kersnikova 3 in JEROVČNIK Fran čiška, uslužbenka iz Velenja, Šale-
MRAVLJAK Ivan, električar iz ška 20
Velenja, Koroška 41 in MURKO Katarina, delavka iz Velenja, Celjska 61.
cip in fantičev s krtačami za čiščenje čevljev me bo za vedno spominjalo na to mesto. Pot je' vodila na jug, mi pa .smo mislili, če bomo še kda j v Atenah.
• Ustavili smo se v Elersisu; tam smo si hoteli ogledati kraj, kjer so stari Grki častili takozvani Demet-rin kult. Ta je bil zvezan z vsakoletnim menjavanjem suhe in deževne periode. Mit o Demetrini hčerki Per-sefoni, ki si jo je prisvojil bog podzemlja Had je zelo zanimiv. Od vsega pa v Elevsisu ni ostalo veliko več kot nič. Elevsis je pravzaprav Atensko predmestje. Podali smo se po njegovih cestah, mimo pristana in kadečih se dimnikov velikih tovarn cementa proti jugu. Kmalu pripelje cesta na piano in v medli hiesečini smo si tam poiskali prenočišče. Prvič pod milim nebom.
Nikoli ne bom pozabil tiste noči. Še zdaj ne vem zakaj je bilo kamenje tisto noč tako trdo. Ležali smo v nekem brezlistnem nizkem in močno dišečem grmičevju. Čez noč
ZAJC Alojz, kovinostrugar iz Pesja 84 in MIJOČ Frančiška, delavka iz Zavodnje 4.
DOLER Alojz, električar iz Pesja 59 in JAVORNIK Terezija, delavka iz Pesja 59.
MEH Jožef Ferdinand, avtomeha-nik iz Velenja, Celjska 18 in VA-LENCI Ernestina, uslužbenka iz Velenja, Celjska 34.
ANGELO Jože, rudar iz Velenja, Tomšičeva 16 in GLAŽER Nada, natakarica iz Velenja, Celjska c. 15.
LABUS Mirko, rudar iz Sarajeva, Zagrebačka 2 in OTOREPEC Ljudmila, delavka iz Velenja, Šercerje-va 11.
-----— '.......- " 1
'	' -J;. jr	r,',' * • f r— ^
ZLATO POROKO STA OBHAJALA:
VOLAVŠEK Andrej, upokojenec iz Velenja, Kersnikova 7 in VOLAVŠEK Jožefa.
UMRLI:
ZALJUBERŠEK Ivan, rojen leta 1966, iz Raven 135; SOTLER Vinko, rudar iz Smartinskih Cirkovec 2, star 31 let; STIFTER Marija, invalidska upokojenka iz Belih vod 40, stara 76 let; RAJSTER Anton, pre-vžitkar iz Šoštanja, Glavni trg 7, star 86 let; STRNAD Franc, upokojenec iz Šoštanja, Heroja Gašperja 9, star 87 let; LORGER Andrej, kmetovalec iz Stranja 2, Šmarje pri Jelšah, star 65 let; LENART Jožefa, kmetica iz Smartinskih Cirkovc 4, stara 76 let,; MLINER Julijana, delavka iz Podkraja pri Velenju 26, stara 73 let; RIJAVEC Julijana, upo kojenka iz Šaleka 32, stara 91 let; OSTOVERŠNIK Frančiška, socialna podpiranka iz Žaleka 32, stara 65 let; KORDIČ Vjekoslav, rudar iz Velenja, Prešernova 3, star 46 let; NOVAK Vladimir, rudar iz Gornje vasi 77 pri Preboldu, star 32 let; IGRI-ŠNIK Ivan, rudar iz Matk št. 78, star 22 let; DRSTVENŠEK Berta, gospodinja iz Velenja, Stanetova35, stara 62 let; VOŠNJAK Angela, prevžitkarica iz Konovega 30, stara 82 let.
so nas napadli komarji in do jutra sem se zbudil vsaj sedemkrat. Neumno smo legli na bok nizkega griča in sem tako vso noč drčal po griču navzdol in se zjutraj znašel nekaj metrov niže kot sem legel. Vsaka šola nekaj stane in naslednjič smo bili že dosti bolj pametni.
Še pred zoro se popotnikom kažejo v Grčiji čudoviti pogledi z vsakega griča, kjer se vidi na morje. Rdeča zarja je oblivala Elevsinski zaliv in salamino tistega jutra, ko smo vrh griča, kjer smo bili prespali, čakali sončnega vzhoda. Bojnega posveta za tisti dan nismo delali, ker smo bili namenjeni le naprej, na jug in je bilo važno le — čim dalj priti.
Od Aten do Korinta vodita dve cesti ena ob drugi. Na boljši in moderni, še čisto novi, je treba plačati misnino; mi smo se podali na starejšo, ker nam je bila bolj pri roki in teče čisto ob morju. Večkrat se nam je zgodilo sledeče: ko smo se naveličali štopati ali je bilo prevro-
ANTON INGOLIČ
w
Črni labirinti
ROMAN V NADALJEVANJIH
68
Z avtomobilom se vendar nameravaš odpeljati že pojutrišnjem domov na Bukovec, kjer bosta z Ančko začela novo, lepše življenje. Postoj, Klep!
Klepove noge so zares obstale sredi mlake in njegova glava se je obrnila proti cesti.
»Halo, čakaj, pomagala ti bova! Nisva policaja! Halo, čuj!«
Toda Klep je že zbežal še dalje v gmajno, dalje od ceste, od avtomobila, od voznikov, ki sta mu hitela na pomoč.
Komaj je še vlačil noge iz razmočene zemlje in blatnih mlakuž, roke so mu kot mrtve mlatile ob telesu, dihal je teže in teže. Znoj mu je curljal po obrazu in se zlival z blatnimi kapljami. Spotikal se je in padel z obrazom naravnost v režeči se mesec. Hladna brozga ga je oživila. Naglo se je dvignil in stekel dalje. Toda spet je bil na tleh. Sprva se je skušal dvigniti, a ni imel dovolj moči. Obležal je na trebuhu, z razprtimi rokami, onemogel, brez misli. Dolgo je tako ležal. Slišal je samo hropenje v pljučih. Potem ga je popadel silovit kašelj. Ko se mu je v prsih umirilo, se je spet spravil na noge. Pri tem je opazil, da ima dlan leve roke razrezano in da kri skoraj s curkom teče iz rane. Ozrl se je naokoli. V bližini se je v mlaki zasvetila mesečina. Opotekel se je k
njej in si izmil rano. Potem si je z žepnim robcem obvezal dlan. Spet se je zbegano ozrl naokoli.
Kam?
Kam, če ne k Ančki!
Nameril se je proti črnim gričem, ki so se kazali pred njim. Toda že po nekaj korakih je obstal.
Kaj hoče pri Ančki brez avtomobila, brez denarja? Vse je izgubil. Se huje, Ubil je človeka.
»Zakaj sem ga ubil?« je pridušeno kriknil.
Nisem ga hotel ubiti, niti udariti ne, hotel sem samo vzeti -svoj denar, mu pljuniti v obraz in izstopiti. Ko so prsti začutili nekaj trdega, železnega, so se sami od sebe skrčili in roka se je dvignila ter zamahnila. Vendar ne z namenom, da bi ubijala. Hotela je pregnati prezirljiv smeh z Mamellijevega lisičjega obraza. Šele njegov strahopetni krik me je razkačil, da sem ga udaril še enkrat, močneje. Tedaj je utihnil. Torej sem ga ubil. Toda zakaj, zakaj? Nikdar nisem storil nikomur nič hudega. Če sem le mogel, sem pomagal, tovarišem spodaj v jami, ljudem tu zunaj...
»Zakaj? Zakaj?« je spet vprašal polglasno.
Ni si znal odgovoriti . ■. Posilil ga je kašelj. Še hujši kot prej. Dolgo in hropeče je kašljal. Potem so mu odpovedala kolena in sesedel se je na mokro travo. Samo sprva ga je hladilo, kmalu
1»
ni več čutil vlage in hladu. Z zmedenimi očmi se je oziral okoli sebe, a videl ni drugega kot pusto gmajno naokoli, nekje v daljavi črno grmičevje in polno luno pa hudo raztrgane oblake, ki so se podili po nebu. Dolgo, zelo dolgo je zrl nepremično vanje. Sprva je še videl, kako spreminjajo svojo obliko, se trgajo, se družijo in spet raztrgani beže dalje, da se nekje na drugem koncu neba zopet združijo. Potem je še gledal v nebo, toda pred očmi so se mu jele kazati posamezne slike iz njegovega življenja, trgale so se, se združevale in spet ločile ter bežale dalje.
Leži na trdnem. Kaj se je zgodilo z njim? Ali ni še maloprej tiščal svedra v kamen? Prebuja se iz močnega sna in nadenj se sklanja Morfon z zeJenko. Kako dobro de hladna pijača! Kaj mu govori? Da mora takoj k zdravniku? Zares bi moral, bolečina v pljučih je čedalje bolj ostra, bolj in bolj je brez moči, komaj še zdrži do konca šihta. A kaj se zgodi s tistimi, ki jih pošljejo na zunanje delo? Vendar nič ne pomaga. Morton, njegov drugi, in Kovacz, njegov tretji, ga zgrabita in odpeljeta k zdravniku.
Gol-stoji pred starim, lju-beznjmiv gospodom. Če bi bil vedel, da jo je tisti mlad petelin, ki je proglašal bolne rudarje za simulante, že pred tremi meseci popihal na jug, si ne bi bil toliko
pomišljal. Toda smehljaj na zdravnikovem obrazu naglo ugaša.
»Kako je, gospod zdravnik?«
»Silikoza!«
Ze dolgo je slutil, vendar se je tolažil: morda pa je le kroničen prehlad, kakor je dejal rudniški zdravnik tik pred vojno.
»Silikoza?!«
»Da, silikozal«
»In ni zdravila?«
»Sami veste. Delo v jami ni več za vas, napisal vam bom listek, da vam bodo dali lahko zunanje delo.«
»Samo ne iz jame, gospod zdravnik!«
»Ni se vam treba bati. Nemci ne utegnejo več pošiljati ljudi v taborišča.«
»Še prejšnji teden so odpeljali deset zunanjih.«
»Dobro, napisal bom, naj vam dajo v jami lažje delo, na vsak način morate stran od kamna.« —
Vrača se v kolonijo. Od vsepovsod grozljivi kriki: silikoza, silikoza! Stopa po Rue des nations, toda za njim še vedno: silikoza, silikoza, silikoza!
Ančke na srečo ni doma. Kot izgubljen se ozira v kuhinji okoli sebe, potem pa se spusti na stol. Toliko moči še ima, da stisne pesti in začne razbijati po mizi.
»Prekleta vojna, vendar še dalje razbija po mizi in kriči...
Nedelja je. Stopi iz kuhinje v sobo. Na pragu obstane kot pribit. Ali ne vidi
70
prav? Ančkina postelja je pri oknih, njigova ob desni strani, med njima pa stoji mizica z obema stoloma. »Ančka, ka j pomeni to?« Ančka, ki ga že ves čas, kar se je vrnil od Gillesa, ni pogledala v oči, se le obrne Jt njemu.
»Sam veš, da je tako bolje. Zate in tudi zame. Oba vt mučiva ...« Se enkrat pogleda postelji t Ančko' ki jo zaliva rdečini, potem plane k mizi in s stolom vred potegne stran. Ne, postelji bosta skupaj! Moja žena si in jaz sem tvoj mož, čeprav sem zadnji čas bolj redko pri tebi!« Ančki-no posteljo potegne od oken na sredo sobe. »Tako, tu je bila in tu bo še nadalje tvoja postelja!« Plane še k svoji postelji. »Tu, tu pa...« Popade ga kašelj.	• »Cuj, Stanko ...« Toliko še ima moči, da jo sune od sebe. Ančka se opo-leče, ujame ob podbojih, trenutek gleda zmedeno okoli sebe, nato pobegne iz kuhinje, on pa se duši od kašlja.
Sedi pri Gillesu. Glasno je in veselo. K njegovi mizi prisede Obran.
»Si slišal? Francija je svobodna! Kmalu bo konec vojne. Se malo in pobrali bomo šila in kopita in se vrnili domov, v Topolo, na Bukovec1.«
Trči z Obranom, z drugimi rojaki, vzklikajo in objame-jo se, njemu pa ni ne do vina ne do smeha. Izmuzne se iz gostilne in dolgo v noč
tava po ulicah. Dvakrat gre mimo hiše z rdečo lučjo v veži. Nazadnje se opoteče čez prag. Na pol slečen sedi na postelji. Ob njem leži postarano dekle v prozorni kombineži. Nekaj časa se gledata, kakor da ne vesta, kaj bi rekla drug drugemu.
»Človek božji,« zakliče dekle na pol resno, na pol skozi smeh, »preveč si garal za Nemce. Najprej se naspi, mesec dni samo leži in dobro jej, potem šele pojdi k ženski!« Dvigne se in prav od blizu pogleda vanj. »Imaš vrt, vsaj gredo?« »Imam. Dve veliki gredi...«
»Imenitno, imenitno! Zasadi ju z vrtnicami! Spremeni Le Brieux v vrt! Ne vidiš, koliko je tu pri nas prahu, koliko umazanije in gr-dobije? Napravi si golobnjak ali kupi vsaj gajbico z dvema grlicamp!«
»Gojim naj vrtnice, krmim golobe in grlice?«
»Za tebe so cvetlice in ptice. Gotovo si rudar, kajne? Pojdi zdaj! Nič ne boš plačal. Čemu le? Prinesel mi boš vrtnico s svoje grede. Vprašaj za Floro! Salut!«
Zmeden in ponižen se opo-teče na ulico. Zunaj ne gorijo več luči, toda z neba sveti polna luna in čudno raztrgani oblaki se pode po nebu. Najprej ne ve, kam bi šel, toda noga mu sama krene proti Rue des nations.
Ančka že spi. Seveda, pozno je že. Toda kaj leži na mizi? Pismo?! Čigavo? Od doma? Ze dalj kot pet let
n
nima vesti z Bukovca. Rad bi hitro odprl zavitek, a prsti se mu tresejo. Slednjič le ima v rokah z materino pisavo popisan list. Ni ga še prebral, a že je našel rešitev. Rešitev je samo doma, doma na Bukovcu!
»Ančka, čuješ, Ančka!«
Toda namesto Ančkinega enakomernega dihanja je Klep zaslišal kovinsko ropo-tanje motorja. Planil je pokonci. Prividi so izginili, okoli njega se je razprostirala pusta gmajna, luna je lezla za črne oblake in tam s ceste se je slišalo Topotanje motorja. Najprej enega, potem dveh, nazadnje treh. Sprva še glasno in grozeče, a že se je začelo oddaljevati. Torej so se odpeljali, tovorni avtomobil, Renauld in tudi Adler? Spet je zavladala tišina.
Klep se je izgubljeno oziral okoli sebe.
Kam naj gre? Kaj naj stori?
Kam, če ne k Ančki! In z Ančko domov na Bukovec! Tu nima kaj iskati, tu so mu najprej vzeli zdravje, odtegnili Ančko in končno iz njega napravili zločinca. Domov! Domov!
S skrajnim naporom je vlačil noge iz razmočene zemlje in plitvih, blatnih mlak.
Šele v prvem jutranjem svitu je z drgetajočimi rokami odprl- vrata v svoje stanovanje.
če se ne bi bil pravočasno ujel za stol ob mizi, bi se bil
zgrudil sredi kuhinje. Nekaj časa je slonel na stolu, potem se je zravnal in se srepo zazrl okoli sebe, kakor da nikoli prej ni videl svojega kuhinjskega pohištva in vsega ostalega, kar je ga obdajalo. Potem se je opotekel v shrambo. Preden je našel pravo steklenico je s police zbil dve prazni/ ki sfa.se-z-ostrim žvenketom razbili na betonu. Sprva se niti ni zavedal, kaj pije, čutil je le, kako mu hladna tekočina gasi razbeljeno grlo, šele čez čas je zaznal okus po belem vinu.
Skozi odprta vrata je šinila svetloba električne žarnice. Vedel je, da je Ančka prižgala v kuhinji luč, vendar ni mogel odstaviti steklenice. Pil je, dokler ni stekla po grlu zadnja kaplja; šele potem se je opotekel na prag.
Zares, tam pri električnem stikalu je stala Ančka v spalni srajci in gledala vanj kakor v prikazen.
»Ti, Stanko! Kako sem se prestrašila! Za božjo voljo, kakšen si! Kaj je s teboj? Kje si bil, kaj si delal vso noč?«
Klep je čutil blagodejno osvežitev po vsem telesu, obenem pa tako prijetno utrujenost, da bi se najrajši spustil na tla in obležal. Toda Ančka ga je gledala z grozo, ki je prehajala v razočaranje.
»Kje imaš avtombil?« je kriknila.
72
Klep se je naslonil na podboje.
»Nimam ga,« je odvrnil
Ali se ni tudi Ančka naslonila na podboje za seboj?
»Nimaš ga?!«
»Nisem dobil dovolj na-posodo,« je Klep odgovoril z naporom, »poleg tega je .Italijan dvignil ceno.«
- O zakaj-ne more. leči kar semle na pod, zakaj mora gledati Ančki V oči, v katerih jeza izpodriva razočaranje!
»Tako?«
Klep je dvignil desnico, da bi si o tri pot s čela. Moral bo povedati vse, vse po vrsti.
»Kaj imaš na roki? Kod si hodil vso noč?«
Klep je šele zdaj opazil, da nima več obveze in da iz na pol zaceljene rane sili kri.
»Glej, glej,« se je onemoglo nasmehnil.
»Kaj si delal? Kje si bil? Govori!«
»Kupil sem steklenico najboljšega vina, pri Gillesu, pa sem padel na vogalu . . .« je izbrbljal z onemoglim smehljajem na upadlih licih.
»Iz Carbeauxa si šel naravnost h Gillesu?«
Kje je tista Ančka, ki mu je zadnji čas pomagala nalagati premog, ki se je z njim vred pripravljala na vrnitev? Tam pri vratih stoji ona druga Ančka, tista, ki je postavila postelji narazen, ki je za tole mizo gostila trgovskega agenta, ki je ...«
»Govori!«
»Pil sem, pil, Ančka...« je zamrmral Klep, čeprav je čutil, da se njun razgovor ne odvija tako, kakor bi se moral, kakor je mislil, da se bo. Vendar resnica ni hotela na dan, morda zaradi Ančkinih jeznih oči in njenega osornega glasu.
"Neka] časa je vladala v kuhinji strašna tišina. Motilo jo je le Klepovo hropeče dihanje.
»Izmij si rano!« je zaklicala Ančka trdo. Ker se Klep ni zganil, je stopila po umivalnik, natočila vanj vode in ga postavila na stolček v kotu.'»Na, umij se!« je velela in odšla v sobo.
Klep je stopil k umivalniku in potopil obe roki v hladno vodo.
Medtem ko si je izpiral runo, je večkrat pogledal proti sobi.
Povedati ji mora resnico, čimprej, takoj! Toda kako?
Ančka se je vrnila v kuhinjo z obvezo. Brez besede jo je položila na stol v bližini umivalnika. Klep je odprl usta, a glasu ni spravil iz njih. Ančka se je namerila nazaj v sobo, vendar si je premislila; stopila je k štedilniku, stala tam za Klepa nekaj skrajno mučnih trenutkov, potem pa sedla na zaboj za premog.
, »Ara je propadla,« je le začel.
»Propadla?«
te in bi se bili že skoraj šli kopat v bližnje morj,e, je vedno ustavil kak avtomobil, tudi tokrat nam je tem-nomodri Egej zvabil take misli, pa nas ni prehitel avtomobil, ne, pač pa prijazen kmet, ki je hitro uvidel, da nase torbe niso bile lahke. Nemudoma se je drobni konjič ustavil, kmet pa se je znal imenitno pogovarjati s kretnjami. Naložili smo se it konj je stekel ob zelo lepi obali. Tovor pa je bil okoliščinam, (ki se je v njih znašel) primerno vesel. Obala je že dosti bolj suha kot ona
Piše: Jože Rupreht
na severni strani atiškega polotoka. k tam je mnogo luksuznih vil z zelenimi vrtovi in vidi se vse — od tri-oglate, okrogle hiše, do hiše v obliki ladje. To je pač Atenska riviera. Obala pa je strma in morje čisto. Mnogo površin je namočenih. Tam rastejo vse vrste južnih sadežev.
Cez nekaj kilometrov smo se od prijaznega voznika poslovili in kmalu dobili štop do Megare. Ce nam ni tam že od daleč, nam je pa vsaj od blizu močno smrdelo po kokoših. K sreči cesta ne vodi skozi mesto in smo si ga ogledali le od daleč. Nizke bele stavbe raztresene po pu-šči in kurniki, mnogo kurnikov. Megaro smo torej zapustili lahkega srca.
Sreča nam je naklonila nekega zanimivega voznika. Naložil je vse, se veselo pogovarjal, mi tudi, razumeli pa smo se bore malo. Nekaj grško, italijansko, največ pa s kretnjami. Veseli voznik nas je sredi vožnje povabil na »aperitiv«, kot je dejal. Tako smo se spet grenko spomnili rojakov iz Aten. Obnovili smo zalogo vode, kupili svežega kruha in si ogledali vas, zatem pa smo se hitro bližali Korintu. Ob Korintskem prekopu je voznik ustavil. To je zelo zanimivo delo, ki si ga ogleda vsak turist. Čez osemdeset metrov globoko je do vode, stene so navpične,
klesane v živo skalo. Povezuje Jonsko z Egejskim morjem. Voznik, bil je delavec, ki se je peljal na delo, je bil toliko prijazen, da ga omenim še enkrat. Delal je v bližini prekopa, od koder je še kakih pet kilometrov do Korinta samega. Pa si je vzel čas in nas zapeljal do Korinta v svojo zgubo časa in na naše veliko veselje.
Na križišču proti Peloponezu smo se zazrli v mogočne peloponeške gore in na korintsko akropolo. Prvo pa nam je bil obedek, v naše zadovoljstvo grški policaji in neki kmet so se pa tudi prijetno muzali ob pogledu na tri »hecne« turiste v senci mogočnega hrasta. Če ne drugega, smo vsaj v njihovem imenu posredovali nekaj »turističnih napotkov« radovednim Angležem.
Sjipet smo bili sami z našimi popotnimi torbami o>b cesti. Želodci so ■na;] kmalu opomnili, da tisti dan še nič«, prida nismo jedli. Vsedili smo se na h ah ceste, v senci košate plataine in odprli naše zaloge. Po jedli je pri-
šel obrok vode iz čutarice. Vode zla-1 sti na Peloponezu nisimo mogli pogre-J šati. Danes si kar ne moreim msliti,j da smo s takim užitkom pili tisto pregreto in neokusno tekočino.	^s Promet na tej cesti je bil ibolij slabi in zato smo kljub opoldanski v.ročiinil krenili naprej, da bi prestregli še ti-| ste avtomobile, ki so prišli iz Ko-[ rinta. Po nekaj minutah hoje se nam jeL odprl pogled na Kor-int, ki je ležal podi nami tik ob morju. Hiše z ravnimi! strehama, ki so se stiskale ob obali,! palme, ki so se dvigovale vmes in zadajl razburkano Jonsko morje, to je bilal panorama Korinta. Vendar Korint ni[ kazal svoje pekdanje slave. V antiki) je bilo to izrazito trgovsko mesto lini zelo razvito, saj po moči ni mnogcl zaostajal za Atenami. Njegove slavel je bilo za vedno konec, ko so ga Rimljani kot Karlageno do tal porušili in prodali prebivalce v sužnost. Ob tej priložnosti so si nabrali umetniških •del, da jih je bilo v Italiji dovolj za vse čase starega Rima.
KmaliU nam je izginilo prizorišče tega žalostnega dogodka izpired oči.
Zavilii smo proti osrčju Peloponeza :med hribe in goire, ki jih je tu, kot pri nas v izobilju. Hiše so postajale |redikejše in pri zadnji smo se ustavili in začeli »stopati«.
Hiša je ibila po vsem videzu policijska postaja. Rešetke na oknih so to (potrjevale, a čudno se nam je zdelo, |da ni bilo nikjer nikogar. Čudna liho-ta je vladala vsepovsod. Bil je čas popoldanskega počitka in tudi promet na cesti je ib.il velik. Zato smo se If^mbioij začudili, ko smo naenkrat sto v bližini zjaslišali ženski glas. ,aij smo se še toliko ozirali naokodi, I pa vendar nismo odkrili od kod je prihajal. Končno nam je pogled ušel |k stavbi in tam smo za rešetkami opazili mlado — prikupno ženslko bitje. Z Ruprehtom sva prekoračila dvorišče in se bližala oknu. Dekle ije pritisnilo svoj obraz k železnim palicam in nama nekaj govorilo, svoje 'besede pa je spremljala z živahnimi giibi rok.
E:«f --------
VELENJČANI preberite!
Nova postaja milice
Uslužbenci milice iz Velenja so dobili nove prostore na Prešernovi 10, nasproti pošte. Prostori so funkcionalno opremljeni in bodo brez dvoma pripomogli pri napornem delu naših varnostnih organov. Na sliki: miličniki iz Velenja na svečani otvoritvi
RLV: težav še ni konec
UPRAVNI ODBOR RUDNIKA LIGNITA VELENJE JE NA SVOJI REDNI SEJI DNE 25. MAJA 1966 MED DRUGIM OBRAVNAVAL IN SPREJEL OPERATIVNI PLAN PROIZVODNJE ZA MESEC JUNIJ 1966.
V	25 DELOVNIH DNEH JE PREDVIDENA PROIZVODNJA PREMOGA
V	PREMOGOVNEM BAZENU RLV IN RŠC SKUPAJ 322.500 TON. ZARADI OBSTOJEČIH TEŽAV V JAMI IN NEDOSEGANJEM PLANA SE BO V PRVOTNO DOLOČENI ENI PROSTI SOBOTI V JUNIJU ZOPET REDNO DELALO.
V prvem tromesečju letošnjega leta je bilo v velenjskem premogovnem bazenu nakopano 845.000 ton premoga, kljub temu pa postavljeni letni plan ni bil dosežen, ter znaša primanjkljaj v primerjavi z osnovnim planom 2,09 odstotka. V prvih treh mesecih je bila proisfcšdilja manjša v primerjavi z osnovnim planom za 17.900 ton, v primerjavi z operativnim planom pa za 9668 ton. S tem v zvezi tudi v prvih treh mesecih ni bil dosežen dohodek določen z družbenim planom za leto 1966. Manjši dohodek pa ima neugoden vpliv tudi na vse ostale postavke finančnega plana, tako so na primer skladi podjetja minimalni. Kar se tiče osebnih dohodkov so le-ti bili v prvem tromesečju izplačani višje kot pa so bili doseženi po plačani realizaciji. Zaradi tega je upravni odbor že na eni prejšnjih sej sprejel sklep, da naj se v bodoče osebni dohodki dvigajo, le na osnovi boljšega dela in večje proizvodnje. Sklepi upravnega odbora in centralnega delavskega sveta, sprejeti v začetku letošnjega leta po predlogu komisije za postopno uvedbo 42-uraega delovnega tedna se ne izvajajo dosledno in v skladu s sprejetimi obvezami. Seveda so v letošnjem letu objektivne težave v jami, ki se še nadaljujejo iz lanskega leta, glavni vzrok in povzročitelj nedoseganja s planom zastavljene proizvodnje. Ne glede na to pa seveda ne smemo zanemariti subjektivnega faktorja, ki se ravno kaže v nedoslednem in ne dovolj striktnem izvrševanju zastavljenih nalog za izvedbo krajšega delovnega tedna.
Člani upravnega odbora so poudarili, da če se ne bo dosegala s planom zastavljena proizvodnja, bodo izostali vsi ostali rezultati: manjši skladi, manjši osebni dohodki itd. Glede na dejstvo, da se letos skrajšani delovni teden šele uvaja in da torej pogoje, ki jih predvidevajo zakonski predpisi na rudniku, šele poskušamo izvajati v najboljši in z najboljšo voljo, bo potrebno od časa do časa določeno odstopanje, da se plan proizvodnje kljub temu doseže, kajti šele realizirana proizvodnja bo dala zaželjene rezultate in uspehe. S kupnimi močmi in z enotnim vztrajnim delom bodo vendarle tudi trenutne težave premagane. Tega se naj zavedajo vsi člani delovne skupnosti rudnika lignita Velenje.
Operativni plan za junij 1966 je v primerjavi z družbenim planom za 11.760 ton nakopanega premoga večji od osnovnega plana s tem, da se število delovnih dni poveča od 24 na 25 dni. Zaradi tega bo v mesecu juniju izkoriščena namesto dveh prostih sobot le ena sobota. Za uspešno izvršitev plana jč potrebno za jarno-vzhod čimpreje poskrbeti 40 ljudi za polno obložitev širokega
čela D/79. Tudi jami zahod primanjkuje delavcev, da se lahko zagotovi normalno delo na vzdrževanju, raziskavah in proizvodnji. V rudarskem šolskem centru sicer konča v letošnjem šolskem letu šolanje 99 učencev, vendar jih pride za rudnik v postavate 39,' ker ostali še niso,.stari 18 let.
Ena od objektivnih težav, ki so jo v zvezi s planom obravnavali člani upravnega odbora je tudi pomanjkanje in izrabljenost tehnične opreme posebno v elektroopremi, ki jo je rudnik naročil pri podjetju »Rade Končar« v Zagrebu že leta 1964, vendar še ni bilo ničesar dobavljeno kljub neštetim vlogam, intervencijam in dogovoru. Zaradi pomanjkanja deviz v konvertibilni valuti, naročene opreme poslovni partnerji ne morejo dobaviti.
Člani upravnega odbora so s tem v zvezi izrazili upravičeno bojazen glede nadaljnjega proizvajanja premoga, ob istočasni ugotovitvi nemotenega in varnega dela. Na eni strani strogi rudarski predpisi, na drugi strani pa zahteve po vedno večji proizvodnji, toda ob neupoštevanju obstoječih proizvodnih težav.
Po opravljenih volitvah v samoupravne organe v maju 1966 je novoizvoljena upravni odbor na svoji 2. redni seji dne 22. junija obravnaval operativni plan rudnika za mesec julij 1966. Med drugim so člani upravnega odbora obravnavali izvrševanje operativnega plana za junij. Proizvedeno je bilo 295.200 ton premoga sikupno, ter je operativni junijski plan biil dosežen le z 91,53 %•
Po ugotovljenih rezultatih doseganja junijskega plama, je nato upravni odbor obravnaval julijski operativni iplain osnovne proizvodnje. Po tem planu :je predvidena skupna mesečna proizvodnja na RLV in RŠC 305.000 ton lignita ali 101,90 odstotkov tia družbeni plan za leto 1966, kar predstavlja za 6290 iton večjo proizvodnjo kot je predvidena v družbenem, osnovnem planu za letošnje leto.
Ker je celotna dosežena proizvodnja še vedno pod planom, je upravni odbor sklenil, da se naj eno, z družbenim planom predvideno prosto soboto dela redno talko, da bo imel mesec julij 23 delavnikov, kar je še vedno zelo nizko, to pa zaradi večjega števila praznikov v tem imesecu.
Kljub temu, da še vedno obstojajo težave v jami zaradi geoloških prilik, so. člani upravnega odbora ugotovili, da so se v zahodnem obratu jamski 'pogoji nekoliko izboljšali, ker ije bila prebita proga na koti + 53, ter se je izboljšala dostava materiala .in zračenje, tako da se od sredine julija pričakuje znatno izboljšanje proizvodnih učinkov.
-CAN
Razveseljivo je, da je letos na -našem lepem centralnem otroškem igrišču vedno dosti otrok im, da laihko končno irečemo, da služi svojemu namenu.
Otroci rajši prihajajo na igrišče odkar velja dogovor s pazniki igrišča, da se smejo igrati tudi po travnikih, ker se je sedaj trava utrdila in ji ne morejo več škodovati. Kako koristna pa je hoja z bosimi inogalini po mehiki podlagi pa vsi vemo.
Brez dvoima pa se otroci radi zbirajo na igrišču okrog vzgojiteljice iz Pionirskega kluba, ki rjih nadzoruje in zaposluje z različnimi igrami za kar jim daje razne žoge, vrvi, gumijaste čolne, blazine, družabne igre in podobno. Vzgojiteljico na igrišču imajo otroci radi, .nanjo so navezani in jo ubogajo, tako da je tudi ona z njimi v glavnem zadovoljna.
Dočim je pred 'koncem šolskega leta delala z otroki v popoldanskih urah, dela sedaj v počitnicah na igrišču v dopoldanskem času od 8—14 ure (razen ob sredah in petkih, ko vodi otroke skupino z dvema tovarišicama učiteljicama tna izlet ali kopanje v Šoštanj).
Starši lahko z zaupanjem prepustijo otroka skrbnemu varstvu vzgojiteljice, ki opaža, da se celo tisti otroci, s katerimi imajo starši doma manjše težave, radi Vključujejo v kolektivno igro in disciplino.
Zal, ta nadzor in vzgoja otrok na igrišču ne traja ves dan. Tako se dan za dnem v času, ko ni vzgojiteljice, dogajajo neljubi izpadi tistih otrok, ikii (brez zamere) od doma niso dovolj poučeni in vzgojeni za preživljanje svojega prostega časa v družbi drugih otrok., brez nadzora.
Zanimivo je kaj vse se lahko zgodi na igrišču kljub pazniku, in kljub odraslim (ki ne reagirajo, če niso prizadeti lastni otroci) posebne/ pa v večernih urah, ko ina igrišču ni nobene »uradne« osebe več, An lahko otroci, ki smejo izostajati .od dcana tudi pozno v noč, nekontrolirano počnejo stvari, ki .nikomur niso v ponos.
Avion je razrezan z noži, v novo preoblečenih krilih zijajo luiknje, peterokrako zvezdo so dobesedno izrezali. Z vigvamov so potrgane late, stranišča vsako jutro, onesnažena, lonček za pitno vodo sploščen, gugalnice razmajane, ker pač iniso grajene za težo skoraj odraslih otrok (pa tudi čisto odraslih), letos ipreipleskana igrala in »medena hišica« z noži okrušena in še in še.
Dogodi se, da vpričo paznika in priložnostno navzočega odraslega, večji otroci zvežejo manjšega in ga vsega preplašenega vržejo v voido.
Neprimerno je tudi skakanje otrok v bazen »na glavo«, ker je voda v bazenu odločno praplitka. Otroci si lahko težje poškodujejo glavo ali celo nalomijo itiLniik, vendar se na opozorilo kaj malo ozirajo.
Pred 'dnevi so fizično napadli popoldanskega paznika, ki razumljivo podivjanosti i.n vanldalizmu nekaterih, ni več kos. Vpričo paznika so prejšnje dni razbili njegov stol. Starega moža ozmerjajo s priimki, ki se še grše sili-šijo, ko prihajajo iz otroških ust.
In vendar so tudi to naši otroci.
Kako je to mogoče, da so posamezniki podvijaini? Kdo je za te dn podobne izpade mladih iljudi odgovoren?
Starši prizadetih pravijo ponavadi, da šola tin družba, šola in družba pra-
vita, da dom. Resnica je le ena! Odgovorni smo mii vsi. Mi vsi, ki puščamo, da delajo otroci iin mladina nepravilnosti, pa vsi mirno čakamo, da bo nekdo drug namesto nas z njimi opravil.
Dom pa je in bo ostal vedno in v vsaki družbeni ureditvi osnovna celica družbe z vsemi pravicami pa tudi obveznostmi do svojih otrok. Še tako dobra šola, organizacija ali varstveni kotiček ne bodo mogli nikoli otroku nadomestiti topile besede' matere in očeta in ne bodo mogli dati otroku občutka največje sigurnosti ter občutka, da je vedno zaželjan in ljubljen z vsemi svojimi napakami vred.
Kaj pa vzgled odraslih?
Preko 30 s koreninami izruvainih vrtnic za Delavskim klubom, hoja po stezicah, vožnja s kolesi, kjer to ni dovoljeno, naš molk, ko vidimo, da se
otroci neprimerno obnašajo in podobno, so odraz našega odnosa do soljudi, do reda iin čistoče v našem mestu in dokaz slabega smisla za lepoto okolja v katerem živimo.
Končno moramo vedeti, da je vse to kar je okrog nas plod žuljev tistih Velenjčanov, ki so. tu orali ledino v času, ko je mesto nastajalo. Vzdrževanje vsega tega pa gre iz žepov nas vseh, in kot vemo, ni tako poceni.
Treba se bo odločiti, ali hočemo vse to kar je bilo zgrajeno in urejeno za naše lepše in ugodnejše počutje ohraniti, ali pa prepustiti zanemarjenosti in uničevanju posameznikov, ki jim nista mar ne trud in ne denar, ki je vložen v cvetje, zelenice, igrišča in Športne objekte pri .nas.
Ne pozabimo ipa, da je odnos do okolje i.n soljudi odraz kulture nekega mesta in .nekega naroda.	t
Vzgajajmo in učimo naše otroke v tem smislu, .disciplinirajmo se. tudi sami, vsem uničevalcem .pa glasno povejmo, da mi tega nočemo in da pri nas niso zaželjeni!
Moderne in kvalitetne PRIČESKE
vam nudijo brivnice in česalnice Komunalno obrtnega centra Velenje
v poslovalnicah: CENTER
RUDARSKI DOM
PESJE
ŠOŠTANJ
Program
prireditev ob Dnevu borca in Dnevn rudarjev v Velenju
2.	julij:
ob 8 Kotalkanje — obvezni liki ob 20.30 Ognjemet pri gradu
ob 16 Svečana otvoritev mednarodnega tekmovanja v kotalkanju ob 20 Promenadni koncert godbe na pihala RŠC pred kulturnim domom
ob 22 Kresovi na okoliških hribih
3.	julij:
ob 5.30 Budnica in pozdrav rudarskemu prazniku, igra rudarska godba
ob 8 Tekmovanje v prostem kotalkanju — Zahodna Nemčija,
Italija, Jugoslavija ob 8.30 Pričetek parade (pri kotalkališču) ob 9 Skok čez kožo s programom (pred kulturnim domom) ob 15 Proslava Dneva borca in 25-letnice vstaje, v Šaleku — pred gasilskim domom, po proslavi prosta zabava
4.	julij:
ob 17 Meddruštveni rokometni turnir na kotalkališču
Ob Dnevu borca in Dnevu rudarjev čestitajo:
OBČINSKA SKUPŠČINA VELENJE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB NOV OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA Vsem delovnim ljudem ob 3. in 4. juliju iskreno čestita
UREDNIŠTVO »ŠALEŠKEGA RUDARJA«
SKLEPI RUDNIŠKE KONFERENCE ZKS
(Nadaljevanje z 2, strani)_
5.	Izhajajoč iz dejstva, da samo politično in ideološko razgledan član družbene skupnosti lahko sledi vsem dogajanjem v naši družbi, morajo komunisti posvetiti vso skrb ideološkemu izobraževanju. Osnovne organizacije ZK naj tudi v prihodnje organizirajo skupinske študije za vse svoje člane, le da je potrebno te študije organizirati tako, da bodo v njem sodelovali vsi člani in ne samo manjšina. Poleg tega naj osnovne organizacije usmerjajo svoje člane k intenzivnejšemu individualnemu študiju.
6.	Osnovne organizacije naj tudi v prihodnje delujejo v smeri krepitve idejne in akcijske enotnosti članov Zveze. Boriti se morajo proti različnim iskrivljanjerti naše družbene stvarnosti, ki se lahko pojavijo kot plod nazadnjaških tendenc. Zavzeti se morajo za dosledno spoštovanje zakonitosti ter samoupravnih pristojnosti. Prizadevati se morajo, da v slehernem komunistu vzbudijo čut odgovornosti pred svojo organizacijo in družbo kot celoto.
7.	Le z načrtnim in kontinuiranim delom pri vzgoji in usmerjanju mladih ljudi si lahko zagotovimo dobre nove člane ZK. Zaradi tega naj postane tako delo praksa v vseh osnov-
nih organizacijah, ki naj tem vprašanjem posvetijo mnogo več pozornosti kot doslej. Le na tak način bomo lahko tudi kvalitetno in ne samo številčno razširili našo organizacijo.
8.	Osnovne organizacije naj se pri svojem delu ne zapirajo samo v reševanje lastne problematike, ampak naj razširijo svojo dejavnost tudi navzven. Usmerijo naj komuniste k reševanju družbenopolitičnih problemov na vseh področjih, kjer se komunisti nahajajo in delujejo. S tem v zvezi se naj osnovne orga ' zacije zavzamejo za večjo angažii nost komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Prav posebno skrb naj posvetijo problemom mladih in njihove organizacije.
9.	Mnogo bolj dosledno morajo osnovne organizacije uveljaviti in utrditi disciplino svojih članov. Na vsako odstopanje od linije zveze morajo pravočasno opozarjati in težin' prekrškov prilagoditi na podlagi enotnih kriterijev tudi kaznovalno politiko.
10.	Rudniški komite naj teži za ta kimi oblikami dela, da bo lahko čimuspešnejše usmerjal in koordiniral delo osnovnih organizaci' predvsem pa naj njegovo delo temelji na konkretnih zadolžitvah.
Vsem bralcem iskreno čestitamo ob 3. in 4. juliju y UREDNIŠTVO »ŠALEŠKEGA RUDARJA,, I
Šport š
KINO
GOSTINSKO PODJETJE »POD GRADOM« VELENJE Čestitamo vsem delovnim ljudem ob Dnevu borca in Dnevu rudarjev.
ROKOMET
ŠTAJERSKA ROKOMETNA CONA
ROKOMETAŠI KONČALI
Nastopi rokometnih ekip Šoštanja in Velenja v tekmovanju štajerske zone so bili 'bolj prestiž ene ali druge ekipe v končni lestvici.
V -borbi za vrh lestvice pa sta obe ekipi pcikazali premalio tehničnega znanja in borbenosti. Kajti samo nastopati v prvenstvenih tekmah brej sistematičnega treniranja cele eikipe ' ne vodi k uspehu.
Glede na razmah rokometa v naši dolini bd kazalo potruditi se, da bi se v bodoče ena ali druga ekipa uvrstila v višje tekmovanje. To pa bo možno le z več resnosti in zavzetosti klub-
skih vodstev in igralcev.
V končnem razpoTedu na lestvici so se Šoštanjčani uvrstili na četrto, Ve-lenjčami pa na šesto mesto med osmimi udeleženci.
LESTVICA:
Drava	14	13	0	1	274:191	26
Kovinar (M) 14		11	0	3	238:182	22
Griže	14	9	0	5	241:215	18
Šoštanj	14	7	0	7	258:245	14
Fužinar	14	7	0	7	238:230	14
Rudar (V)	14	6	0	8	200:211	12
Kovinar (Š)	14	2	0 12		190:280	4
Velika						
Nedelja	14	1	0	13	223:318	2
OBČINSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA
Kovinarji najboljši
V mladinski rokometni ligi so se pomerili med seboj učenci ipol II. stopnje. Tekmovanje ije potekalo skozi vse leto in biilo razdeljeno ina jesenski in spomladanski del.
Ekipe so bile precej izenačene, zato je bilo tekmovanje ves čas zelo zanimivo. Pohvalno ije, da so se tekmovanja udeležili dijaki gimnazije, ki pa glede na majhno števiiilo fantov niso mogli sestaviti močnejše ekipe.
Zmagala je ekipa »Kovinarjev« le z boljšo razliko v golih pred »Rudarji, ki imajo isto število točk.
»Kovinarji .so 'bili za »gimnazijo« tudi najbolj disciplinirana eikipa, do-
čiim so se tu najslabše izkazali »Strojniki«, ki so imeli-največ izključitev.
Rezultati zadnjega kola: Strojniki : Rudarja 15:13 (5:5)
Tehniki : ElaktrLkarji 9:6	(5:6)
Rudarji : Gimnazija 13:7	(8:2)
Končna lestvica:
Kovinarji
Rudarji
Strojniki
Tehniki
Elektrikarji
Gimnazija
OBČINSKA PIONIRSKA ROKOMETNA LIGA PRVAKI
ŠŠD Šoštanj L -ŠŠD Velenje I.
PIONIRJI ŠŠD ŠOŠTANJ I. TUDI MEDOBČINSKI PRVAKI
Tekmovanje je potekalo v dveh delih in so odigrali 6. kol. Nastopile so štiri ekipe iz Velenja in Šoštanja.
Pri pionirjih so bili prvi .rokometa® I. osnovne šole iz Šoštanja. Ti so kasneje zmagali tudi na medobčinskem tekmovanju v Celju.
Pri pionirkah pa so bile najboljše igiralke osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja.	* .
V	spomladanskem delu prvenstva je bilo opaziti viden napredek vseh ekip tako v prikazana dgri kot v disciplini.
V	zadnjem ikolu so dosegli naslednje rezultate:
Šoštanj I. Velenje II. Velenje I. Šoštanj II.
0	11
2	8
3	5
6	0
91:41
66:66 69:66 34:87
Najboljši strelci
Vačovnik Taiušič Kristan • i) Vihar Osolnik Krajnc Koren Zager
S I.	32 golov
V	II.	26 golov i!i.J--Š fvi .22 golov
V	I.	18 golov
V	II.	16 golov Š I.	15 golov Š I.	15 golov VI.	13 golov
pionirji
Velenje I. : Šoštanj I. :
pionirke
Velenje II. Veletnje 1. :
: Šoštanj II. Velenje II.
: Šoštanj I Šoštanj II.
7:4 (3:2) 17:10 (5:6)
8:0 (3:0) 5:0 (b. b.)
Pionirke:
Velenje I. Šoštanj I. Velenje II. Šoštanj II.
10 8 4
2
51:26 25:26 26:32 16:34
Največ golov so dosegle:
Končna lestvica
pionirji
Vivod Sitar Zabkar C as N.
V	I.	26 golov
V	II.	24 golov Š I.	7 golov S II.	6 golov
Aktivi ZMS za Kajuhov pokal
V mladinskem klubu v Velenju je bilo tradicionalno športno tekmovanje imdaidimkih aktivov za pokal Karla Destovnika-Kajuha. Tekmovanje organizira občinski komite, ZMS Velenje.
Nastopilo je osem mladinskih aktivov, 4dl so se pomerili med seboj v šahu, streljanju z ročno puško in namiznem tenisu.
Prehodni Kajuhov pokal je to pot pripadel mladinskemu aktivu TUŠ, ki je skupni uvrsti v i zlbral največ točk.
ŠAH: Rezultati:'
Lestvica
1. RŠC I.
2.-3. TUŠ
ŠALEK 4.—5. Družin:rje Šmartruo/P.
6.-7.	RŠC II.
7.-8.	Skale
Maribor 66
Ilirija
Jesenice
Lesonit
Elefctra
Trnovo
Riudair
Ljubljana'
Maribor
Triglav
točk 20 13 13 10 10 9 9
676:610 14 674:634 14 663:640 14 671:595 12 619:587 12 5 640:574 10
5	647:643 10
6	622:644 8
7	667:675 6
10 0 10 555:776
STRELJANJE:
1.	TUŠ
2.	TEŠ
3.	RŠC I.
4.	Šmartno/P.
546 krogov 544 krogov 489 krogov 482 krogov
NAMIZNI TENIS:
1.	Šmartno ob Paku I:
2.	Skale
3.	Družini®je
4.	Šmartno ob Paki II.
5.	TUŠ
6.-RŠC	II.
7.:<RŠC	I. i	„t	.rr
8.	Gaberke
KONČNI REZULTATI:
1.	TUŠ
2.	Šmartno ob Paki
3.	RŠC
4.	Škale
5.	Družmirje
6.—7.	Šalek 6.-7. TEŠ 8. Gaberke
399 točk 378 točk 336 točk 294 točk 231 točk 147 točk 147 točk 21 točk
FILMSKO GLEDALIŠČE
Dne 2. julija
»CESARE BORGIA« italijansko-španski barvni CS film
Dne 4. julija
»ZAKONSKA POSTELJA« italijanski VV film
Dne 7. julija »AMANDUS« slovenski barvni CS film
Dne 9. julija
»KREPOST IN PREGREHA« francoski barvni CS film
Dne 11. julija
»NEUSTRAŠNI« I. ded madžarsikd barvni CS film
Dne 16. julija »DRUGI ČLOVEK« angleški barvni film
Dne 18. julija
»ŽRTVOVANI« II. del madžarski barvni CS film
Teden športa
KOŠARKA
SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Težka zmaga Elektre
ELEKTRA : ILIRIJA 71:70
V zadnjem kolu spomladanskega prvenstva je domača Elefctra na domačem igrišču s težavo premagala košarkarje Ilirije iz Ljubljane. V regularnem času ise je tekma .končala ne-
odločeno 67:67. V podaljšku pa so šoštanjčani zabeležili tesno zmago 71:70. Najuspešnejši za domače so bili: Perkaj 18, Natek 12, Jerič 11 itd.
LESONIT : ELEKTRA 80:60
V prvi tekmi jesenskega dala prvenstva so Šoštanjčani gostovali v Ilirski Bistrici proti Lesonitu. Šoštanjčani to pot niso bili kos boljšim domačinom, ki so se revamžiraili za poraz v Šoštanju. Domačini so zmagali z visokim rezultatom 80:60 (33:27).
Najboljši pri Elektri so -bili: Perkaj
21, Lukman 10, Jerič 8.
Šoštanijčani so po tekmi vložili protest. Ostali rezultati:
Maribor 66 : Maribor	106:101
Triglav : Rudar	63:89
Ilirija : Jesenice	70:60
Ljubljana : Trnovo	60:63
KINO »SVOBODA«
Dne 1., 2. in 3. julija »CESARE BORGIA« španski barvMi film Dne 1. julija
»PO CESTAH JUGOSLAVIJE« i jugoslovanski film Dne 5. julija
»ZAKONSKA POSTELJA« italijanski VV film Dne 6. {julija »CAR IVAJLO« bolgarski barvni film Dne 7. din 8. julija »AMANDUS« slovensikd barvni CS film Dne 9. in 10. julija
»KREPOST IN PREGREHA« francoski 'barvni CS film Dne 12. julija
»NEUSTRAŠNI« I. del madžarski barvni CS film Dne 13. julija
»ARMIJA KOLIBRI« sovjetski film Dne 14. in 15. julija »ŠEVA« madžarski film
Dne 16. in 17. julija »DRUGI ČLOVEK« anglešiki barvni film
Dne 19. julija
»ŽRTVOVANI« II. del madžarski barvni CS film
Dne 20. julija
»BELA KARAVANA« sovjetski barvni film Dne 19. in 20. julija »BITI IN OSTATI« jugoslovanski liliu
PREKLICI
0 Preklicujem veljavnost knjižice kmečkega zavarovanja št. 181288. Franc Lesenjak, Veliki vrh, Šmartno ob Paki.
# Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 435. Muharem Garič, Kersnikova 3, Velenje.
MALI OGLAS
0 Prodam gradbeno parcelo v Šmartnem III.-446 m2. Naslov v uredni-štv-
Letošnjo Športno manifestacijo so Šoštanjčani zaključili a parado In nastopom na Športnem Igrišču. Ne spodnjih slikah vidimo udeleženci množične parade mladih športnikov.
Prizor iz filma
»ZAKONSKA POSTELJA«, ki bo na sporedu 5. julija v kino Svoboda v Velenju
Za praznične dni smo vam pripravili skandinavsko
NAGRADNO KRIŽANKO
Opise ima naša križanka vključene v like. Če sta v enem polju dva opisa, velja zgornji za vodoravno smer, spodnji pa za navpično (to je posebej označeno s trikotniki). Vse, kar liki predstavljajo ali kar je z njimi v neposredni zvezi, vpišite v križanko V smeri, ki jo kaže puščica.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali in podelili tri nagrade.
1.	nagrada, 10.000 starih dinarjev,
2.	nagrada, 5.000 starih dinarjev,
3.	nagrada, 3.000 starih dinarjev
in 4. ter 5. nagrada — lepa knjiga.
Rešitve pošljite ali dostavite do sobote 9. julija 1966, do 12. ure na naslov: Uredništvo »šaleškega rudarja«, Velenje, Titov trg 2. Zraven naslova pripišite: Nagradna križanka.
Obnavljajo^ cesto Topolšica - Šoštanj
Čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
IZDELOVALNICA
GUMIRANEGA
PAPIRJA
VELENJE
HOTEL »PAKA« VELENJE
KONCERTNA
NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN. RAZEN PONEDELJKA
Občinska cesta Šoštanj—Topolšica je bila zaradi velikega prometa in pomanjkljivega vzdrževanja že dalj časa predmet kritike in zahtev volivcev po temelj iitejšem popravilu. Zarasli pomanjkanja denarja pa občinski cestni sklad tem zahtevam nikakor ni mogel ugoditi. Letošnje leto pa je svet bolnice za tuberkulozo Topolšica prispeval za modernizacijo te ceste iz svojega sklada sikuipne porabe 30,000.000 mogoče to cesto utrditi in asfaltirati stairih dinarjev. S temi sredstvi bo od uprave bolnice do mosta pri Hlišu v Metlečah. Odsek te ceste od žage podjetja LIK v Šoštanju pa do mosta pni Ograjšeku pa se ho asfaltiral s sredstvi, ki jih je prispevala Termoelektrarna Šoštanj že v lanskem letu. Gradbena dela na modernizaciji ceste so se že pričela in jih opravlja Splošno gradbeno podjetje Vegrad Velenje. Za sedaj ni sredstev za ureditev okoli enega kilometra te ceste v Metlečah, ki pa je modernizacije najbolj potreben.
Zato bi bilo prav, da bi delovne organizacije s svojimi prispevki omogočile asfaltiranje tudi tega odseka ceste in tako omogočile boljšo cestno zvezo Topolšice z ostalimi kraji v občini.