LUKA KOPER Koper, maj 1997 40 LET LUKE KOPER Po priključitvi slovenske Istre k matični domovini je bilo seveda potrebno razmišljati o perspektivi in razvoju tedaj nerazvitega primorskega območja. Ni bilo izkušenj in strokovnih analiz, preprosto potrebno je bilo sprejemati odločitve in graditi materialno osnovo zato, da bi nadoknadili zamujeno. Odločitev, da se bo v Kopru gradilo slovensko pristanišče je bilo politično še nekako razumeti, veliko več smelosti pa je bilo potrebno za ekonomsko utemeljitev. Pa vendar so bili vizionarji, ki so tudi to zmogli in uspeli prepričati takratno oblast, da je to perspektiva Primorske in Slovenije. Takrat so jim le redki verjeli, zato je bilo potrebno ogromno energije, da se je projekt začel uresničevati. In ko se je v Kopru daljnjega 1958. leta privezala prva slovenska prekooceanka, je bil led razbit. V projekt slovenskega pristanišča je začelo verjeti več in več ljudi in tudi slovenska vlada je rekla svoj da. Od tu naprej razvoj Luke Koper ni bil le projekt tov. Petrinje in lokalnih oblasti, postajal je vedno bolj slovenski. Vendar so se težave z izgradnjo Luke dejansko šele začele. Pristanišče, ki je imelo ambicijo poseči v konkurenčni boj z tedaj že mednarodno uveljavljenima pristaniščema Trstom in Reko, ni imelo niti spodobne cestne povezave z zaledjem, kaj šele železnice. In pristanišče brez železnice je kot telo brez ožilja, zato se je hkrati z izgradnjo novih operativnih obal in skladišč začel boj za izgradnjo železniške povezave Kopra s Prešnico. In tudi v tem primeru je vztrajnost takratnega vodstva Luke Koper obrodila sadove. Ni bilo lahko graditi luko in hkrati nositi poglavitno breme izgradnje železice, vendar drugače ni šlo. Bilo je potrebno prepričati ne le slovensko vlado, temveč tudi vodstvo železnice, da bo ta projekt ne le v interesu mednarodne uveljavitve Luke Koper, temveč, da je to rentabilna naložba, ki bo slovenskim železnicam prinašala dodaten promet in pozitivne finančne učinke. Dokončanje železnice je bilo tudi za razvoj Luke Koper prelomno obdobje. Končno se je Luka lahko spustila v konkurenčni boj s sosednjima pristaniščema tudi na tranzitnem tržišču. Luka Koper se je tako začela solidno uveljavljati na mednarodnem tržišču, kar seveda ni bilo pogodu konkurenci, zato je bilo potrebno z novimi in sodobnejšimi kapacitetami tržišču ponujati konkurenčne storitve. Nove naložbe so močno izčrpavale kolektiv, ki je v razvoj infrastrukture, skladišč in opreme vlagal vse svoje zaslužke, tudi na račun skromnih plač. To, da se je razvoj luške infrastrukture financiral iz lastnih sredstev, kar je tudi v svetovnem merilu redkost, je imelo tudi pozitivne učinke. Luka se je tako že v zgodnjih 60. letih morala tržno usmeriti in deliti usodo razvitega tržnega sistema v nasprotju s planskim sistemom, ki je veljal za ostalo gospodarstvo takratne Jugoslavije. Seveda je bilo to za tedanje čase kruto, vendar je bil zato prehod na tržno ekonomijo za nas mnogo lažji. Kar celih dvajset let je bilo potrebno, da je ob ugodnem razvoju prometa, zlasti naraščajočega tranzitnega prometa, uspelo vodstvu luke prepričati tedanjo republiško vodstvo, da je tudi za razvoj luške infrastrukture potrebno zagotoviti namenska sredstva. Tako je bilo enako kot za železnice in ceste zbranih v letih 1975-1986 okoli 60 mio USD za razvoj luške infrastrukture. To je seveda velik prispevek slovenskega gospodarstva k razvoju pristaniške infrastrukture, brez katerega bi seveda Luka Koper danes ne bila to kar je. Razvoj Luke Koper se je nedvomno odražal tudi na razvoj vrsto obluških dejavnosti in s tem na hiter razvoj slovenskega primorja. Nove dejavnosti so pogojevale nova delovna mesta, ne le v Luki, temveč tudi v špediterskih, zunanjetrgovinskih in drugih dejavnosti. Tako, da danes od pristaniške dejavnosti živi že četrtina prebivalcev mestne občine Koper. Multiplikativen učinek luške dejavnosti v slovenskem gospodarskem prostoru pa je večkraten in se meri z stotinami milijoni dolarjev. Siloviti razvoj Luke Koper v zadnjih dvajsetih let se je odrazil tudi na mednarodnem trgu ter omogočil, daje Luka Koper postala na svetovnem trgu dobro prepoznavno pristanišče. Pristanišče, ki je v štiridesetih letih zraslo dobesedno iz nič in se ob hudi konkurenci obeh tradicionalnih mednarodnih pristanišč, uveljavilo in prevzelo primat na tržiščih srednje Evrope. In danes, ko se spominjamo prehojene poti, velikih težav na tej poti, mnogih odrekanj in žrtev, ne moremo mimo ocene sedanjega trenutka in pogleda v prihodnost. Slovenija kot samostojna država na pragu Evro-atlantskih povezav mora preveriti svoje gospodarske in razvojne strategije ter razvojne priložnosti. Slovenija ne vzdrži gospodarskega preživetja brez še večje vpetosti v izvoz blaga in storitev. Našim izvoznikom blaga je potrebno zagotoviti učinkovit mednarodni transport, tudi prekomorski, vendar je hkrati to infrastrukturo in dejavnost potrebno vpeti v mednarodne tranzitne tokove, ki zagotavljajo dovolj dohodka za poslovanje in razvoj vrsti podjetij v prometni panogi. Ena od priložnosti, ki jih Slovenija ima s svojim pristaniščem in razvijajočim prometnim sistemom, je postati pomembno svetovno trgovsko logistično središče. Naš cilj je zato postati južna vrata za vstop v večmilijonsko evropsko tržišče, prevzeti pomemben delež v primatu, ki ga danes opravijo severnoevropska tržišča, predvsem za blagovne tokove iz srednjega, bližnjega in daljnega vzhoda, kjer se predvideva hitrejši razvoj in povečava zunanjetrgovinske menjave. Cilj Slovenije mora torej biti še bolj uveljaviti svoje pristanišče, svoj prometni, telekomunikacijski in kadrovski potencial, da pritegnemo pomembne tranzitne blagovne tokove, ki bodo generirali novo dodano vrednost z dejavnostmi, kot so transport, pretovor, priprava blaga in njegova distribucija, zunanja trgovina, špedicija ter ostale finančne in zavarovalniške storitve, ki v skupnem učinku multiplikativno vplivajo na rast DBP. Tudi v ta namen bo država vlagala ogromna sredstva v izgradnjo avtocestnih in železniških povezav, morala pa bo storiti še korak, ki sicer od države ne zahteva novih naložb, vendar brez katerega tudi velike naložbe ne bodo dajale zaželenih rezultatov. Ta korak pomeni sprejeti ustrezno evropsko primerljivo zakonodajo s področja tujih naložb in poslovanja v PCC. To, da se je Luka Koper v konkurenci ne le jadranskih, temveč vedno bolj pogosto tudi severnoevropskih pristanišč uveljavila na domačem in mednarodnem tržišču, je dokaz Jubilej 1957 40 1997 ■ pravilne tržne naravnanosti, kvalitete in hitrosti naših storitev ter konkurenčne transportne poti oz. učinkovitega sodelovanja vseh udeležencev v transportni verigi, predvem pa Luke in Slovenskih železnic, in velikega števila svetovnih ladjarjev, ki se v našo luko radi in pogosto vračajo. Naša priložnost in prednost pred konkurenco je gotovo v kvaliteti in hitrosti storitev, v naši specifični organiziranosti in učinkoviti poslovni navezavi z ostalimi udeleženci v logistični verigi. Smo uspešno podjetje, ki skrbi za to, da smo vedno korak pred svojimi konkurenti. Smo podjetje, ki nenehno ocenjuje svoje sposobnosti, pa tudi slabosti in nenehno spodbujamo ostale udeležence v verigi, da je naša skupna obveza zagotoviti hitro in kvalitetno premeščanje blaga in informacij od prodajalca do kupca. Naša stalnica v razvoju in poslovanju je zadovoljen kupec, zadovoljen delavec in zadovoljen delničar, zato skrbimo in vlagamo v specializacijo z vrhunsko tehnologijo in organizacijo po posameznih dejavnostih in globalizacijo celotnega pristaniščnega sistema. Vendar tudi najkakovostnejše storitve v visoko konkurenčen okolju kmalu ne bodo več zadoščale. Res, da smo prva evropska luka, ki v celoti posluje po standardu ISO 9002 in da je to za naše stranke jamstvo za vestno, pravilno in hitro opravljeno storitev. Vendar se bodo v široki ponudbi podobnih storitev stranke odločale za izvajalce, ki bodo izstopali po vseh elementih poslovanja, zato je naša usmeritev v razvoj sodobnega mednarodnega, logističnega, trgovinskega in finančnega središča, za kar je potreben učinkovit logistični menedžment in upravljanje z celovito kakovostjo. To je tudi zagotovilo, da bomo tudi v bodoče vplivali na hitrejši in učinkovitejši razvoj našega okolja in slovenskega primorja. Bruno Korelič predsednik uprave MESTO BREZ PRISTANIŠČA SI DANES NE MOREMO VEČ PREDSTAVLJATI Zgodovinarji imajo povedati, da je bilo na našem območju pomorstvo vedno razvito, saj so od vedno pristajale ladje in razkladale svoje tovore. Le te pa so v druge dežele odpeljale pridelke, ki so jih marljivi ljudje pridelali v bogatih in rodnih istrskih vinogradih in nasadih oljk. Ker se je morje na tem območju morje globoko zajedlo v celino, je mnogim postalo jasno, da je tukaj potrebno narediti luko. Pravilno so razmišljali, saj se takšne možnosti in danosti, kot jih ima Koper s svojo geografsko lego in s svojimi, morskimi in kopnimi površinami, ni smelo izpustiti. Vseh teh štirideset let je ta kolektiv v pristanišče gradil in ga razvijal. Pomen Luke je iz leta v leto rastel, mreža prometnih in gospodarskih tokov, ki jo je pletel pa je segala dlje in dlje. Z Luko in ob Luki je rastlo in se razvijalo ludi naše mesto in širše zaledje. Kopru je dala novo vsebino, nam, ki v njem živimo pa eksistenco. Koper in Luka pomenita danes isto; mesto brez pristanišča si danes ne moremo več predstavljati. Luka je s svojim 40-letnim razvojem dokazala pravilnost svoje usmeritve. Ob tej ugotovitvi pa ne morem mimo naše države Slovenije in njene gospodarsko strateške priložnosti in usmeritve. Cilj naše države mora biti uveljavljanje svojega pristanišča, da pritegne tranzitne blagovne tokove in razvija dejavnosti kot so pretovor, skladiščenje, priprava blaga za tržišče, distribucija, transport, špedicija, zunanja trgovina in finančne in zavarovalniške storitve. Nadaljnjega razvoja Luke ne moremo pričakovati brez posodobitve nujne infrastrukture. Izgradnja avtocestne povezave in drugega tira Koper-Divača so predpogoj, da se bo lahko Luka in z njo tudi Slovenija spustila v konkurenčni boj za dosego postavljenih ciljev. Luka nam Koprčanom in vsem Slovencem pomeni pol v Evropo in svet; to pa danes pomeni pot v bodočnost. Tisti, ki tega ne bo razumel in ki ne bo pomagal soustvarjati pogojev, bo zavrl razvoj in s tem tudi bodočnost. Irena Fister PODŽUPANU i ~~ ^ 40 let je minilo, odkar je Luka Koper iz majhnega pristanišča, z mnogo odrekanj in žrtev ter z učinkovitim in kakovostnim delom postala uspešna delniška družba in na mednarodnem tržišču prepoznavno pristanišče. Ob našem jubileju vabimo vse sodelavce in upokojence na družabno srečanje Luke Koper, ki bo 24.05.1997 v Simonovem zalivu Uradni pričetek srečanja bo ob 16,00 uri z osrednjim nagovorom predsednika uprave g. Bruna Koreliča. Po svečani podelitvi nagrad in priznanj se bo pričel družabni del. Popestrili ga bomo z zabavnimi družabnimi igrami in krajšim kulturnim programom. Na srečanju bo seveda poskrbljeno tudi za gostinsko ponudbo, zato ne pozabite s seboj prinesti kupone, ki ste jih z uradnim vabilom že prejeli. Za razvoj Luke Koper v obdobju 1992-1997 je značilno intenzivno vlaganje v tehnološko posodabljanje Luke Koper. S tem smo sledili tehnološkim trendom v svetovni logistiki ter razvijali nove dejavnosti pri dodelavi in predelavi blaga, ki potuje skozi naše pristanišče. V tem obdobju smo dali velik poudarek tehnologijam, ki vplivajo na večanje produktivnosti, izboljševanje kakovosti in zanesljivosti ter razvoj informacijske tehnologije. V nadaljevanju smo podali kratek prikaz Opremili smo jih tudi z najmodernejšimi prijemali za kontejnerje. Terminal tekočih tovorov Izvedli smo rekonstrukcijo sistema požarne zaščite tako, da smo obnovili črpališče morske vode ter cevovode in vgradili ventile z daljinskim vodenjem za zaščito rezervoarjev. Terminal sipki tovori Terminal za živinsko krmo se danes sestoji tehnološkimi tehtalnimi napravami. Terminal za razsute tovore Izvedena je rekonstrukcija oz. povečevanje kapacitet sistema tračnih transporterjev za povečanje kapacitete transportiranja s 1000 ton/h na 1800 ton/h železove rude. Vgrajeni frekvenčno regulirani pogoni omogočajo povečanje kapacitete transportiranja premoga do 1500 ton na uro. Izvedena je bila tudi rekonstukcija pogona vrtenja ter vožnje na rotobagru. Danes je upravljanje celotnega terminala izvedeno s pomočjo procesnega računalnika. Na terminalu smo poskrbeli za ekologijo z izgradnjo inštalacij tehnološke vode (prhanje) in hidrantnega omrežja na rezervni deponiji. Večnamenski terminal Izgradili smo večnamenski terminal z RO-RO rampo namenjen montaži jeklenih konstrukcij in industrijskih tovorov, ki se proizvajajo v našem zaledju. Terminal za živino Oktobra leta 1992 je bila izvedena preureditev skladišča 25 v začasni terminal za živino s sprejemno kapaciteto cca 1200 glav živine. V letu 1996 smo pričeli z izgradnjo I. faze terminala za živino na lokaciji ob izlivu reke Rižane. Terminal nam bo omogočal delo v skladu s standardi Evropske skupnosti. najpomembnejših investicij v tem obdobju Zaradi preglednosti so naštete po posameznih sklopih, ki predstavljajo tehnično-tehnološke zaključene dela podjetja. Terminal za avtomobile Terminal s kapaciteto 100.000 avtomobilov letno je največja investicija v tem obdobju. Opremljen je z urejenimi površinami za skladiščenje 15.000 avtomobilov hkrati, nakladalno-razkladalnim tirom skupne dolžine 800 m in sodobnimi delavnicami velikosti 2700 m2 za servisiranje in dodelavo avtomobilov, ter avtomatiziranimi sistemi za dekonzervacijo. Izgradili smo tudi sodoben informacijski sistem za kontrolo procesov na terminalu Kontejnerski terminal Kontejnerske žerjave smo modernizirali z vgrajevanjem modernih sestavnih elementov s katerimi dosegamo večjo zanesljivost delovanja, kakovost ter produktivnost. iz podaljšane obstoječe hale, zgrajene leta 1971 kateri smo povečali skladiščno kapaciteto, tako da lahko danes v obe skladišči shranimo 52.000 ton tovora. Rekonstruirana je tudi linija za nakladanje G-vagonov na obstoječi vagonski nakladalni postaji. Terminal je posodobljen tudi z ločeno nakladalno transportno linijo z lastno tehtnico in računalniškim nadzorom upravljanja celotnega sistema. Rekonstruirali smo glavne pogonske sklope na obalnih žerjavih ter jih opremili s sodobnimi preobremenilnimi napravami. Terminal za umetna gnojila in male sipke tovore Izvedli smo preureditev nadstrešnice in postavili linijo za mešanje in pakiranje umetnega gnojila v 50 kg in jumbo vreče. Na terminalu smo postavili tudi sodobno cestno tehtnico, ki nam omogoča kvalitetno nakladanje tovornjakov. Nakladalci, ki delajo na terminalu so opremljeni s Večnamenska skladišča za generalne tovore Izgradili smo skladišča št. 33 in 34 za generalne tovore v skupni površini 12600 m2, odkupili skladišča št. 18 in 19 od prejšnjih lastnikov ter izvedli obnovitvena dela na cca 10000 m2 obsotoječih skladišč. Skladišča smo opremili tudi z linijami, ki nam omogočajo, da nudimo dodatne storitve na tovoru in sicer: linija za separacijo neoluščenega riža, linija za sortiranje in pakiranje citrusov, linija za pakiranje sladkorja... Kondicionirana skladišča Pridobili smo dodatnih 4000 m2 kondicioniranega skladišča za skladiščenje sadja. Kapaciteto skladišč smo povečali z nabavo box palet in regalnega sistema (drive in), ki omogoča tudi kakovostni nadzor nad blagom v kondicioniranem skladišču. Izgradili smo tudi kondicionirane celice za zorenje banan v skladišču št. 15 skupne kapacitete 100 ton po enem procesu zorjenja. 2. SKUPŠČINA DELNIČARJEV LUKE Spoštovane sodelavke in sodelavci! Velika večina nas, ki smo zaposleni v Luki smo hkrati tudi njeni lastniki, delničarji. Ta priloga Luškega glasnika je bila zato pripravljena z namenom, da ima vsak možnost seznaniti se s poslovanjem družbe v preteklem letu, predlogom delitve dobička, z razvojnimi načrti... vsem tistim skratka, kar bo predmet obravnave in odločanja na 2. seji skupščine delničarjev 26. junija. V prilogi boste tako našli dnevni red skupščine ter z izjemo letnega poročila, ki je objavljeno v povzetku, tudi v celoti vsa gradiva za to sejo. Prav tako v skrčeni obliki lahko na naslednjih straneh glasnika poiščete tudi gradivo: "Strategija razvoja družbe do leta 2010". Opozoriti pa vas moram še na nekaj: velika večina delničarjev, tako zaposlenih kot tudi bivših zaposlenih, upokojencev in tistih državljanov, ki je delnice kupila v javni prodaji je podpisala Delniški sporazum. Z njim se je zavezala, da bo "vse zadeve, ki so predmet obravnave skupčine družbe predhodno obravnavala na sestankih udeležencev tega sporazuma ter sprejela v zvezi s temi vprašanji konkretne sklepe in navodila skupnim zastopnikom za glasovanje na skupščini." Sestanek udeležencev Delniškega sporazuma je v skladu z pravili in zakonom sklican za petek, 30. maja kar lahko razberete iz spodnjega vabila (objavljeno je tudi v časopisu Delo). Ker se veliko vas sestanka ne bo moglo udeležiti, sta koordinator sporazuma oz. njegov namestnik (g. Vojko Čok in Vinko Stupar) dogovorila možnost, da vsi, ki bi to želeli in ki se strinjajo s predlaganimi sklepi - pooblastijo po enega predstavnika vsake enote (profitnega centra, strokovnih služb...), da v njihovem imenu glasujejo na sestanku. V naslednjem tednu boste, če boste tako želeli lahko to pooblastilo podpisali v tajništvih vaših enot ali pa vam ga bodo v podpis ponudili sodelavci - pooblaščenci. Član uprave Mirko Pavšič SKLIC SESTANKA UDELEŽENCEV DELNIŠKEGA SPORAZUMA Na podlagi 11. člena Delniškega sporazuma sklicujem 2. sestanek udeležencev Delniškega sporazuma delniške družbe Luke Koper, d.d., ki bo v petek, 30.05.1997 ob 10,00 uri v sejni dvorani Mestne občine Koper, Verdijeva 3/1, v Kopru. Dnevni red: 1. Otvoritev sestanka ter izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika ter preštevalcev glasov 2. Ugotovitev spiska delničarjev, ki so pristopili k sporazumu 3. Obravnava gradiva, ki ga bo obravnavala skupščina delniške družbe 26.06.1997 in glasovanje o posameznih točkah dnevnega reda skupščine. 4. Izvolitev zastopnikov na skupščini delniške družbe 5. Vprašanja in predlogi delničarjev Udeležba na sestanku Sestanka udeležencev Delniškega sporazuma se lahko udeležijo delničarji, lastniki navadnih delnic z oznako B in G, ki so podpisniki Delniškega sporazuma oz. njihovi pooblaščenci. Delničarji se ob pristopu na skupščino prijavijo z osebnim dokumentom pri strokovni službi ob vhodu v dvorano od 09,30 ure dalje. V_ Pooblaščenec mora pred vstopom v dvorano predložiti pisno pooblastilo, ki mora vsebovati ime in priimek ter naslov pooblaščenca in pooblastitelja, kraj in datum ter podpis pooblastitelja. Navodila za glasovanje Vsaka delnica predstavlja 1 glas. Sklepi se sprejemajo z navadno večino oddanih glasov, razen v primerih, ki so s Statutom ali zakonom določeni, da se sprejemajo z drugačno večino. Opozorilo Če ob sklicu ne bomo sklepčni, bo ponovni sestanek istega dne to je 30.05.1997 ob 11,00 uri v istem prostoru. V drugem sklicu lahko udeleženci sprejemajo sklepe neglede na število prisotnih delnic. Vljudno vabljeni! Koordinator Vojko Čok, dipl. oec. _J r a 2 • sejo skupščine družbe Luka Koper d, d« w '¿affinsifL. M- jjn§B \WJi sti. ki izpoit\pije zahteve standarda St. certifikata: 077 ISO 9002 V imenu in. za S1Q Direktor Ljubljana. 1997-05-08 5ISTSN <5012 C 001 V -EQNet- > \*J \*J 'O r S 1473 EN 45 Oi J wVW