Priloga ,,Našemu Listu" št. 70. V Kamniku, 1. decembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike BNašega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob-javljenje po dogovoru. j Kamniška Eistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Kdor prirnerja samo ta dejstva, mora pač spre-videti, da je pod takimi pogoji kakor so pri naši korporacijski upravi dani, popolnoma nemogoče uvesti na korporaeijskem posestvu racijonelno in-po mo-dernem sistemu urejeno gospodarstvo. Menda nihče na to ne misli, da bi bilo mogoce eni osebi delati za 4 ali 5 oseb in jih nadomestovati. Če pa primerjamo osobje posestva princa Walden-burg - Schonburg, morala bi pri korporacijskem po-sestvu ena oseba nadomestovati celo osem oseb. Kdor kaj tacega zraore, mora biti pač nadčlovek, tacega bi v sedanjem času cirkus Barnum & Bailey gotovo za drag denar engažiral, pred par stoletji pa bi ga kot earovnika sežgali na grmadi. Preje navedene primere dovolj jasno kažejo, kako malo pomena se pripisuje dobremu oskrbovanju; saj menda tudi nihče ne misli, da imajo navedeni veleposestniki le zaradi tega nastavljeno toliko osobja, da bi ono lenarilo, saj morajo tudi osobje placevati kakor pri nas, uvažujejo pa to, da mora biti vse v primernem razmerju, sicer ni mogoče uspevati. Na korporacijskih posestvih se skoraj sleherno leto poseka in splavi kakih 6000 m3 trdega in 1600 mehkega lesa, skupaj toraj 7600 m3. Vso to množino nadzirajo le tri osebe. Zvedenci bi tega morda niti verjeti ne mogli, če bi se pa o resničnosti prepričali, potem bi izrekli svoje obžalovanje nad takim gojenjem gozda, katero se mora preje ali sleje hudo maščevati. Hraniti in štediti na pravem mestu je vse hvale vredno, štediti pa pri osobju in zaradi tega, da se prihrani nekaj kronic, ne nastaviti potrebnega osobja, je naravnost receno neumnost, kajti kronice, katere se vsled tega prištedi, pogoltnejo tisoeake; torej na eni strani štediti, na drugi pa tisočake izmetavati. Korporacijska uprava bi res prav dobro storila, da bi odnehala od takega početja, dokler je še čas in bi ne pustila gozdove upravljati samo od slučaja. V svojem lastnem interesu bi korporacija prav sto-rila, da bi pomnožila svoje osobje ter poleg teh treh oseb, ki sedaj oskrbujejo posestva, nastavila zmožne ljudi, ki bodo imeli tudi malee strokovnjaškega znanja in bi s svojim znanjem pospesili razvoj naše Bistriee. V gozdarstvu ne sme biti nobenega prestanka in se ga tudi poznati ne sme. Ali se napreduje času pri-merno, kar prinaša brez vsakega dvoma koristi, ali se pa trdovratno zavzema staro in konservativno sta-lišče, kar pomenja nazadovanje in kar prinaša gotovo propast; kajti nazadovanje pač izključuje vsporedno delovanje z drugimi posestvi, ki so času primerno urejeni. Brez dvoma smo, kakor to tudi dokazujejo naši dosedanji članki, pri naši korporaciji na staroveškem konservativnem stališču, sicer bi morala uprava sama sprevideti, da tri osebe ne morejo upravljati posestva, ki meri 11.000 oralov, poleg tega, da sta med tem osobjem dve skoraj nezmožni osebi. Ako primerjamo druge veleposestnike, ki imajo za polovieo in več manjša posestva, priznati mo-rarao, da je naša korporacija v primeri s premoženj-skimi razmerami za njimi silno zaostala že sedaj, to pa le vsled vecnega nazadovanja v upravljanju svojih. posestev. Primerjajmo n. pr. barona Borna, katerega posestva merijo skoraj toliko kot korporacijska, vendar pa še vedno nekaj menj, potem najdemo ve-liko razliko. On si lahko dovoli različne športe, o katerih se marsikakemu upravičeneu niti ne sanja, uživa ugled izven dežele; našo korporacijo pa, ako izvzamemo najbližjo okolico, skoraj nihče ne pozna. Morda poreče kdo, ta pa ima nmogo denarja in uživa sam dohodke svojih posestev, v tem ko nas je pri kor-poraciji mnogo. To je že res, vendar pa zna baron Born svoja posestva izkoriščati, da prinašajo mnogo dohodkov in bi mu kapital hitro izginil, da nima tekočih dohodkov. Če porablja sam denar, mora pa tudi sam kriti vse stroške, kateri so pa mnogo večji, nego jih korporacija izdaja. Prepričani smo, da bi bili Bornovi dohodki, razdeljeni na toliko deležev kakor je korporaeijskih upravičencev, še vedno vsak delež dokaj večji, kakor pri nas navzlic mnogo manjši režiji! (Dalje prih.) Iz Domžal. Slabo se godi onemu, ki kaj ma-lega omeni, kako izkoriščajo tirolski slamnikarji svoje delavce. O tem poglavju bi se dale napisati cele knjige, seveda bi to ne bilo v čast tirolski gospodi. Ako bi se našel kdo, ki bi hotel zapisati le vsako deseto krivico, ki jo prizadenejo ti ošabni in domi-šljavi fabrikantje, imel bi dovolj opravka leto in dan. Za posebne priganjače imajo nastavljene svoje ožje sorojake in ti se skušajo med seboj, kdo bo bolj iz-koriščal tukajšnje domačine. Tovarnarji jih laskavo nazivljejo za mojstre, preddelavce, prve delavce in vrag vedi za kaj še; seveda ne zaslužijo teh imen, pač pa bi jim šel naslov priganjač, ali kakor so bili nekdanji grašinski valpti; kar so ti delali v času desetine, to počno sedaj v prosvitljenem času ti pri-ganjaci. Ljudstvo jih je krstilo prav po amerikansko. ,,Bosr, to je ime, ki je rabijo vsi, kdor govori o no-vodobnih valptih. Namesto valptovega biea imajo še skoraj hujše orožje. Ali veš, kaj je tvoja dolžnost, ako hočeš biti sprejet v kako tirolsko tovarno? No, da se bodeš vedel ravnati, naj ti nekoliko fiasvetu-jem. Najprvo, ako hočeš kedaj priti v tovarnarjeve registre, moraš gledati na to, da ljubeznjivo in udano pozdravljaš bosa, drugič se mu nioraš skušati na lep način približati se, tretjič moraš njegovi ženi prinesti nekaj litrov mleka, da ga ona priporoči svoji slabši ¦ali boljši zakonski polovici, potem šele smeš priti gospoda ,,bosa" vprašat, če bi bilo mogoče priti v tovarno. Toda zapomni si dobro, prazen ne smeš k bosu, pogledati moraš prej malo doma, če dobiš kaka jajca ali malo masla, čim večjo zalogo vzameš seboj, toliko boljše. Če si se vseh točk vestno držal in se po njih ravnal, potem že smeš računati na delo in morda celo boljše delo bodeš dobil kakor kak revež, ki zmore malo zalogo jaj in masla ali kaj druzega primernega za bosov želodec. Ker želim vsakemu refiektantu na tovarniško delo le vse najboljše, pri-porocam še enkrat, naj bo bos tvoj drugi bog, saj je on tudi vsegamogočen v tovarni. Nekateri reveži se trudijo in cele dneve neumorno delajo, pa zaslužijo le po 60 kvečjemu 70 krajcarjev na dan in prav se jiin godi, zakaj pa so taki stiskači in si ne nalagajo prostovoljnega davka ter ne plačujejo bosu smodk ali se v gostilni ne spomnijo, da bi mu plačali kak liter vina. Če bi delal vsak po mojem dobrohotnem nasvetu, dobil bi vedno tako blago in tako delo, ki bi ga lahko počasi upravljal pa mnogo zaslužil, saj delajo nekateri po 2 uri menj na dan, a zaslužijo po 3 pa tudi po 4 kronce. Kdor pa ni z bosom dober, bo imel vedno delo, ki zahteva mnogo truda in mnogo opravka, a je slabo plačano. Na srcu mi je še sporociti, kako se dela pri nas z dekleti, o tem pa hočemo drugic napisati posebno poglavje. Koncert. Kakor smo že poročali, priredi Kam-niški sal. orkester v soboto, 1. decembra velik kon-cert v Čitalnici, združen z nekaterimi solo-točkami našega občepriljubljenega kuple-pevca g. Benkoviča. Po koncertu je ples. Salonski orkester, pod vodstvom' rutiniranega kapelnika g. Špaleka, je neumorno štu-diral dolgo časa za ta koncert, hoteč se pokazati g popolnoma novim, zares izbranim vsporedom. Na vsporedu je med drugim izredno težka uvertura ,,Oa-rostrelec", prvega komponistaoper romantičnegažanra, Karla Mario Webra, ki po svoji sladko-nežni melo-diki preseza celo Wagnerja. A tudi ta je v vspo-redu zastopan po ,,Prihod gostov na Wartburg" iz svoje najbolj znane opere ,,Tannhauser". To je kon-certna koračnica velikanske sile. Nadalje je na vspo-redu Alleter, prvi salonski komponist med sedaj ži-večimi. Poleg teh je Strauss, itd. Med domačimi pa Adamič in Škorpik. Vspored je res raznovrsten ter zanimiv, želeti mu je le poslušalcev. Žalibog pa je pri nas navada, da meščani zarnetajo koncertne pri-reditve, bodisi pevske ali orkestralne. Občinstvo sicer zahteva pevska in godbena društva, podpirati pa jih neče, navzlic temu, da vsako tako društvo žrtvuje svoje moči, svoj mir in svoje blago. Vstop-nina je smešno majhna, in to celo — prvega v me-secu. Le otresti treba svojo komodnost. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah, torej ni treba menjati toalet. Cim bolj domače, tem prijetnejše. Orkester se podpira sam, niti nima podpornikov niti usta-novnikov, torej je res »salonski", zato pa naj bo podprt vsaj koncert z obilnim obiskom. Apelujemo tedaj na vse sloje: ne pustite, da se loti orkestra apatija in obup. Po koncertu je ples. Zadnji dani pred adventom, torej tudi zadnja prilika, da si mla-denič in mladenka prerahljata svoje odrevenele ude pred mrtvo plesno sezono. Vspored koncerta, katerega priredi Kamniški salonski orkester v veliki dvorani Narodne čitalniee. 1. K. Kratzl: ^Morcaschani" koračnica. 2. C. M.Weber: uvertura iz opere »Čarostrelec". 3. E. Adamič: ,,Me-deni tedni" valček. 4. R. Wagner: ,,Prihod gostov na Wartburg". 5. ,,Komičen solo-prizor" izvaja g. Al. Benkovič. 6. I. Bayer: ^Papa-mama", polka. 7. I. Strauss: nJužne rože" valček. 8. ..Komičen solo-prizor" izvaja g. Al. Benkovič. 9. E. Adamič: ,..Pla-ninka" mazurka. 10. I. Skorpik: ,,Buri pridejo" ko-racnica. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah. Po koncertu ples. Cigani na Citalniškem odru. Diletantje naše Oitalnice pripravljajo to štiridejansko šaljivo igro, katera se je z velikim uspehom igrala na večjih odrih. Vrše se že pridno vaje in upati je, da se upri-zorijo Cigani že v prvi polovici decembra. Milo jesen imamo letošnje leto. Pred par dnevi nam je prinesla neka gospodična popolnoma razcvele trobentice, ki jih je odtrgala v kopališčnem parku. Za javno ljudsko knjižnico darovali so knjige gg.: Avgust Albrecht, F. Podbrežnik in Franee Stele. Dražba mitniškega zakupa. Danes v soboto 1. decembra se bodo oddale vse mitnice v Kamniku potom javne dražbe ob 2. uri popoldne v občinski pisarni. Zakupna doba je 3 leta in sicer od 1 janu-varja 1907. do 31. decembra 1909. Vlagajo se lahko tudi pismene ponudbe, vendar pa morajo iste biti zadnji 5as vložene do 1. deeembra 2. ure popoldne. V Mengšu je umrla v nedeljo 25. t. m. opoldne 83-letna Meta, katera je služila nepretrgoma skozi 61 let kot gospodinja v graščini g. Ant. Stareta v Mengšu. Ob petdesetletnici ji je bila podeljena za-siužna svetinja. G. A. Stare pripravil ji je jako lep pogreb. Zaigrano življenje. (Dalje.) In vsako nedeljo je moj oče, ko je bas motril velike ladje, ki so se vračale iz nepoznanih daljnih dežel, izgovarjal nespremenjeno iste besede: — Je-li, če bi bil Julij tamle notri, kako pre-senečenje ? Moj strie Julij, brat rnojega očeta, je bil edina naše rodbine, dasi je bil pred svojim odhodom v Ameriko njen strah. Slišal sem o njem govoriti uže izza moje otroške dobe in meni se je dozdevalo, da bi ga na prvipogled spoznal, tako zelo se mi je bila udomačila misel nanj. Vedel sem vse podrobnosti njegovega življenja do dne njegovega odhoda v Ameriko, čeprav so govorili potihoma o tej dobi nje-govega življenja. Vedel sem, da je nerodno živel, da je zapravil nekaj denarja, kar je za revne rodbine največji zločin. Pri bogatinih pa smatrajo eloveka, ki se kratkočasi, ugaoja burke in živi potratno, le za lahkoživca. Tako razločovanje je pravično, četudi je čin ta-isti, kajti posledice same doloeajo važnost dejanja. Konečno je stric Julij znantno skrčil dedščino, na katero je računal moj oce, vrhtega pa zapravil svoj del do zadnjega vinarja. Vkrcali so ga na trgovsko ladijo vozečo v New York. Nekoe je moj stric Jujlij otvoril ondi trgovino, ter kmalu pisal, da si je pridobil nekaj denarja ter upa, da mu bo mogoče poravnati škodo, ki jo je pri-zadel mojemu očetu. To pismo je napravilo v rodbini globok utis. Julij, ki sicer ni bil ,,vreden piškavega oreha", je postal naenkrat pošten človek, pravi Kvas, spoštovan kakor vsi Kvasi. Poleg tega naoa je neki kapitan sporočiL da je vzel stric Julij velik trgovski lokal v najem in da ima važno trgovino. Drugo pismo, katero smo prejeli dva meseca pozneje se je glasilo: Moj dragi Filip! Pišem ti, da se ne vznemirjaš zastran mojega zdravja, ki je dobro. Tudi kupčija dobro vspeva. Jutri se odpravim na dolgo potovanje v južno Ame-riko. Morda ne dobiš od mene več let nobenih vesti. Če ti ne pišem, se ne vznemirjaj. Ko si pridobim premoženje, se vrnem v Pulj. Upam, da do tedaj ni predaleč in živeli bodemo srecno skupaj . . . To pismo je postalo evangelij v rodbini. Brali so ga ob vsaki priliki ter ga kazali vsakemu. Stric Julij res ni nič več pisal, a nada mojega očeta je rasla od dne do dne in tudi moja mati je često rekla: — Kadar bo ta dobri Julij tu, se naš položaj spremeni. To vam je človek, ki si zna pomagati! Vsako nedeljo je moj oče motril z obzorja pri« hajajoče velike, črne parnike, ki so puhali proti nebu dim v vijugastih kolobarih ter ponavljal svoj večen stavek: — Jeli, če bil Julij tamle notri, kako presene-čenje! Vsi smo z gotovostjo pričakovali in ga v duhu videli z robcera mahati, Ugibali smo tisoč načrtov o tem gotovem po-vratku. S stričevim denarjem naj bi se celo kupil selski dvoree. Jaz ne bodem sicer trdil, da bi moj oče ne bil imel vže kacih pogajanj zastran takega nakupa. (Dalje prih.) Poslano.* Onemu v c. kr. smodnišnici, ki mi dokaže v teku osmih dnij, da sem po mojem enoletnem delovanju v cementni tovarni samo enkrat pijan bil. Ako se dotični do navedenega časa ne zglasi pri podpisanemu, se bode proti njemu sodnijsko po-stopalo, ker je dotični to očitnopo Kamniku raztrosil in s tem meni čast kradel; naj sedaj pogum pokaže — ker jaz ne poznam nobenega pardona in hočem vsem širokoustnežem njih usta zamašiti. Prav škandalozno je, da se še poštene ljudi pri miru ne pusti. Mihael Rosman ^^^^^^^* teh. uradnik c. kr. priv. cementnih tovarn v Kamniku. * Za vsebiuo je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor določa zakon. Priporočam svojo I -VI H 1 I V Nadaljeveliko zalogo vsakovrstnega na novo došlega blaga, posebno različno zimsko perilo za moške in ženske, ovratnike. lepe nove vrste za-vratnike, predpasnike, najfinejše okraske za ženske obleke, pentlje, otročje obleke, žepne robce, rokavice za možke in ženske, vse potrebščine za šivilje in krojače kakor razno-vrstne podloge za obleke itd, itd. Katuečia zaloga zitnskih čeulieu u useh velikostih (tudi za otroke). Cene nizke. Cecilija Matičič modna trgovina V Kamniku ,pri Boštjanu'. Stanje hran. vlog: nad 0,450.000 K Rezervni zaklad: nad 25,000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h. kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleL la$tnega rezervneLa zaklada mestna občina kamniška z vsem stfojim premoženjem in v$o davčno močjo. @a je irarraost ^iog popoiroa, s^ecfoči zlasti fo, &a ^BagaJ® w fo hraBieis^ic® fudi scsdišča denas11 maloietBiili ofrok isi varovanceY. Hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ue da bi se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarae vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilnice račun št. 856.422. ------------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ------------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. 22. S" 6#9 ss pmn« ss Vellka zalop ^satsowsfne (faSz-cegSa) iz raznih velikih tovarn pri lm feeniku v Dotnžalah. Postrežba tocna. Cene nizke. Trgovina s špecerij-skim blagom Kamnik, §\m\ trg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano W" šnnk©, čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse vrste mineralne uode. sodčlciii in sfekleiilcah priporoča ^M V Vsa naročila se točno izvršujejo. Iif Stare \ Kamoiku. Friznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. = Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.