402
Spodaj in na desni:
Iz našega političnega življenja
Po več kot dveletnem mrtvilu se je letošnje ipoletje pri nas zopet precej oživilo politično življenje. Dobili smo ustavo in razne važne zakone, meseca novembra so se pa vršile tudi volitve v narodno skupščino. Tedaj izvoljeni parlament se je prvič sestal 7. t. m. in naši dve sliki nam kažeta pHjgled v ta naš parlament. Na desni sliki vidimo starostnega predsednika Spinciča z vso vlado, na spodnji pa pogled na zbrane poslance. Na ministrskih sedežih (desna slika) vidimo v spodnji vrsti od leve jroti desni : Šibenika. Matico, ^eudorfer ja, Srskiča, Kojiča, Gjorgjeviča in Hasan - Begoviča; v srednji vrsti: ing. Staniča, Ku-manudija, Kramerja, Palečka, Maksimoviča, Puclja in Stojano-viča; v zgornji vrsti so pa Ma-rinkovič, Uzunovič, Živkovič, Preka in Švrljuga.
Dve slovenski obletnici,
Polstoletnico smrti dr. J. Bleiweisa (spodaj na levi) smo praznovali 28. p. m., ki je bil zaslužni polit, voditelj našega naroda od 1. 1848. pa do svoje smrti 1. 1881. Zlasti v slovenskem parlamentu — kranjskem deželnem zboru — se je neutrudno boril za pravice slov. jezika, zato je ob njegovem grobu plakala vsa Slovenija.
Četrtstoletnico smrti J. Murna — Aleksandrova
(spodaj na desni), smo pa obhajali že poleti (18. junija), a pred zaključkom letnika se ga mora spomniti tudi naš list, saj je bil Murn poleg Cankarja, Župančiča in Ketteja ustva-ritelj moderne slovenske lirike in njegove prekrasne balade in romance iz našega kmeti-škega življenja bodo ostale vedno dragocena last naše književnosti.
Umetnostna galerija primorske banovme.
Naša Dalmacija je jako bogata znamenitih starih in modernih umetnin, zato je bila gotovo srečna misel, ustanoviti v Splitu posebno umetnostno galerijo, ki bo važna privlačnost za tisoče obiskovalcev našega Pri-morja. Inicijativo zanjo je dal ban dr. Tartaglia, in od spomladi dalje so se pridno vršila vsa pripravljalna dela, tako da so jo 1. t. m. svečano otvorili. Galerija že danes preseneča po bogastvu zbranih umetnin. Zgornja slika nam kaže pogled v Meštrovičevo dvorano, desna slika pa Marijin vhod v tempelj iz Tizianove šole, ki visi v galeriji.
403
Spodaj :
Dr. France Veber, profesor filozofije na naši  slovenski  univerzi  in  priljubljeni predavatelj v našem radiu. — (Risal H. Smrekar.)
Strašna avtomobllska nesreča pri Celju. Dne 9. t. iii. okrog 11. ure dopoldne se je pripetila pri prehodil Ljubljanske ceste, ki vodi iz Celja na Vransko, čez progo savinjske železnice, strašna nesreča, ki je zahtevala 13 smrtnih žrtev in več težko ranjenih. V napolnjeni avtobus se je namreč zaletel savinjski vlak in ga ravno v sredini vsega zmečkal. Vzrok strašne nesreče je predvsem ta, da pri prehodu čez železnico ni nobenih zapor, zato upravičeno vse zahteva, da se taki nedostatki i>ovsod takoj odpravijo. (Foto Kunšek. Celje.) Spodaj: Pomagajte zlasti revnim otrokom. Učiteljstvo se sili danes k vsemu potrebnemu in nepotrebnemu izvenšolskemu delu, a najlepše bi se lahko udejstvovalo pri sferbstvu za svoje revne učence, ki so danes marsikje nagi in gladni, kakor delaj to n. pr. v Trebiji nad škof jo Loko, kjer prirede otroci z učitelj-stvom vsako leto po več iger v korist revne šolske mladine. Na sliki vidimo mlade igralce ,>airote .Jerice.'.
Spodaj :
Moderno dušno pastirstvo dobivamo, kakor po zapadnih državah, že tudi v Sloveniji. G. kaplan V. Lovšin v Litiji si je nabavil svoj avto, s katerim se vozi obhajat bolnike po oddaljenih vaseh.
Spodaj:
Vzorna slovenska krSčanska rodbina je Vrtačnikova na Sp. Krašah, župnija Rečica v Savinjski dolini. Oče Jožef Ir-mančnik in mati Jožefa sta vzgleduo vzgojite 15 živih otrok, eden jima je umrl. Vsi otroci so doma^ Sinovi z očetom so zvesti člani Apostolstva, m»ti s hčerkami pn Marijine družbe.
Na delo za katoliški tisk. Božični prazniki morajo biti posvečeni razširjanju katol. tiska, zlasti Družbe sv. Mohorja, »Slovenca<, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Zgornja slika nam kaže Lovartovo Anico in Milico, ki celo med našimi izseljenci v Aumetzu na Francoskem sami raz-pečata vsako leto nad 4000 izvodov naših listoA in razneseta na tisoče drugih tiskovin in vabil.
404
405
Po večerji se zbere vsa rodbina okrog jaslic in dreveščka; (Foto Čatar.)
Zlasti dekleta še dandanes rada ulivajo svinec
Na (lesni: Tudi na grobove svojih dragih mnogi na sv. večer no pozabijo.   (Foto Čatar.)
Spodaj: Park pozimi.
(Foto Skerlep.)
Spodaj:  Rubens: Sv. Trije kralji molijo Dete.
)»V devetih nebesih«.
(Foto Čatar.)
Vse tli je našel na sv. večer pod dreveščknm.
Spodaj: Ob vodi pozimi. (Foto Pfeifer.)
I'udi v vseh mestnih krščanskih rodliinah »kadijo« in poškrope aa sv. večer .stanovanja z blagosl. vodo
Spodaj; Motiv iz betlehemske okolice.
Pri važnem opravilu.
(Foto Čatar.)
406
Gospodovo rojstvo praznuje ves svet
Spodaj :
Sveti večer v tujini.  Naši izseljenci, zbrani   okrog  božičnega  drevesca   v severni Franciji.
Vojaki naše kraljeve garde peljejo na dvor badnjak, ki je
pristen slovanski običaj, božično drevesce pa nemški.
Spodaj: Na sveti dan zgodaj zjutraj; naš ljubljenček se je navsezgodaj splazil v sobo, kjer stoji božično drevesce, in kmalu je ves v svojem »elementu«
Po nekaterih alpskih zimskih zdraviliščih imajo navado, da okrase in opremijo sredi kraja primerno drevo kot boačno drevesce, kar nudi ponoči, ko je razsvetljeno, čarobno sliko.
Spodaj :
Po nekaterih velikih nemških kolodvorih po^ stavijo božično drevesce celo na iperon, da imajo potniki in železničarji, ki so v službi, vsaj nekaj svetega večera.
Spodaj na desni: Po švedskih mestih imajo navado postavljati božična drevesca sredi javnih otroških igrišč, da rajajo otroci s starši o praznikih okrog njega.
407
Na desni:
Sloresna otvoritev rumunskeea parlamenta. Mili. predsednik Jorga bere otvoiiltveni govor. Kalcor znano, so si! rumunske volitve vršile paö na ruuiunski nafiin in kakor doslej še vsaka rumunska vlada, je dobila tudi .lorgova ogromno večino, vendar postaja njegov« stailišCe vkljub temu nevzdržno in je notranjepolitiena in gospodarska situacija v Bumuniji tako težka., da je kmaln prieakovati popolnih izprememfi. Spodaj:
Zadnji  kip  velikega  Iznajditelja T. Edisona, ki je bil malo pred njegovo smrtjo dovršen za Nemški muzej  v Monakoveni.
Spodaj: Prevoz mrtvega orijentalskega princa v domovino. Nedavno je umrl v Parizu siamski princ Handhaburi in so ga že v Evropi sežgali, nakar so prepeljali njegov pepel v domovino. Spodnja slika nam kaže pogrebne svečanosti v njegovi domovini
Italijanska vojna mornarica, zbrana v neapeljski Inki, pričakuje prihod
Mussolinija.
Spodaj: Turške žene se morajo vse učiti brati in pisati, in sicer v latinici, zato je osnovanih na Kemalov ukaz po Turčiji nešteto analfabetskih tečajev, kjer se uči staro in mlado; tudi odkrite so že vse.
Spodaj :
Pogled na novi stadion v Los Angelesu,
kjer se bo vršila prihodnje leto svetovna športna olimpijada.
40S
Knjige za praznike
Spodaj. Knjižne zbirke Jugoslov. knjigarne \ l.jiibljiini, ki jih je luni ta založnica iiapo-\i:<lala. Ifžr st-daj prod nami (na sliki manjkajo še tli knjige). svojimi illagotonimi i/.(lanji, ki m) p« obliki in vsebini pa<" naj-l)olj.ša. kav je ust\aril naš knjižni trg le-lošnji-, leto. Je stopila jugoslovanska knjigarnu iie<lM)mao ^opet na celo slovenskega založništva. Za prihodnje leto je program še ])oga-tejši in bolj vsestranski. /,ato naj bi ne bilo sl(»\enskega i/.obraženca in sIü\ . knjižnice, ki l)i ne naročila \seli. Leposlovna knjižnica o!)-ja\i pet s\et<)\nili romanov (naročnina 150 I)im). Ljudska knjižnica prinese b nadaljnjih .?\ezko\ (144 Din). Zbirka domačih pisateljev ho obse-^'ala 4 knjige (liO Din). \ Zbirki mladinskih spisov i/i(leji) 4 knjige (% Din) iii \ /.i)irki Kosmos« pra\ tako 4 (INO Din). Vse /birke -ie plačujejo lahko \   mesečnih ol)rokih.
.Mohorjeva   knjižnica
se poslu/.uje le malo reklame, a v svojih 45 zvezkih, ki jih je zadnja leta izdala, je prinesla toliko dragocenih jx)učnili in leposlovnih del, da jt) moramo pri števati k našim najbolj šim knjižnim podjetjem in bi morala biti v celoti v vsaki naši knjižnici in imovitejši hiši. Zgornja slika nam kaže zvezke, ki so izšli od pomladi, a v jirihodnjih dneh se nam jih obeta še par. Naj je za praznike   iiihči-   ne   pr(;zrc
Karla Maya
Zbrane spise
je že od nekdaj kar požirala naša mladina, ki se je vsaj nekoliko priučila nemščine. Sedaj nam jih že dve leti izdaja v lepem slovenskem prevodu mariborska .('iriiovtt knjižnica'. Lotos je izšel njegov najznamenitejši roman -Viniieton«. Pravkai je začel izhajati tudi roman ;l'o gorah Balkana«, ki se godi na jugoslov. ozendju in bo zato \ zbudil še |)rav posebno zanimanje.
Pred zimsko športno sezono
/«Hl» I mih' >iedi zimskos{>ortnt' sezone ui divne slovenske zasne/eiie pokrajine vnovič kličejo mlado in .staro v svoje naročje. Da, mlado in staro, kajti zimski sport, s smučaujeju na čelu, se je zadnji dve leti med Slovenci tako razvil, da ga lahko mirno nazivamo že slovenski narodni sport, ne glede na to, da smo bili Slovenci med prvimi narodi Evrope, ki so uporabljali smučke.
Zgoraj   na desni; Prvi zimskosportni hotel  v Planici, last »Ilirije«, ki je bil svečano otvorjen zadnjo nedeljo.
/goraj na desni: Vhod v dolino Krme, izhodišče za  najlepše zimskih planinske  ture.
l\a levi; Jože Janša, n;prezentant slovenskega smučarstva.
Na desni: Pogled na novo skakalnico SK »Kamidka«.
Bakrotisk Jugoslov.tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s privojlenjem uredništva