Bo zdravstvena
služba zmogla?
Komunalna skupnost socialnega za-
varovanja Maribor pripravlja letos
skupno z družbenimi in političnimi
dejavniki občin na tem območju
referendum o združitvi zdravstvenega
zavarovanja delavcev in kmetov v eno
rizično skupnost, ki pomeni korak k
enotnemu, nacionalnemu zdravstve-
nemu varstvu vseh slojev prebivalstva.
Ta naloga je nakazana tudi v družbe-
no-ekonomskih izhodiščih za sestavo
proračuna občine Ptuj za leto 1972.
Prizadevanja v tej smeri je vsekakor
treba pozdraviti, saj pomenijo za
kmečko prebivalstvo enakopravnejši
položaj glede zdravstvene zaščite. Tod
ob tem bo nastal problem za zdrav-
stveno službo v vseh tistih občinah, ki
imajo večje število kmečkega prebi-
valstva. Na ta problem je na seji
komiteja občinske konference ZKS
Ptuj opozoril tudi dr. Ante MILETA.
Povzemamo nekaj podatkov in misli
iz njegove razprave.
Na območju ptujske občine je
nekaj nad 48 odstotkov kmečkih za-
varovancev in nekaj nad 51 odstotkov
zavarovancev iz delovnega razmerja. V
letu 1971 je bilo v Zdravstvenem
domu Ptuj in v ambulantah po terenu
skupno okrog 100.000 zdravniških
pregledov. V tem niso všteti pregledi
solnih in predšolskih otrok in žena v
dispanzerjih. Vsakemu laiku pa da
misliti naslednji podatek: od vseh
zdravniških pregledov jih je okrog
84.000 odpadlo na zavarovance iz
delovnega razmerja in le okrog 16.000
na kmečke zavarovance! Razmerje je
torej 8:2, za tako razliko pa ni vzrok
v tem, da bi bili kmečki ljudje bolj
zdravi od tistih, ki uživajo zdravstvene
pravice iz delavskega zavarovanja.
<^lavni vzrok je v tem, da kmečki
zavarovanci zaradi tega, ker morajo
polovico stroškov zdravstvenih stori-
tev plačati sami, pogosto ne iščejo
Zdravnikove pomoči, čeprav bi bilo to
potrebno.
^S^ ^^ kmečko in delavsko zdrav-
^'veno varstvo izenačili, če bo kmet
nnm	ugodnosti zdravniške
Pomoc, kot delavec, potem moramo
70 nnn 'f^nati, da bo letno vsaj
v-annl^^^ d?sedanjih kmečkih zavaro-
amhn^	zdravniško pomoč v
ambulantah in zdravstvenem domu
nje if^iJ^J- ^^ tem pa nastaja vpraša-
zmogui zdravstvena služba to
delali n u ^^^J zdravstveni
zaradi težkih
odha rn zdravstveni kader raje
veS	itd. Po drugi strani pa
' Zdravstveni dom v Ptuju
ustr^n ^'^'"aJno utesnjenih in ne-
nih dPku	Poleg zdravstve-
tisti k samih to zlasti občutijo
tnoč ^o.i^ajo iskati zdravniško po-
vprajanf f	zaskrbljujoče
pacientm' - takrat, če se število
Odstotkov')'"	^^
Tu so vse občine na manj razvitih
območjih, z večjim številom kmeč-
kega prebivalstva, v močno neenako-
pravnem položaju z razvitimi ob-
činami, ki imajo le še okrog 10 od-
stotkov kmečkega prebivalstva. Zato
je nujno, da se ta problem rešuje
enotno za vso Slovenijo, naj bi bila
enotna rizična skupnost v republiki,
ne pa da se to ureja po območjih
posameznih kornunalnih skupnostih
socialnega zavarovanja. V Ptuju je
nujno takoj pristopiti k gradnji nove-
ga zdravstvenega doma. Toda, ali naj
stroške z^ tako veliko investicijo nosi
to manj razvito območje samo? Prav
gotovo tega ni zmožno, zato je tudi
pri načrtovanju in financiranju grad-
nje zdravstvenih objektov v Sloveniji
potrebna enotnost in solidarnost. S
podobnimi problemi kot ambulantna
zdravstvena služba, se bo ob izenači-
tvi zdravstvenega varstva, srečala tudi
služba v stacioniranih zdravstvenih
zavodih, to je v bolnišnicah. Tudi to
terja enotno reševanje vprašanja
zdravstvene službe v Sloveniji.
F. Fideršek
SEJA KOMITEJA ZK V PTUJU
Danes zvečer bo v prostorih komi-
teja občinske konference ZKS Ptuj
četrta redna seja komiteja občinske
knference ZKS Ptuj.
Dnevni red seje obsega tri točke in
sicer: pregled in ocene delovanja oblik
splošnega ljudskega odpora v občini;
predlog akcijskega programa izvajanja
stališč III. konference Zveze komuni-
stov Slovenije in razno.
Podrobneje bomo o seji poročali
prihodnjič.	M. NOVINA
TUDI TO JE PRIDOBITEV
Kot je znano, je ptujsko združeno
gostinsko podjetje Haloški biser -
grad Bori prenovilo pred kratkim go-
stišče Beli križ, kije dobilo tudi novo
ime Haložan. Gostišče je res lepo
urejeno in se razlikuje od drugih
ptujskih gostišč po originalnosti svoje
ureditve. Kot je videti, je dobro obi-
skano. Škoda, da ni kje v Halozah, ker
bi tako bilo boli upravičeno do tega
novega imena. Ce bi tja speljah še
lepo moderno cesto, bi morda Haloze
bile za nekaj manj revne, ker bi
obiskovalci tjakaj prinašali denar.
Z preureditvijo gostišča pa je Ptuj
še nekaj pridobil, namreč javno stra-
nišče na bolj prometnem kraju, kot ga
je imel doslej. Da bi prostori res bili
prostori, ki zaslužijo to ime, je go-
stišče poskrbelo za nadzorstvo in je
tako ta problem resnično urejen.
FH
Priprave na sprejem karavane
bratstva
in prijateljstva
Ptuj je bil v sredo 16. februarja
gostitelj predstavnikov 17 občin seve-
rovzhodne Slovenije. Pod predsed-
stvom Zdravka TURNŠKA, predsed-
nika občinske konference SZDL Ptuj,
je bila tretja seja pripravljalnega ali
koordinacijskega odbora za pripravo
in sprejem karavane bratstva in prija-
teljstva. Odbor sestavljajo predstavni-
ki, večinoma predsedniki občinskih
konferenc SZDL z območja severo-
vzhodne Slovenije. Pred tem je imel
odbor že dve seji, prvo v Celju, drugo
pa v Ormožu. Na seji v Ptuju so se
podrobneje dogovorili o pripravah na
sprejem karavane bratstva in prijatelj-
stva.
Letos, 6. junija prispe v Slovenijo
poseben vlak s 650 družinskimi člani,
predstavniki družbeno-poUtičnega in
kulturnega življenja iz 18. občin SR
Srbije, ki so med drugo svetovno
vojno nudili zavetje našim pregnan-
cem. Na seji so se dogovorili tudi o
voznem redu: Vlak s prijatelji iz
Srbije se bo najprej za eno uro ustavil
v Krškem. Tam bodo karavano brat-
stva in prijateljstva sprejeli in pozdra-
vili predstavniki SR Slovenije; izstopi-
le pa bodo tudi tiste delegacije, ki
bodo gostje občanov občin s Kozjan-
skega. Zaradi izstopa delegacij za oko-
liške občine se bo vlak za pol ure
ustavil še v Laškem in v Celju. Na
Pragerskem pa bo postal le za 5
minut, da bo izstopila delegacija za
Slovensko Bistrico.
V Maribor bo vlak s karavano brat-
stva in prijateljstva prispel 6. junija ob
15. uri, kjer jih bodo pričakah pred-
stavniki občin - gostiteljic. Za prevoz
prijateljev iz Srbije v posamezne obči-
ne bodo poskrbele občinske konfe-
rence SZDL. Dogovorjeno je tudi
bilo, da bo ptujsko občino obiskalo
okrog 20 družinskih članov izključno
iz pobratene občine Arandelovac, ki
bodo nadvse dragi gostje naših družin.
Občinska konferenca SZDL Ptuj bo
tudi vsem občanom, za katere jim je
znano, da so bih med vojno pregnani
v Srbijo, poslala vljudnostno pismo -
s priporočilom, da se neposredno
povežejo s svojimi znanci in prijatelji
v Srbiji. Karavana bratstva in prgatelj-
stva bo gost v Sloveniji tri dni. Odhod
posebnega vlaka iz Maribora je predvi-
den 9. junija ob treh popoldne.
Na seji so govorih tudi o možnostih
razširitve karavane, ki bi naj širše
krepila bratstvo in prijateljstvo med
jugoslovanskimi narodi. Sprejeli so
idejo, da bi vključih v karavano brat-
stva in prijateljstva tudi delegacije in
člane družin z območja SR Hrvatske
in SR Bosne in Hercegovine. Za ures-
ničitev te ideje so na seji v Ptuju
izvohli posebno delegacijo, ki bo o
tem obvestila repubUško konferenco
SZDL in njenega predsednika Janeza
VIPOTNIKA.
MOMA MARKOVlC V PTUJU
Sklepnega dela seje koordinacijske-
ga odbora za pripravo in sprejem
karavane bratstva in prijateljstva v
Ptuju se je udeležil tudi član sveta
federacije Moma MARKOVlC, v
spremstvu glavnega urednika Večera
Milana FILIPCICA in drugih gostov.
Sklenih so, da bo Večer ob tej prilož-
nosti izdal posebno publikacijo z na-
slovom „Kronika ljudske solidar-
nosti", ki bo tiskana v slovenskem in
srbo-hrvatskem jeziku; predsednik ini-
ciativnega odbora za izdajo te publi-
kacije pa je Moma Markovič. V njej
bo opisana zgodovina najtežjih trenut-
kov iz narodnoosvobodilnega boja,
objavljeni bodo spomini slovenskih
pregnancev in njihovih gostiteljev v
Srbiji; prav tako pa tudi opis povojnih
prizadevanj pri krepitvi bratstva in
prijateljstva med našimi narodi.'
Iniciativni odbor za izdajo publika-
cije sestavljajo najuglednejši jugoslo-
vanski javni in kulturni delavci. V
četrtek je ta odbor že imel prvo sejo.
F. FIDERŠEK
DANES SEJA
SO Ormož
Za danes, četrtek 24. februarja je
predsednik ormoške občinske skup-
ščine Franc Novak sklical XXXI.
skupno sejo občinskega zbora in zbo-
ra delovnih skupnosti skupščine ob-
čine Ormož. V osrednji točki dnev-
nega reda bodo razpravljali o delu
krajevnih skupnosti v občini Ormož.
V nadaljevanju seje pa bodo obravna-
vali še poročilo o delu občinskega
javnega tožilca Ptuj za leto 1971 in
sprejeli stališča k statutu in delovne-
mu programu skupnosti slovenskih
občin. Odborniki bodo še obravnavah
in odločali o sprejetju odlokov: o
spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi sklada za financiranje in-
vesticij v objekte osnovnih šol in pred-
šolskih ustanov, o stopnji prispevka za
otroško varstvo v letošnjem letu, o
spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi sklada za financiranje
gradnje konunalnih objektov ter od-
lok o davkih občanov v občini Or-
mož.
Na koncu bodo še vprašanja in od-
govori odbornikov.	jr
VREME
do nedelje, 5. marca 1972
Polna luna bo v torek, 29. fcbr. ob
4,12. Napoved: spremenljivo bo. Pa-
davine bodo med 28. febr. in prvim
marcem. Nato bo pet dni lepo vreme.
Alojz Cestnik
2 STRAN
TEDNIK — Četrtek, 24. februarja 197}
Enotnejše
in učinkovitejše
Na tretji redni seji komiteja ob-
činske konference ZKS Ptuj, kije bila
v četrtek, 17. februarja 1972, so
razpravljali o treh pomembnih vpraša-
njih: o nalogah zveze komunistov v
ptujski občini po II. konferenci ZKJ,
o osnutku družbeno-ekonomskih iz-
hodišč za sestavo proračuna občine
Ptuj in o oblikah idejno-političnega
usposabljanja komunistov. Seja je bila
nekako „konferenca v malem", saj je
na njej sodelovalo okrog 60 vodilnih
komunistov v občini, med drugim vsi
sekretarji organizacij ZKS v občini,
predsedniki komisij in predstavniki
drugih družbeno-političnih organi-
zacij. Poleg tega pa so se seje udeležili
še Jože FLORJANCiC, novi sekretar
za finance pri izvršnem svetu SRS,
Lojzka STROPNIK, predsednica re-
vizijske komisije pri CK ZKS in
Branko GORJUP, član CK ZKS.
Po uvodnih besedah sekretarja ko-
miteja Franca TETICKOVICA je
spregovoril Jože Floijančič, ki je bil
za naše območje delegat na II. konfe-
renci ZKJ. Opredelil je nekatere naj-
važnejše naloge, ki izhajajo iz akcij-
skega programa, sprejetega na konfe-
renci.'Na konferenci je bila potijena
nedvoumna enotnost jugoslovanskih
komunistov o našem nadaljnjem raz-
voju in v odnosih v sami ZK - na
izhodiščih -21. seje predsedstva ZKJ.
To je bilo izredno pomembno za naš
položaj in ugled v svetu. Prav tako je
konferenca odločno podprla doseda-
njo usmeritev ZKJ do družbeno-
-ekonomskega in družbeno-politič-
nega sistema na osnovi devetega kon-
gresa ZKJ in drugega kongresa samo-
upravljalcev Jugoslavije. Če bo ta seja
zgodovinska, je naglasil Jože Flor-
jančič, o tem bodo realno povedali
tisti, ki bodo naše sedanje delo oce-
njevali v bodočnosti. Zgodovinska pa
bo v toliko, v kolikor bomo znali
naloge iz akcijskega programa tudi
konkretizirati v vseh sredinah, kjer
komunisti delujemo.
Potreben je odločnejši in brez-
kompromisni boj za nadaljnji razvoj
samoupravljanja, ker sami samouprav-
ni sistem lahko zagotovi odločilno
vlogo delavskega razreda za ražvoj
družbe. Iz naše prakse je treba izkore-
niniti vse oblike manipuliranja z inte-
resi delavskega razreda. Razvijati je
treba sistem, v katerem bo delavski
razred prišel do svoje polne veljave.
To pa zahteva tudi korenite spremem-
be v socialni sestavi članstva ZK, kajti
razvit demokratični samoupravni si-
stem zahteva usposobljene komuniste.
Dosledno je treba razvijati in uveljav-
ljati načelo demokratičnega centra-
lizma, kar pomeni odgovornost in
disc^lino pri izvajanju demokratično
sprejetih sklepov.
V zvezi s tem so na seji sklenili, da
se morajo z gradivom II. konference
ZKJ seznaniti vsi komunisti V občini.
Vse organizacije ZKS naj do konca
tega meseca skličejo sestanke in
obravnavajo akcijski program, sprejet
na drugi konferenci ZKJ. Na osnovi
tega je treba dopolniti svojo lastno
programsko' usmeritev, ki naj bo čim-
bolj konkretna in realna. Vključiti je
potrebno tudi naloge tretje konferen-
ce ZKS, ki je obravnavala socialno
razlikovanje in naloge v drugi fazi
ustavnih sprememb. Le na osnovi
konkretnih programov nalog bo lahko
vsaka organizacija ZKS delovala enot-
nejše in učinkovitejše ter sproti oce-
njevala svoje delo in delo vsakega
svojega člana.
POUDAREK KRAJEVNI
SKUPNOSTI
Družbeno-ekonomska izhodišča za
zbiranje in trošenje sredstev za sploš-
no družbeno potrošnjo (proračun ob-
čine) sta na seji obrazložila članica
komiteja Jožica CARMAN in pod-
predsednik skupščine občine Ptuj To-
ne ŽAGAR. Po obširni razpravi je
komite enotno podprl predlog iz-
hodišč za sestavo proračuna občine
Ptuj za leto 1972. Prav tako je komite
podprl novo smer na področju davčne
politike, ker smatra, da je to v skladu
z dokumenti ZK Slovenije, ki določa-
jo smer naše kmetijske politike, na-
daljnji razvoj kmetijstva in odprav-
ljanje socialnih razlik.
Pripombe je komite imel predvsem
glede vloge in financiranja dejavnosti
krajevnih skupnosti. V zvezi s tem so
dali občinski skupščini naslednje
predloge:
-	Komite vztraja na predlogu, ki
ga je dala občinska konferenca ZKS
Ptuj, da se pri občinski skupščini
formira posebno telo, ki bo povezo-
valo dejavnost krajevnih skupnosti.
-	Krajevnim skupnostim se naj v
letu 1972 zagotovijo izvirni dohodki.
Povezano s tem je treba preučiti
možnosti diferencirane soudeležbe
občinskega proračuna pri sreds^ih, ki
jih zberejo občani s samoprispevkom
ali dopolnilnim prispevkom na osnovi
pogodb.
-	Izvirna sredstva za cestni sklad se
naj uporabljajo izključno za ceste, del
za redno vzdrževanje, del pa se naj
izloči namensko za modernizacijo
cest.
PROGRAM IDEJNEGA
USPOSABLJANJA
Član komiteja in predsednik ko-
misije za idejna vprašanja Jože
FRIEDL je na seji poročal o progra-
mu idejnega usposabljanja komuni-
stov v letošnjem letu, ki ga je pripra-
vila komisija. Po razpravi so bile
sprejete naslednje oblike:
1)	Usposabljanje komunistov v or-
ganizacijah ZKS. Komisija je pripra-
vila deset aktualnih tem, od katerih
naj vsaka organizacija obvezno izbere
vsaj štiri in jih na svojih sestankih
obravnava v prvem polletju letošnjega
leta. Za uvodno obrazložitev teme se
naj v posameznih organizacijah pripra-
vijo sposobnejši člani sami; po potrebi
pa bo predavatelje organiziral komite.
Nad polovica organizacij ZKS je te
teme že izbrala.
2)	Komite pripravlja večerno poli-
tično šolo, ki bi naj začela v začetku
marca. Za to šolo seje doslej prijavilo
že okrog 40 članov ZK. Program
obsega šest tem: obča sociologija,
politični sistem SFRJ, smer in ten-
dence našega gospodarskega razvoja,
samoupravljanje, zavestne subjektivne
sile jugoslovanske družbe in medna-
rodni odnosi. Vsebina bi naj bila
podana čimbolj strnjeno, tako da bi
celotni učni program večerne politič-
ne šole obsegal le 36 ur predavanj in
razprave.
3)	Seminar, za vodstva organizacij
ZKS, predvideni so trije enodnevni
seminarji in oblike marksističnega
(Nadaljevanje na 15. strani)
Komunisti se zavzemajo za konkretne
akcije
14. 2. 72 so o vsebini in nalogah
komunistov po II. konferenci ZKJ
razpravljali v Slov. Bistrici člani
osnovnih organizacij ZK Zg. Bistrica,
Steklarne „Boris Kidrič" Rog. Sla-
tina, obrat Slov. Bistrica in Gozdnega
gospodarstva Maribor, obrat Slov. Bi-
strica.
Uvodoma je bilo ugotovljeno, da se
veliko vabljenih članov ZK ter razgo-
vorov ni udeležilo in tudi ne opravič-
ilo. Tako so se dogovorili, da bodo o
podobnih izostankih, ki niso tudi ob
drugih priložnostih redkost, morali o
organizaciji ZK odločneje razpravljati
in tudi ukrepati.
V razpravi, katere uvodni del je dal
tajnik občinske skupščine Slov. Bistri-
ca Stevo Eberl, so posvetili posebno
pozornost prenašanju nalog ZK, spre-
jetih na II. konferenci ZKJ v akcijske
programe svojih osnovnih organizacij,
na osnovi programa Občinske konfe-
rence ZKS Slov. Bistrica.
Zavzemali so se tudi za širše vklju-
čevanje komunistov v vsa družbeno
politična in ekonomska dogajanja v
delovnih organizacijah, kakor tudi
krajevnih organizacijah in občinski
skupščini, kjer naj bi komunisti s
svojo aktivnostjo pripomogli k hitrej-
šemu razvoju občine in krajev^
katerih živijo. Dana je bila tmj
obrazložitev, ki so jo udeleženci ^^
vključujejo večje, število članstvj
ustanovih več manjših organizacij,);
bi bile tako sposobnejše aktivno vkijj
čevati vsakega posameznega člana 2)
v razprave kakor tudi konkretne aj
cije.
Precejšnji del razprave so komunis'
treh osnovnih organizacij Zg. Bistrici
Steklarna in Gozdno gospodarsh
posvetili problematiki na področj-
komunalne dejavnosti v mestu Sto
Bistrica, o kateri bodo kot komunij
aktivno razpravljali tudi na konferenc
krajevne organizacije SZDL Slov, 5
strica, ki bo v drugi polovici februai]
aH v začetku marca.
Kot osnovni in najpomembneji
sklep pa so sprejeli kar najbolj dosl«
nje uresničevanje že sprejetega ai(cij
sicega programa osnovnih organizaci
ki so ga dopolnili z novimi nalogar
II. konference ZKJ.
Razprave o akcijskih programih k
munistov po II. konferenci ZKJ p.j
tekajo te dni v vseh osnovnih orj;
nizacijah ZK na področju občine, i
Viktor Hon;
Enajsti teden
bratstva
in prijateljstva
Minuli petek popoldne je bila v
Varaždinu prva redna seja odborov pri
medobčinskem odboru občinskih sve-
tov zveze sindikatov občin Cakovec,
Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska
Bistrica in Varaždin. Pogovaijali so se
o programu sodelovanja občinskih
svetov zveze sindikatov omenjenih
občin ter o programu družbenopoli-
tičnih, kulturnih, športnih in drugih
prireditev v enajstem tednu bratstva
in prijateljstva, ki ga bodo letos
organizirali v Ormožu. Sprejeli so
konkreten akcijski načrt, iz katerega
povzemamo, da bo osrednja sloves-
nost 22. aprila letos v Ormožu.
Kulturni program za svečano akade-
mijo bosta pripravila Ormož in Varaž-
din.
Medobčinski odbor sindikata šestih
sodelujočih občin bo med drugim
tudi razpravljal o samoupravnih spo-
razumih o delitvi dohodkov in oseb-
nih dohodkov in o ustavnih amand-
majih. V prvem primeru bodo sloven-
ske občine posredovale svoje izkušnje
hrvaškim, v drugem primeru pa bo
obratno. Turistični delavci tega ob-
močja pa bi se naj sestali in izmenjali
izkušnje ter drug drugega seznanili s
posebnostmi in turističnimi znameni-
tostmi posameznih občin. Programi-
rajo tudi že tradicionalne neposredne
stike delavcev - samoupravljavcev.
Letos bomo 25. maja praznovali
80-letnico tovariša Tita. Ob tej prilož-
nosti bodo sindikati in mladinska
vodstva posameznih občin organizirali
velik shod mladih na Osankarici, kjer
je padel legendarni Pohorski bataljon.
Program kulturnega sodelovanja za-
jema mnogo raznolikih oblik aktiv-
nosti, ki se bodo zvrstile nekje od
aprila do jeseni. Tako bo Slovenska
Bistrica s svojo kulturno umetniško
skupino gsotovala v občini Cakovt
le-ti pa bodo obisk vrnili. Ptuj bc
svojimi kulturno umetniškimi sku;
nami gostoval v občinah Cakovf
Koprivnica in Varaždin. Kultur
umetniške skupine iz teh občin ij
bodo gostovale v Ptuju. Ormož bc
svojo skupino gostoval v Koprivnicil
narobe.
Drugo srečanje mladinskih pevsk
zborov (prvo je bilo lansko leto)|
Slovenski Bistrici) osnovnih šol
področja šestih občin bo leto?
Varaždinu. Občinski sveti zveze 3
dikatov bodo vsak v svoji obč:
izbrah enega od mladinskih pevst
zborov osnovnih šol.
Tretje tradicionalno tekmovanje'
zervnih vojaških starešin vseh šesi
občin bo v Ptuju proti koncu apn
letos (datum še ni točno določes
Posvečeno bo 30-letnici ustanovi'
in poslednjega boja I. SlovenjegoriS
-Lackove čete.
Organizirali bodo še tekmova-
radioamaterjev, likovno razstavo >
karjev amaterjev, rekreacijska sreča?
predstavnikov občinskih svetov T^
sindikatov vseh šestih občin, osno<
organizacije sindikatov pa bodo 01?
nizirale medsebojna srečanja in
movanja.
Zanimivo je tudi, da letos
pomanjkanja finančnih sredstev
tudi zaradi boljše obveščenosti^
bodo izdali posebnega priložnost"^
lista PRIJATELJSTVO, ampak so.
odločili za informiranje v pokr^
skih časopisih in lokalnih radijJ
postajah. Navedene informativne^
bi naj skozi vse leto obveščale/';
občane o medsebojnem prijatelj;^;
sodelovanju in seveda tudi o usp^
tega sodelovanja.
^gPPjlK — ČETRTEK, 24. februarja 1972
STRAN 3
priprave na konferenco
n vajenskih problemm
V okviru priprav na problemsko
konferenco o učencih v gospodarstvu,
ki jo bo v marcu organizirala repub-
Hška konferenca ZMS, je bil v petek,
18 2 1972 v Lenartu v Slov. Goricah
regionalni posvet, ki so se ga udeležili
oredstavniki občinskih konferenc ZM
Huj Slov. Bistrica, Ormož, Ljutomer,
G Radgona, M. Sobota in Lendava.
Razprava je pokazala, da je proble-
matika učencev v gospodarstvu zelo
obširna in da je mnogo nepravilnosti,
s katerimi se srečujejo učenci v času
svojega šolanja. Udeleženci so ugotav-
ljali da je problematika v vseh obči-
zastopana v enakih oblikah. Med
najpomembnejše, o katerih bo odloč-
neje morala spregovoriti tudi repub-
liška konferenca o učencih v gospo-
darstvu, so omenjali pomanjkljivost in
zastarelost učnih načrtov poklicnih
šol, ki ostajajo nespremenjeni že od
leta 1963. V veliko primerih teoreti-
čni pouk ni povezan s praktičnim
delom v delovni organizaciji. V največ
primerih se v slabo opremljenih delav-
nicah učenci učijo na zastarelih stro-
jih, kar je pomanjkljiva oblika pouka
"glede na delo, ki ga bodo morah
opravljati na delovnih mestih po šola-
nju. Vodstva strokovnih šol se v zelo
malo primerih zanimajo za uspehe
učencev pri praktičnem pouku v de-
lovnih organizacijah ah pri zasebnih
obrtnikih. Rezultati pa bi bih lahko
tudi boljši, če bi v šolah uspešneje
delovah aktivi ZM.
Vprašanje zase je praktični del po-
uka, ki je v posameznih delovnih
organizacijah sicer urejen, vendar je še
vedno opaziti, da večini učencem niso
zagotovljene vse pravice iz zakona o
učencih v gospodarstvu, kar posebno
velja za trgovino in gostinstvo ter za
učence pri zasebnih obrtnikih. Ob
reševanju problematike učencev v go-
spodarstvu bodo morali posvetiti po-
sebno pozornost tudi odnosom stro-
kovnega vodstva do učencev, ki v
mnogih primerih ni dovolj usposob-
ljeno za takšno nalogo. Prav tako pa
so še nerešena vprašanja vključevanja
učencev v samoupravne organe, nji-
hovo večje 6dločanje o rezultatih
svojega dela, delovnega časa, nagraje-
vanja in letnih in zimskih počitnic.
Večkrat tudi učenci ne kažejo do
svojega dela pravilnega odnosa, kjer bi
morale odigrati večjo vlogo mladinske
organizacije.
Za uspešnejše reševanje problema-
tike učencev v gospodarstvu bodo v
bodoče morale posvetiti več pozor-
nosti tudi inšpekcijske službe v obči-
nah.
Viktor Horvat
PRI JAVNEM TOŽILSTVU PTUJ:
Kriminaliteta
mladoletnikov večia
Javno tožilstvo v Ptuju je leta 1971
prejelo prijave zoper 172 mladoletni-
kov, leto prej pa zoper 168. V to
število niso všteti otroci, ker prijave
zanje dostavijo ' delavci milice nepo-
sredno skrbstvenim organom.
Zavrženo je bilo 19 prijav, ker ni
bilo predloga oškodovanca ah dejanje
ni imelo znakov kaznivega dejanja.
Zoper 153 mladoletnikov pa je javno
tožilstvo zahtevalo uvedbo postopka
pri sodniku za mladoletnike. Lansko
leto je bilo tudi vloženih 87 predlogov
za ustavitev postopka, ker ni bilo
podlage za postopek proti mladoletni-
ku ali so oškodovanci predlog umak-
nili.
Predlogov za vzgojni ukrep je bilo
vloženih 91. Od tega je bilo 60 vlože-
nih zoper starejše mladoletnike 31 pa
zoper mlajše. Primerjava zadnjih štirih
Kt nam pove, da je kriminaliteta mla-
aoietnikov v porastu. Tako je bilo
leta 52 predlogov za vzgojni
"Krep, naslednje leto 51, 1970. leta
m lansko leto že 91 predlogov za
^gojni ukrep zoper mladoletnega pre-
siopnika. Senati za mladoletnike pri
oDcinskih sodiščih v Ptuju in Ormožu
^0 lansko leto izrekh skupno 80 vzgoj-
njh ukrepov. V 8 primerih pa je bil
postopek po vložitvi predloga na
vzgojni ukrep ustavljen.
se izreka mladolet-
iKom disciplinski ukrep - ukor in
nivo H • ^^ mladoletnik izvrši kaz-
nosti Tmanjše družbene nevar-
^kem letu 39^	^
strožjega nadzorstva
"gotovi'	j®
nost in	^ vzgojna zanemarje-
memn P';^P"ščenost mladoletnika sa-
ki ji" Pri tistih mladoletnikih,
strožiepf „ I 'prečen vzgojni ukrep
J^ga nadzorstva po skrbstvenem
organu, so starši zanemarili doiznusi
vzgoje svojih otrok. Vseh vzgojnih
ukrepov strožjega nadzorstva je bUo v
obravnavanem obdobju izrečenih 36;
od tega 32 po skrbstvenem organu.
Mladoletnikom, ki so storili večje
število kaznivih dejanj, ali jim je bil že
prej izrečen milejši ukrep, ki pa ni
pripeljal do uspeha, je bila izrečena
oddaja v vzgojni zavod. Lansko leto
so zabeležili 4 takšne primere.
Senati za mladoletnike občinskega
sodišča Ormož in Ptuj so lansko leto
ustavili izvajanje vzgojnih ukrepov 26
mladoletnikom. Vse ustavitve je pre-
dlagal skrbstveni organ.
Z delom z mladoletniki in drugimi
socialno varstvenimi zadevami se v
Ptuju ukvarja Center za socialno delo,
v Ormožu pa skrbstveni organ pri SO.
Pri ormoški občinski skupščini je po-
ložaj slabši kot v Ptuju, ker se z
zadevami mladoletnikov ukvarja le en
socialni delavec, ki pa opravlja še
vrsto drugih nalog. Njegovih poročil
skoraj ni v mladoletniških spisih, niti
se referent ni udeleževal mladolet-
niških obravnav.
Prav bi bilo, da bi se socialne službe
v obeh občinah okrepile, da bi lahko
v večji meri kakor doslej opravljale
svoje pomembne in odgovorne naloge
po vseh pravilih in metodah sodob-
nega socialnega dela. Zlasti bi bilo
tako delo potrebno z mladoletniki, ki
jim je bil izrečen vzgojni ukrep strbž-
jega nadzorstva po skrbstvenem orga-
nu. Nadzorstvo se v glavnem izvaja
tako, da se mladoletnika povabi k
socialnemu delavcu v pisarno, kjer
dobi nasvet glede zaposlitve, šolanja
itd. le malo pa je storjeno za saniranje
stanja v družini in za mladoletnikovo
dejansko korekcijo.
Krajevna skupnost Ptuj:
obračun 71
program 72
v preteklem tednu se je sestal svet
krajevne skupnosti Ptuj, da bi razprav-
ljal o poslovnem poročilu za leto
1971 in o programu dela za leto
1972. Seji so zraven članov sveta
prisostvovaU podpredsednik občinske
skupščine Anton Žagar, tajnik skup-
ščine Ivan Rau, načelnik oddelka za
upravno-pravne zadeve Viktor Mako-
vec, predsednik obč. konference ZMS
Zvonko Masten in odborniki z ob-
močja mesta.
Predsednik sveta Lojze Cene je ob-
širno poročal o delu krajevne skup-
nosti, ki je bila ustanovljena z name-
nom, da občani v njej organizirajo
komunalne, socialne, zdravstvene in
druge skupnosti za neposredno zado-
voljevanje svojih potreb in potreb
svojih družin.
Krajevna skupnost je imela v pre-
teklem letu izdelan program dela in je
reševala naloge pri modernizaciji cest,
ki se v glavnem financira iz dospelega
krajevnega samoprispevka in dodatne-
ga prispevka občanov ter skupščine in
delovnih organizacij. Za delo ptujske
krajevne skupnosti je v zadnjih letih
značilno, da se vse pogosteje pojav-
ljajo akutna vprašanja komunalne po-
litike, prav teh potreb je v našem
mestu mnogo od vzdrževanja cest,
ulic, kanalizacije čistoče mesta, ure-
janja zelenic, parkov, otroških igrišč
itd. To je razumljivo, saj so ti pro-
blemi najbolj vsakdanji in potreba
slehernega občana. V pičlih sedmih
letih obstoja krajevne skupnosti Ptuj
je kljub težavam uspelo vzbuditi pri
občanih razpoloženje in interes za
skupno reševanje problemov. Za kra-
jevno skupnost še do danes ni bil
rešen vir financiranja, bodisi iz ob-
činskega proračuna ah od delovnih
organizacij in tudi občanov, toda novi
ustavni amandma že govori o stalnem
viru financiranja in bo krajevna skup-
nost verjetno že letos dobila stalni vir
dohodkov.
ReaUzacija programa dela v pretek-
lem letu je bila odvisna od finančnih
sredstev skupnosti. Opravljena so bila
tista dela, za katera so bila zagotov-
ljena sredstva in če so bih občani
pripravljeni dodatno financirati, so se
dela dodatno izvrševala. Tako se je
krajevna skupnost vključevala v druž-
beno dogovarjanje z občani, da se je
moderniziralo skoraj v celoti bivše
naselje bratov REŠ. Celotna investi-
cija je' znašala okrog 33 milijonov
starih din in so tudi občani bili
pripravljeni vložiti svoja dodatna sred-
stva v višini 14 milijonov din. Pro-
gram, ki je bil sestavljen za preteklo
leto, je bil zelo bogat, potrebe in želje
občanov so bile dobro zajete, vendar
se je včasih zataknilo pri denarju. KS
je prispevala lani tudi za gradnjo
otroškega vrtca znesek 30 milijonov
starih din.
Pri krajevni skupnosti deluje stalna
komisija za socialna in zdravstvena
vprašanja, ki je v preteklem letu imela
precej dela, saj je reševala prošnje za
družbeno pomoč, probleme socialno
ogroženih družin, organizirala uspelo
srečanje starejših občanov, ki jih je na
mestnem območju nad 450, obdarila
sociahio ogrožene, obiskala 90-letnike
in bolne občane na domu. Tudi v
bodoče bo krajevna skupnost organi-
zirala slične prireditve, med njimi
teden starejših občanov itd. Med de-
javnosti krajevne skupnosti spada tudi
poseben servis za nego bolnika na
domu, kjer je zaposlenih pet nego-
valk, ki redno obiskujejo starejše ob-
čane. Servis deluje že polnih devet let
in je potreba iz leta v leto večja, saj na
območju mesta živi večina starejših
občanov, ki nimajo nobenega sorod-
nika, zraven tega pa imajo večinoma
slaba stanovanja. Skrb za bolne obča-
ne postaja vedno težji problem in
sodobni nagli način življenja poraja
zopet svojevrstne bolnike. Vsak dinar,
ki ga dobi krajevna skupnost od ob-
čanov, občine, delovnih organizacij,
skrbno pretehta, ga s svojim dodatnim
delom in sredstvi oplemeniti.
V	letu 1972 krajevna skupnost pla-
nira svoj delovni program v okviru
finančnih sredstev, ki jih bo imela
tekom leta na razpolago. Na vseh
sestankih in zborih vohlcev prisluhne
potrebam občanov, toda teh želja je
vehko in vseh nikakor ne more reahzi-
rati. Program je v letošnjem letu
razdeljen na dva dela. V prvem delu
krajevna skupnost planira moderniza-
cijo cest in uHc, sredstva dotekajo iz
krajevnega samoprispevka, dodatna
sredstva občanov, delovnih organiza-
cij in proračuna občine ah občinskega
cestnega sklada. Predlog skupnega
programa del za leto 1972 znaša nekaj
nad 300 milijonov starih din, toliko je
trenutno potreb, vendar ne bo mo-
goče vsega reahzirati, ker tohko sred-
stev krajevna skupnost ne bo zbrala.
Modernizirana bo Tiha pot v dolžini
350 m, položen bo asfaltbeton na
cesto III. reda Ptuj-Rogoznica in
Ptuj-Orešje, asfaltirana bo Cufarjeva
uhca s pomočjo prispevka občanov in
Vodova ter Osterčeva uUca, del ceste
Budina-Brstje, KS bo pomagala pri
financiranju centralne kurjave šole
T. Žnidariča, v svojem prograrnu ima
s pomočjo republike asfaltirati cesto
Ptuj-Grajena in po možnosti repub-
hško cesto Ptuj-Hajdina. Nadalje na-
merava sodelovati pri urejanju mesta.
Krajevna skupnost bo skrbela, da bo-
do vzdrževana vsa otroška igrišča,
sodelovala bo s telesnovzgojnimi in
prosvetnimi organizacijami, urejevala
bo s prometno komisijo parkirne pro-
store, skušala poiskati centralno par-
kirišče, se zavzela za ureditev peš-poti
ob cesti Ptuj-Maribor ter pripravila
akcijo mladine v sezoni za olepšanje
mesta in okolice.
V	svojem programu dela ima krajev-
na skupnost tudi čimprejšnjo ureditev
novega pokopališča in pripravo doku-
mentacije za gradnjo prepotrebnega
kopaUšča v Ptuju.
Krajevna skupnost že pripravlja
uvedbo novega krajevnega samopri-
spevka v prihodnjem letu, ko bi naj
zgradili plavalni bazn in sofjnancirah
gradnjo novega pokopališča v Rogoz-
nici itd.
Člani sveta in odborniki so mnogo
razpravljah o čistoči mesta in so ob
koncu bih mnenja, naj bi vsa sredstva,
namenjena za komunalno ureditev
mesta, dobila krajevna skupnost, ki bi
nato poiskala najcenejše ponudnike za
izvedbo posameznih del, kot je čišče-
nje mesta, urejevanje zelenic, organi-
zacijo tržnice, ki bi jo bilo treba
pokriti in asfaltirati njeno okolico,
krajevna skupnost bi imela celoten
nadzor nad deh in dosledno bi se
zavzemala za izvajanje odloka o jav-
nem redu in miru.	AP
4 STRAN
TEDNIK — Četrtek, 24. februarja 197}
Premalo razumevanja za
potrebe gasilcev
Gasilsko društvo v Ptuju je ne-
dvomno ena izmed najpožrtvovalnej-
ših in najuspešnejših gasilskih ekip v
ptujski občini. Že v začetku moram
poudariti, da so člani tega gasilskega
društva pravi junaki današnjega časa,
ki jim ni žal dneva in noči, lepega in
slabega vremena, ni jim žal v kateri-
koli nočni uri zapustiti tople postelje
in odhiteti človeku na pomoč, mu
pomagati in rešiti tisto, kar se rešiti še
da.
V lanskem sušnem letu so imeli
ptujski, kakor tudi ostali gasilci polne
roke dela, saj je nesreča terjala re-
kordno število požarov. Bilo jih je kar
58, od tega pa je gorelo 19 gospodar-
skih poslopij in 17 stanovanjskih
zgradb. Težko bi našteli vse druge
požare, v katerih so sodelovali ptujski
gasilci, saj je njihovo prostovoljno
število delovnih ur pri gašenju poža-
rov nad 2610. V vse te ure je vložen
trud, napor in včasih izpostavljanje
življenjski nevarnosti gasilcev, ki
opravljajo vsa ta dela na prostovoljni
bazi, ki zato niso plačani in vendar
hočejo in znajo pomagati človeku, ki
je v hudi nevarnosti. S svojim požrtvo-
valnim delom so lani preprečili za
okrog 174 milijonov starih dinarjev
škode. Njihovo humano delo in po-
moč, tako družbi kakor tudi obča-
nom je torej neprecenljivo.
Poleg svojega rednega dela pa skrbi
društvo tudi za izobraževanje svojega
članstva, saj mora biti dober gasilec
tudi strokovno sposoben, če hoče, da
bo lahko uspešno reševal naloge, ki se
pojavljajo v določenih trenutkih. V ta
namen se trenutno izobražuje večje
število članov z^ izprašane gasilce, za
gasilske podčastnike in častnike.
Delo in neomejena volja -»asilskega
društva v Ptuju pa so bili L onani s
številnimi pohvalami, diplomcmi in
pokali, ki so jih sprejeli na rožnih
gasilskih tekmovanjih. Udeležili so se
tekmovanj v občinskem, republiškem
in državnem merilu. Povsod so dose-
gali vidne rezultate. Udeležili so se
tudi gasilskega tekmovanja v sosednji
Avstriji, kjer so bili med prvimi. Vse
to pa je le lepa slika prizadevanj in
dela, ki ga zmorejo le tisti, ki so
toliko prizadevni, da brez kakršnega-
koli plačila vadijo in se učijo gasilskih
veščin in zato uporabijo veliko proste-
ga časa, ki bi ga sicer lahko uporabili
zgolj za razvedrilo.
Kljub uspehom in dobri volji pa
nastajajo v tem gasilskem društvu tudi
težave. Največ jih je verjetno okrog
sprejemanja novih in mladih članov.
Težico je najti mladega človeka, ki bi
še bil pripravljen stopiti v gasilske
vrste, in na njihovih vajah preživeti
nekaj prostega časa. Mladina si vse
bolj išče le razvedrila. Dotacije skup-
nosti so minimalne in ne zadoščajo
niti za osnovne potrebe društva.
Skupščina občine bi morala upošte-
vati, da bi po predpisih morala imeti
poklicno gasilsko enoto, kar pa bi bilo
povezano z velikimi stroški. Omenim
naj samo, da so za 102. občni zbor ali
delovno konferenco zbirali prostovolj-
ne prispevke pri svojih članih, kar
nedvomno odvrača člane od gasilstva.
Še večje težave pa so nastale z
gasilskim domom. Nujno je potreben
adaptacije, sicer obstoja nevarnost, da
se bo porušil. Vprašanje pa je, kje
dobiti sredstva. Nedvomno ne bo šlo
brez pomoči družbeno-političnih in
gospodarskih organizacij. Gasilci pa
upajo, da jim bo to tudi uspelo.
Občnega zbora so se udeležiU tudi
predstavniki družbeno-pohtičnih or-
ganizacij: Franc Tetičkovič, Zdravko
Turnšek, komandir postaje milice v
Ptuju in predsednik občinske gasilske
zveze Janko Žnidarič in drugi. Vsi
gostje so izrazili zadovoljstvo nad
uspehi, ki jih je doseglo gasilsko dru-
štvo Ptuj in izrazili moralno pomoč
pri reševanju njihovih problemov.
M.N.
Delo ormoških
krajevnih skupnosti
Iz poročila o delu krajevnih skup-
nosti na področju ormoške občine, ki
je bilo pripravljeno za XXXI. sejo
ormoške občinske skupščine, povze-
mamo nekaj zanimivosti.
Krajevna skupnost je teritorialna
samoupravna organizacija občanov na
določenem območju. Tu občani ne-
posredno uresničujejo samoupravlja-
nje na področjih dejavnosti, s kate-
rimi se neposredno zadovoljujejo po-
trebe delovnih ljudi in njihovih dru-
žin. V krajevni skupnosti organizirajo
občani komunalne, stanovanjske, go-
spodarske, socialne, zdravstvene, kul-
turne, prosvetno vzgojne in druge
dejavnosti za zadovoljevanje svojih
potreb in za razvoj naselij.
Na področju občine Ormož je bilo
ustanovljenih osem krajevnih skupno-
sti: KS Ivanjkovci, 15 vasi z 2.770
prebivalci, KS Kog, 6 vasi z 1.148
prebivalci, KS Miklavž, 8 vasi z 1.788
prebivalci, KS Ormož, 12 naselij z
3.910 prebivalci, KS Podgorci, 7 vasi
z 1.656 prebivalci, KS Središče ob
Dravi, 5 naselij z 2.378 prebivalcev,
KS Tomaž, 17 vasi z 2.477 prebival-
cev, KS Velika Nedelja, 11 vasi z
2.370 prebivalci. (Vse številke so po
stanju popisa 1971). Vse krajevne
skupnosti so bile ustanovljene leta
1964. Od tedaj pa do danes se glede
njihovih območij ni nič spremenilo.
V	delu svetov krajevnih skupnost/
prevladujejo komunalne zadeve ^
vprašanja financiranja teh dejavnosti
Ostala problematika, kot npr. vpraša!
nja socialnega varstva, šolstva, prosvc.
te, kulture, zdravstva ipd. pa so 1
njihovih delovnih programih nekolii(t
slabše zastopana.
Med komunalnimi problemi so v,
ospredju vprašanja ureditve krajevni
cest in poti, oskrba s pitno vodo
urejanje pokopališč in še nekater;
druga. Največ denarja in dela je bilov
obravnavanem obdobju vloženih v re.
konstrukcijo krajevnega cestneg;
omrežja. Ceste so postale na pode
želju zelo važne komunikacije, še po.
sebej zato, ker si kmetijska mehaniza-
cija zelo hitro utira pot v zasebne
kmetijsko proizvodnjo. Tega se v ve.
liki meri zavedajo skoraj vse krajevni
skupnosti. Zato so v okviru material,
nih in finančnih možnosti skušala ts
probleme reševati. Klanci, ki so bil
včasih od spomladi do zime nepie
vozni, so v velikem številu izginili. Dc
večine kmečkih domov v hribovitei
predelu občine pa je že možno prit
tudi z motornimi vozih.
Med drugimi problemi, kijih skušj
jo reševati krajevne skupnosti, so naj-
bolj zastopana vprašanja skrbi za osti
rele in osamele ljudi. Neugodna eko
nomsko socialna struktura prebivat
stva poraja na tem področju mnogt
perečih problemov. V težkem sociat
nem položaju so predvsem določeni
Kategorije ostarelih in osamelih kme
tov, ki so ostali sami na svojih pi}
sestvih ter socialno ogroženi prebivat;
ci brez premoženja. Tudi na tei;|
področju so že vidni nekateri lepf
uspehi. Najbolj aktivne krajevne skupi
nosti pri nudenju sosedske pomoč|
ostarelim in osamelim občanom te:;
drugih oblik socialne pomoči so hiii
krajevne skupnosti Miklavž, Središči
ob Dravi, Velika Nedelja in Tomaž.
Od take globalne ocene področji!
aktivnosti posameznih krajevnih skuf!
nosti odstopajo tudi nekatere, kjerjt|
v delu krajevne skupnosti sorazmern:
več poudarka na skrbi za kulturn;'
prosvetno dejavnost, izgledu krajevni!
centrov ter pomoči organizacijam t'
društvom, ki delujejo na njihoven
območju. Tu bi veljalo omeniti Ki
Velika Nedelja, Miklavž, Kog in Ivan;
kovci. Delovanje svetov krajevni,
skupnosti kaže mnogo pripravljenost
za reševanje zelo raznolikih prebil
mov neposredne okolice. Efektivr.
učinki posameznih krajevnih skup
nosti pa so dokaj razhčni in v odvč
nosti od iznajdljivosti ter zavzetost'
posameznih članov sveta in njihovi'
organov, tako da je medsebojno vreč
notenje dela krajevnih skupnosti zet,'
težavno.
V	skrbi za čimboljšo povezavo p^^
sameznih naselij s cestami, imajo f
samezne krajevne skupnosti, izraziti
KS Ivanjkovci, težave pri urejevanji
lastninskih odnosov s privatnimi km'
tovalci. Vzrok temu stanju je pr»
vsem v tem, da pristojne službe P;
skupščini občine Ormož ne izvede)'
ustreznih zemeljskih meritev rekot
struiranih krajevnih cest, kar povzrf
ča precejšnje negodovanje.	..
DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V letu 1970 so krajevne skupnosti
na lastno iniciativo na vsem območju
občine sklicale 9 in leta 1971 deset
zborov volivcev, na katerih so predlo-
žili volilcem svoje programe dela, fi-
nančne načrte in zak^učne račune.
Polega tega so bili po posameznih
naseljih izvedeni še dodatni zbori vo-
lilcev za izvedbo referenduma. V tem
obdobju je bilo delo KS zelo razgiba-
no, saj se je na novo uvajal krajevni
samoprispevek. Uspešno izvedeni refe-
rendumi so zagotovili vsaj minimalna
sredstva za financiranje komunalne
samouprave za čas 1971/75.
V DORNAVI ASFALT - KDAJ NOVA ŠOLA?
Krajevna skupnost v Dornavi je
uspešno končala akcijo samoprispev-
kov za asfaltiranje cestišča na relaciji
osmih kilometrov. To akcijo lahko po
razsežnosti in pripravljenosti vaščanov
uvrščamo med največje tovrstne akci-
je na območju Slovenije.
Vzporedno pa se sprašujejo vaščani
v Dornavi, kdaj bo dobila Dornava
novo šolo. Potreba po njej postaja iz
dneva v dan bolj aktualna. Občinska
gradbena inšpekcija je ugotovila, da so
stropne konstrukcije dotrajane, trami
so prepereli in morali smo strop v
dveh učilnicah podpreti. Le pravočas-
no ukrepanje je preprečilo, da se ni
zgodilo, kar se je pred nedavnim
pripetilo v Šmarju.
Našteli bi lahko še in še težav, ki
tarejo učitelje in učenjce v tej dotra-
jani zgradbi. Najhuje je pozimi, ko so
razredi mrzli, ker piha skozi špranje
pri vratih in oknih. Učenci, ki priha-
jajo iz oddaljenih vasi, tudi po 6
kilometrov, mnogi med njimi pomanj-
kljivo oblečeni in obuti, sedijo v teh
razredih po več ur na dan. Kako bo to
vplivalo na njihovo zdravje? Posamez-
ni razredi pa imajo pouk v kletnem
razredu, ki so ga učenci imenovah
„bunker". Predelan je iz drvarnic in
ima namesto oken le kletne line, tako,
da je zračenje nemogoče. Tla pa so
cementna.
Življenje zahteva od naših otrok
isto, kot od otrok, ki obiskujejo
urejene, moderne šole in sprašujemo
se, kako naj naš učenec pridobi zna-
nje v šoli, ki ima neprimerne učilnice,
ki nima kabinetov, delavnice, telovad-
nice, v kateri ne morejo delovati
krožki in razne druge izvenšolske de-
javnosti, ker ni prostora. Šola nima
drugih prostorov, kot učilnice, v kate-
rih je pouk v treh izmenah in so
zasedene od 7 ure do 18.30 in še
dalje.
Zelo aktualno je tudi vprašanje po-
daljšanega bivanja, saj bi ravno pri tej
obliki nudili pomoč otrokom zdom-
cev, ki jih ravno v našem kraju ni
malo. Tudi za to dejavnost ni prosto-
ra.
Kljub vsemu pa obiskuje šolo 352
učencev iz bližnje in daljnje okolice
redno in brez izostankov in kljub
težkim razmeram uspevajo naši učen-
ci na srednjih šolah, sprejemajo nagra-
de za razne naloge, tekmujejo v šahu
in v športnih panogah.
Dornavčani smo prepričani,.da se
bodo našla sredstva in da bo vzpored-
no z novo asfaltno cesto zrastla tudi
nova šola.
I. J.
„Mihec, kaj bo pa mamica rekla, ko
bo videla, kako slabo spričevalo si
dobil? "
„Nič ne bo rekla, tetka. Zmenila
sva se z očkom, da ji kupiva nov
klobuk."
ZARADI NEIZKUŠENOSTI
VOZNIKA V SMRT
V četrtek, 17. februarja, ob 16.15
se je na vaški cesti, ki pelje iz
Trnovske vasi v Trnovski vrh pripetila
huda prometna nesreča, ki je terjala
človeško življenje. Na kraju nesreče je
ostal mrtev Janez Ma^ašič, rojen
1927. leta, iz Trnovske vasi 5.
Janez Matjašič je peljal svoj traktor
po prej omenjeni cesti, ker ga je hotel
preizkusiti. Za njim pa je na traktorju
stal njegov sin. Ko sta se pripeljala do
hiše Janeza Ledineka, ki je sicer
zapuščena, je Matjašič zaradi neizku-
šenosti (bilje brez vozniškega dovolje-
nja) nenadoma zavil na levi rob ceste
in dalje po nasipu, pri čemer pa je
zadel z zadnjim delom traktorja v
drevo, nakar je traktor obrnilo v levo.
Zaradi strmine se je traktor prevrnil in
se je pričel kotaliti po hribu. Obstal je
za nekim drevesom in pri tem stisnil
Matjašiča, ki je na mestu nesreče
obležal mrtev.
Njegov sin je pravočasno skočil iz
traktorja in ostal nepoškodovan.
Mnogo prometnih nesreč se je že
zgodilo zaradi neizkušenosti voznikov
in verjetno se bolj izplača napraviti
prej vozniški izpit in šele potem sesti
za volan.	M. Novina
„Matjažek," ukaže očka svoje";,
sinku, ko je prišla draga tašča
obisk, „daj babici še jpoljubček
lahko noč, potem pa pojdi k FranCH
naj te pošteno umije!"
^gPPjlK — ČETRTEK, 24. februarja 1972
STRAN 5
seja SO Ptuj
V torek 29. februarja bo v prosto-
rih Narodnega doma v Ptuju skupna
a občinskega zbora in zbora delov-
Sh skupnosti skupščine občine Ptuj.
nnevni red te seje je zelo obsežen, saj
^eie kar 31 točk, in sicer: poročilo o
delu občinske skupščme m njenih
kolegijskili organov za preteklo leto;
družbeno ekonomska izhodišča za
7hiranie in porabo sredstev za kritje
Senili potreb za leto 1972; odlok
ustanovitvi komisije za krajevno
samoupravo in o izvolitvi članov
komisije; odlok o ustanovitvi sveta za
preventivno vzgojo v cestnem pro-
metu ter o izvolitvi njenih članov;
izvolitev predsednikov in podpredsed-
nikov in članov komisij občinske
skupščine; izvolitev sodnika občin-
skega sodišča v Ptuju; imenovanje
direktorja Radia Ptuj; imenovanje čla-
nov zbora zavarovalnice Maribor; raz-
rešitev dosedanjega člana upravnega
odbora sklada za štipendije in posojila
za izobraževanje m imenovanje no-
vega člana; sklepanj"e o prispevku k
družbenemu dogovoru o štipendiranju
in kreditiranju učencev in študentov v
SR Sloveniji; razprava o predlogu
skupnosti slovenskih občin; odlok o
davkih občanov v občini Ptuj; odlok
o določitvi stopenj prispevkov od
osebnega dohodka iz delovnih raz-
merij za vzgojo in izobraževanje ter za
otroško varstvo v letu 1972; odlok o
upravnili taksah v občini Ptuj; odlok
o prenehanju veljavnosti odloka o
občinskih sodnih taksah v občini
Ptuj; odlok o določitvi in upravljanju
cest IV. reda v občini Ptuj; odlok o
podaljšanju veljavnosti odloka o ob-
veznem izločanju sredstev za delno
nadomestitev stanarine v občini Ptuj,
odlok o spremembi čdloka o ustano-
vitvi krajevnih skupnosti v občini
Ptuj; potrditev statutov nekaterih
osnovnih šol ter predlogi in vprašanja
odbornikov.
Po dolgem času je dnevni red torej
spremenjen tako, da so predlogi in
vprašanja odbornikov na zadnjem me-
stu, ki so prej bili na prvem.
Podrobnosti s seje obeh zborov
občinske skupščine Ptuj bomo poro-
čali v 9. številki Tednika. M. Novina
Prva letošnja
številka
Teorije in prakse
Izšla je prva letošnja številka
revije TEORIJA IN PRAKSA.
Vsebina: Franc Šetinc: Pozi-
tivne izkušnje; Najdan Pašič: Od-
nos med družbenimi vedami in
poUtiko; Aleksandra Kornhauser:
Razvoj znanosti in kriza izobraže-
vanja; Okrogla miza: Položaj in
vloga socioloških in komunikacij-
skih ved v naši družbi; Zoran
Jelene: Sistem služb za pomoč
otrokom z motnjami; Milan Mer-
čun: Beseda o objektivnem obve-
ščanju; Ivan Dolničar: Sistem in
organizacija vodenja vseljudske
obrambe; Milan Divjak: Pedagoška
akademija med znanostjo in pra-
kso; Mitar Miljanovič: Mednarodni
vidiki reforme ZKJ; Radovan Vu-
kadinovič: Žgoče dileme ameriške
zunanje politike; D. Marin: Spora-
zumevanje med republikami;
Z. Roter: Dobri, stari protiko-
munizem Ignacija Kunstlja;
M. D. Murko: Politični boj; J. Sta-
nič: Črne misli o politični dejav-
nosti; D. Košmrlj: Italija pred
»vročim letom"; J. Goleč: Sožitje
ob meji; D. Demšar: Ustavni za-
kon krši ustavo; Tine Hribar:
Molk besede, beseda molka; kro-
nika, bibliografya knjig in člankov
itd.
ELEKTROGOSPODARSTVO:
VSE OČI SO OBRNJENE V NEBO
Slovenija in Makedonija že omejuje-
ta porabo električne energije. Tudi
ost^e republike ne morejo zagotoviti,
da se ne bi kaj takšnega zgodilo tudi
pri njih. V Sloveniji so zmanjšane
dobave električnega toka direktnim
porabnikom (železarne, karbid, alu-
minij) za 30 odstotkov in ostali široki
porabi za 10 odstotkov. Gotovo se ne
pomni, kdaj je bila v februarju reduk-
cija električnega toka, sedaj pa elek-
trogospodarstveniki ocepjujejo situa-
cijo kot super kritično.
Položaj je namreč zelo resen. Pri-
čakovati je popoln razpad elektro-
energetskega sistema. Nekateri »stra-
šijo" celo, da bo dobava električne
energije problematična skozi vse le-
tošnje leto. Takšen položaj je ustvarila
dolgotrajna suša. Pritoki Drave, Save,
Donave in drugih rek dovajajo mini-
malne količine vode. Drava že 40 let
ni imela tako nizkega pretoka kot
letos. Tudi akumulacije električne
energije so skoraj povsem prazne.
Najhuje pa je, ker v zaledju elektrarn
ni snega, ki bi se pomladi stalil in bi
voda napolnila akumulacijska jezera.
Meteorologi napovedujejo nekaj več
padavin proti koncu februarja vendar
premalo, da bi elektrarne napolnile
svoja jezera. Videti je, da se bo
ponovilo izredno sušno leto 1928. Ce
se to zgodi, potem skoraj ni rešitve.
Zato so vse oči uprte v nebo, saj
samo izdatne in dolgotrajne padavine
lahko izboljšajo nadvse kritičen polo-
žaj.
Zraven tega pa je zanimivo, da tudi
termoelektrarne ne morejo delati s
polnimi kapacitetami. Nekatere zaradi
okvar, druge pa zaradi pomanjkanja
goriva. Termoelektrarna v Sisku, na
primer, dela s polovično močjo, ker
ni mazuta, termoelketrarna Kolubara
tudi tako, ker ni premoga. Razen v
Bosni in Ilercegovini, kjer so termo-
elektrarne preskrbljene s premogom,
so zaloge premoga pri ostalih elektrar-
nah skoraj povsem izkoriščene. V
poprečju lahko delajo, s sedanjimi
zalogami seveda, le od enega do osem
dni. Sedanje zaloge premoga se oce-
njujejo na približno 500.000 ton,
medtem ko v normalnih okoliščinah
te količine znašajo okrog 2 milijona
ton. Malo se maščuje tudi nepravilna
lokacija posameznih elektrarn, saj
mnoge nimajo rudnikov, ki bi jih
preskrbeli s potrebnim gorivom. Tako
se za termoelektrarno Morava, na
primer, dovaža premog celo iz Bano-
vičev. Okvara velikega bagerja v rud-
niku Kolubara je onemogočila pol
delovnih kapacitet elektrarne v Obre-
novcu. Termoelektrarna Šoštanj, ki bi
morala začeti obratovati že oktobra
lani pa še vedno ne obratuje, ker ni
končana. V" elektrarni Tuzla je tudi
prišlo do okvare. In tako naprej .. .
Vsi napori in poskusi, da bi elek-
triko uvozili, so ostali brezuspešni.
Tudi sosedje nimajo elektrike, ne na
posodo pa tudi ne za prodajo.' V
elektrogospodarstvu traja pravo mo-
bilno stanje. Angažirali so vse rezerv-
ne, tudi tiste najdražje elektrarne,
samo da bi premagali težave. Zraven
vsega pa bomo, če ne bo skoraj
izdatnejših padavin, ostali brez elek-
tričnega toka. Vse oči so torej uprte v
nebo.
Otroško varstvo in socialni problemi
Na eni izmed sej predsedstva krajev-
ne skupnosti Kidričevo je bilo med
drugim tudi mnogo govora o bodo-
čem reševanju problemov otroškega
varstva ter socialnih problemov na
območju KS. Med tem, ko je že
imenovana komisija za reševanje so-
cialnih problemov ki, kot je videz, ne
bo brez dela, pa je predsedstvo že
razpravljalo o bodočem delu na tem
področju. Tako je med drugim bilo
tudi predlagano svetu krajevne skup-
nosti, da se v naslednjih dneh pripravi
za vsako gospodinjstvo ANKETNI
LIST, ki ga izda komisija za socialne
zadeve glede otroškega varstva. Srna-
tra se namreč, da je prav na področju
otroškega varstva še mnogo nerešenih
problemov, katerih se bo svet KS
moral lotiti z vso odgovornostjo ter
resnostjo, če bi želeli doseči v dogled-
nem času kakšne vidnejše uspehe.
Vsako gospodinjstvo bi naj na vsa
vprašanja, ki so navedena v anketi,
odgovorilo povsem resnično in realno,
kajti odgovori, ki jih bodo dali ob-
čani, bi služili krajevni skupnosti
oziroma komisiji za socialne zadeve,
kako in na kakšen način bi se naj
pristopilo k delu. Prav tako, kot je
problematično vprašanje otroškega
varstva, je tudi vprašanje na področju
socialnih problemov, katerih nikjer ne
manjka. Razumljivo je, da se je z
priključitvijo novih območij k kra-
jevni skupnosti povečalo tudi število
socialnih problemov. Le-tem se je
namreč dosedaj posvečala gotovo
mnogo premajhna skrb, vsled česar je
povsem razurnljivo in tudi realno, da
se jih organi krajevne skupnosti lotijo
bolj načrtno, da bi tako tudi delo
komisije bilo uspešnejše. Prav zato
prosijo, da bi stanovalci, ki bodo
anketne lističe sprejeli, le-te resno
obravnavali in na vsa postavljena
vprašanja resnično odgovorili, kajti le
tako se bo moč lotiti problemov na
pravni strani, da uspeh ne bo izostal.
_M. F.
PRALNI STROJ brez vodovoda pro-
dam. Vprašajte na Srbskem tnu 8,
Ptuj.
IŠČEVA SOBO in kuhinjo v Ptuju.
Plačava za eno leto naprej. Stanka
Horvat, Strafelova 25, Ptuj (Budina).
PRODAM PARCELO z dograjeno
kletjo *ln z gradbenim materialom.
Stanka Horvat, Štrafelova 26, Ptuj
(Budina),
PRODAM lepo seno. Kristina Toplak,
Rogoznica 31/A, Ptuj.
Novi člani ZK
V petek, 18. februarja 1.1. so se v
novo opremljeni dvorani Haložana v
Ptuju zbrali nekateri člani delovnega
kolektiva ptujske Sigme. Slovesnost je
bila precejšnja, saj so to pot sprejeU v
članstvo Zveze komunistov trinajst/
novih članov. Vsi pa so večina mladi
člani te delovne organizacije. Sloves-
nosti se je udeležil tudi Danilo Ma-
sten, sekretar te delovne organizacije
in zveziii poslanec, ki nam je v pogo-
nom dejal, da je osnovna organizacija
fveze komunistov v Sigmi verjetno
številčno najmočnejša izmed organi-
^oj v delovnih kolektivih v ptujski
ODcmi, saj šteje skupno okrog 46
lanov. Ob koncu svojega poročila je
^ejal: „Vaše dolžnosti so mnogo večje
^ot pravice."
Težak je trenutek odločitve za
^^op v članstvo ZKS, vendar je bilo v
toliko mladih, ki so se zavedh
^oje zrelosti in resnosti, da lahko
^stanejo člani avantgarde delavskega
utr^K ■ ^^ nedvomno tudi velik
SiL delovnega kolektiva ptujske
.	• M. Novina
im^/ ^^"mem, gospa, kako to, da
'^lestnTsKpr^^^ '''
rečfm^^^^^ostavno. Vedno, kadar mu
mi Hoj ^ ^^ k svoji materi nazaj,
'"'da denar za vožnjo."
KUPIM mlado brejo kravo. Vprašajte
v Spuhlji 87.
MOTORNO KOLO DKVV, 250 cm3,
dobro ohranjeno, registrirano do kon-
ca leta 1972 prodam. Janez Marin,
Krambergerjeva pot 7, Ptuj ali Rešilna
postaja.
ENOSOBNO stanovanje v dobrem
stanju oddam. Naslov v upravi.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, blizu
avtobusne postaje dam v najem. Roš-
nja 11, Starše.
3000 kg KRME prodam. Vprašajte
Štefko Zoreč, Ptuj,, Srbski trg 3,
(trgovina ZARJA) od 7. do 12. ure.
KUPIM ROČNI MLIN (žrmlje) v
dobrem stanju. Terezija Mesaric, Dra-
ženci n. h.
NA STANOVANJE sprejmem dekle
za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v
upravi.
PRODAM MLATILNICO (drešmašin)
in krožne traktorske brane. Naslov v
upravi.
KRMO PRODAM, 1500 kg. Vprašajte
v Spuhlji 103.
PRODAM 3-fazno vodovodno črpal-
ko z vsemi priključki. Ceh, Na obrež-
ju 19, Ptuj.
VINJEN ZA VOLANOM
V sredo, 16. februarja ob r,15 uri
se je na cesti II. reda v Spodnji
Hajdini pripetila manjša prometna
nesreča, ki ji je botroval alkohol.
Mihael Emeršič in njegov sopotnik
Ivan Lampret sta se pripeljala z
osebnim avtomobilom iz Kidričevega.
Ko je voznik Emeršič pripeljal na
stransko cesto, ga je zaradi prevelike
hitrosti in vinjenosti zaneslo v ob-
cestni jarek in v betonski jašek. Pri
nesreči je dobil manjše poškodbe
sopotnik Ivan Lampret iz Kidriče-
vega.
Organi milice so pri vozniku napra-
vili alkotest in balonček je poželenel
čez polovico.
Pripomba: Kadar piješ ne vozi,
kadar voziš ne pij. Pred nekaj dnevi
sem poslušal voznika v gostilni, ki je
dejal: „Kadar vozim ne pijem, ko pa
ustavim pred gostilno, ga spijem kak
liter in potem naprej do druge gostil-
ne." Že v prvi gostilni se je taiko napil,
da so ga komaj dobili za volan. K^o
je potem peljal, ne vem.,
M. NOVINA
PRODAM 15 00 kg sladkega sena po
1,50 din za kg. Simon Skaza, Krčevi-
na 17, Ptuj.
ZARADI BOLEZNI prodam ali zame-
njam avto deutz z novim motorjem (v
garanciji), obnovljenim prednjim mo-
stom, registriran. Zamenjava za dvein-
poltonski mercedes 406 D ali hano-
mag, dolgi keson. Konrad Tašner, Ob
zeleznici 9, Ptuj
6 stran
tednik — Četrtek, 24. februarja 197}
Kdaj bo KK realiziral svojo obljubo?
Bravci se gotovo še spominjajo, da
smo v jeseni poročali, da so vaščani
Pobrežja pji Vidmu protestirali zoper
smrad, ki ga povzroča farma bekonov
na Turnišču s tem, da je speljala
odpadne vode s f^arme v Studenčnico.
Na protestnem zborovanju, ki se ga
je udeležilo gkrog 300 ljudi, so vsi
navzoči v prisotnosti podpredsednika
SO Ptuj Antona Žagarja, predsednika
SZDL Ptuj Zdravka Turnška in odbor-
nika SO Ptuj Boška Varnica obsodili
prakso, da se z rešitvijo tega odprtega
vprašanja odlaga že sedem let.
Na tem zboru je bilo obljubljeno,
da bo Kmetijski kombinat pričel z
delom najpozneje spomladi, ko se bo
odtalil sneg, ker da ima načrte in
sredstva že pripravljene. Po takratnih
napovedih bi naj speljah kanaUzacijo v
Dravo, ki ima dovolj močan vodni
pretok, da bo lahko odnesel vse tisto,
kar pride po kanalu, medtem ko tega
Studenčnica ne zmore. Posledice pa
so znane.
Na zborovanju je bilo med drugim
rečeno, da kmetijski kombinat samo
še išče najboljšega ponudnika, ki bo
prevzel ta dela ter jih dokončal naj-
pozneje do srede letošnjega leta.
Prebivalci Pobrežja in okolice, kjer
je smrad iz Studenčnice odprt pro-
blem, sedaj čakajo na izpolnitev ob-
ljub. Ureditev tega problema je nujno
potrebna. Ne bi smeh pozabljati, da
živi ob Studenčnici cca 2000 ljudi, da
je mogoče zaznati smrad tudi v Štur-
movcih, na Vidmu, ob Zagrebški cesti
in drugje.
FH
PRED PRAZNIKOM NAŠIH ŽENA
Krajevna organizacija SZDL Kidri-
čevo se tudi za letošnje praznovanje
dneva žena vestno pripravlja z željo,
da bi to praznovanje za vse naše žene
bilo čim ugodnejše. TaFo seje s tem v
zvezi že nekajkrat sestal odbor za
pripravo in organizacijo proslave in si
postavil konkretne zadolžitve, ki jih
mora opraviti sleherni član. Tudi
odbor SŽDL se je že sestal in določil
določena potrebna sredstva za izved-
bo proslave, ki bo v sredo, 8. marca
1972 ob 18.00 uri v veliki dvorani
tovarne glinice in aluminija s pestrim
kulturnim in zabavnim programom.
Skromna sredstva, s katerimi raz-
polaga KO SZDL Kidričevo sicer ne
omogočajo, da bi lahko nekatere
določene oziroma predvidene točke
programa v celoti reahzirali, vendar to
prav gotovo ne bo bistveno vplival^
na praznovanje. Praznovanja ob teij,
dnevu bodo tudi v Kungoti, ki prjj
tako vsako leto organizira pestei
program za svoje vaš^anke, veijetno;
pa bo tudi za območje vasi Apače,
bi se sicer naj proslave letos udeležile
v Kidričevem, ker v vasi ni dvorane
Kot vsako leto, bo program pripravlij
osnovna šola, ki je vedno pripravljen;
sodelovati. Poleg pestrega kulturnega
programa pa bo tudi zabavni del y
katerem bo sodeloval priznani in tudi
v Kidričevem ter Kungoti zelo dobic
znani ansambel „PLAVE ZVEZDE"
iz Maribora, ki bo s svojimi vižami
doprinesel k svečanemu praznovanju
žena in mater.	M. F
Z jesenskega protestnega zborovanja ob Koroščevem mhnu na
Pobrežju
DELO RIBIŠKE DRUŽINE ORMOŽ
Za prijateljsko
sodelovanje
Tako kot občina Ormož tudi or-
moška ribiška družina meji na sosed-
nje slovenske in hrvaške občine. Na
mejah pa se mnogo bolj križajo inte-
resi. Zato je potrebno z veliko potrp-
ljenja in razumevanja reševati nasprot-
ja in nesoglasja na način, ki ne izziva
reakcij. Mimo lahko trdimo, da je
Ribiška družina Ormož doslej uspešno
uredila odnose ne samo s ptujsko in
čakovsko ribiško družino ampak
predvsem z varaždinsko ribiško dru-
žino, s katero si Ormožani delijo Dra-
vo po vsej dolžni občinske meje. Do-
kaz za to je enoten nastop pred inve-
stitorjem HE Varaždin za plačilo od-
škodnine ali gradnjo ribje steze na
jezu bodoče elektrarne. S pismenim
sporazumom pa so uredih tudi način
upravljanja, varovanja in lova v mejnih
vodah. Tu so tudi prijateljski stiki
članov upravnih odborov posameznih
ribiških družin, ki se odražajo ob ob-
čnih zborih, meddružinskih tekmo-
vanjih, medsebojnih srečanjih in dru-
gih manifestacijah. Čeprav ribiška
družina ni bila pokhcana k sodelo-
vanju ob srečanju bratskih občin, je
na svoj način vseeno delovala v tem
duhu širjenja in utrjevanja medseboj-
nega razumevanja na osnovi enako-
pravnosti vseh udeležencev. Take sti-
ke nameravajo ormoški ribiči tudi v
bodoče razvijati v že začrtani smeri,
jih poglabljati in tako po svojih mo-
čeh prispevati k enotnosti občin ob
Dravi ne glede na narodno pripadnost.
Delo RD Ormož pa je usmerjeno
tudi v pridobivanje novih članov.
Upravni odbor na čelu s predsedni-
kom Marjanomlr^om se vedno trudi,
da bi z nizkimi cenami ribolovnic
pritegnili čimvečje število mladine in
pionirjev. Želijo si jih, ne samo prido-
biti, ampak v njihovem prostem času
organizirano voditi njihovo zabavo z
lovom ob vodi, z raznimi tekmovanji,
z izobraževanjem na področju ribi-
štva, z razvijanjem športnega duha in
morale mladih. Te akcije so šele v
začetni fazi in bodo rabili časa^ da
bodo z svojimi uspehi dela pritegnili
čimveč mladincev in pionirjev, šolsko
mladino in predšolske otroke, da se
bodo navdušili za ta izredno zdrav in
po stroških prav vsakomur dosegljiv
šport. Začeh so se povezovati z ravna-
teljstvi šol, da bi vskladili zahteve šole
s potrebo otroka po prostem času. Z
raznimi načini nameravajo nagraditi v
šoli prizadevne otroke. Pri RD Ormož
menijo, da bo to sicer eden manj
pomembnih, a učinkovitih ukrepov,
da bodo mladi videh, kako koristno in
zdravo se da izrabiti prosti čas.
Ormoški ribiči si žehjo tudi tesnega
sodelovanja z občinskimi organi, pri-
stojnimi za izdajo obratovahiih dovo-
ljenj raznim obratom predelovalne in-
dustrije. S svojim delovanjeth pa ne
mishjo oteževati potreb občinskega
gospodarstva po razvoju in napredku.
Zehjo le imeti možnost opozarjanja
na nekatere od posledic, ki nastajajo
pri neupoštevanju predpisov o varstvu
okolja, ki jih naša država sicer ima.
Skupaj z investitorji in pristojnimi
organi želijo iskati rešitve, ki jih na-
laga družini zakon o sladkovodnem
nbištvu in drugi predpisi.	jr
Kmečki poklic
je težak
Pot me je vodila po ozki dohni in
zelo slabi cesti iz Majšperka v Stoper-
ce, majhno in med mogočne vrhove
Donačice gore stisnjeno vasico. Bilo je
precej hladno jutro m vas je bila
zavita v gosto meglo. Šele pozneje se
je megla nekoliko razpršila in prvi
sončni žarki so posijali na prijazno
vasico ter ji dajali čudovito sliko.
Skoraj nisem mogel verjeti naravnim
lepotam, ki so se pred menoj poka-
zale.
Ustavil sem se pri prvi hiši v vasi, ki
je že od daleč kazala znake velike in
urejene kmetije. Ko sem stopil v
prijazno kmečko kuhinjo, kjer sem
našel gospodarja, gospodinjo in njuno
vnukinjo, sem izvedel, da sem pri
Žunkovičevih v Stopercah. Beseda je
dala besedo in z gospodarjem sva
pričela živahno razpravo o njihovi
kmetiji, o nesreči, ki jih je pred nekaj
dnevi doletela, o tržnih cenah itd.
Najprej mi je gospodar Martin po-
vedal, da so morali pred nekaj dnevi
zaklati najboljšo kravo, tri dni po tem
so iz druge krave potegnili mrtvega
tehčka, ki je bil nenormalno velik in
težak, ko pa 'so delaU domače klo-
base, si je štiriletna vnukinja na
strojčku odrezala kazalec na desni
roki. Vsem pri hiši pa je najtežje
ravno za vnukinjo, ki je njihova
ljubljenka, najrajši pa jo ima stari ata
Martin.
Večino zemlje imajo pri Žunkovi-
čevih na ravnem in največ je travni-
kov. Košnje imajo res precej, vendar
jo z motorno kosilnico opravijo kar
sami, saj sta oče in sin nerazdružljiva
prijatelja in tudi snaha je zelo pridna
in vajena kmečkega dela. V šah
Martin dejal: ,,Morali jo bomo r
poditi od hiše. Preveč je pridna
delovna, da bi se pri nas čis
uničila."
Ob normalnili letinah redijo v le{
urejenem hlevu do deset glav živint
Lansko' sušno obdobje pa je prideš
krme zelo zmanjšalo in zato nimaji
več kot pet glav živine; dve težki kra
in tri lepe telice. Kupili pa so tuj
konja, brez katerega skoraj ne mor^
biti. Prejšnjega, ki je bil tako prider,
da verjetno takega ne bodo imel
nikoh več, pa so morali prodati, kerj(
že izgubil zobe.
Žunkovičevi živijo torej pri des«
hekatrski obdelovalni zemlji predvsen
od živinoreje. Cesto jo oče in sfi
mahneta na sejem in kupita kaj boj
suhega, pozneje pa doma zredita s
nekaj se le zasluži. Težave so le'
cenah, ki nihajo tako, da človel
nikoli ne ve, pri čem je. MnogokK
delamo tako pod izgubo. Toda, k?
hočemo. Kmečki poklic je najtežji š
kmet je največkrat tepen, je z ogot
čenjem povedal gospodar Martin.
Pozneje sva jo z Martinom mahni
v hlev in na njive, ki so zelo rodc
vitne, kakor je dejal moj sogovorni
samo treba jih je -obilno pognojiti. T;
pa pri njih tudi delajo saj jim besei
umetni gnoj ni več tujka. Krompir«
lani imeli tako debel, da takšnega n
pomnijo. Najbolj pa jim uspeva kofi
za, ki pa je rabijo zelo dosti, ker z nf
pitajo živino in prašiče.
Izvedel sem tudi, da so Žunkovičs|
1946. leta pogoreh. Takrat jim )
uspelo rešiti samo hišo, veliko gospf
darsko poslopje pa je pogorelo skon
do tal. V nesreči je skoraj zgorel tin
najmlajši sin Pepi, ki je , zakonit
naslednik Žunkovičeve domačije. Bj
je, da je ogenj podtaknil prav PepiJ
se je na seniku igral z vžigahcami.
„Vse smo preboleli, samo, da)
otrok ostal živ," je poudarU o'
Martin.
Zanimalo me je tudi, kako zmor?
z delom, predvsem v košni sezoni,''
pa imajo vendar mnogo travnik"!
Vse opravijo sami, ker imajo že ne^
strojev. Ko pa bo več dena:qa,
kupili tudi nove. Kjer so torej delo**
roke in sloga lispeh nikoli ne izostal
Poslovil sem se od prijazne dontf'
je Žunkovičevih in jo mahnil na^"
po še vedno slabi cesti, toda soneti
do takrat že dobilo svojo moč in''
je prijetno grelo v hrbet.
M. NovU
Nikoli niso
zadovoljni
Te besede krožijo v zadnjem času
po Majšperku. Začele pa so krožiti
takrat, ko so zaprh gostilno Tilčke
Toplak, ki je istočasno tudi priprav-
ljala toplo malico za delavce iz tekstil-
ne tovarne in tovarne zaščitnih sred-
stev. Kritike pa ni manjkalo nikoh.
Tudi če je bila za malico kranjska
klobasa ali pečenka, ni bilo prav. Oh,
kako dobro jemo in živimo v današ-
njem času!
In sedaj, ko ni več tople malice?
Veijetno so vsi zadovoljni. Res pa je,
da tisti delavec, ki pride iz oddaljenih
haloških hribov, zelo pogreša topli
(Nadaljevanje na 15. strani)
^gPPjlK — ČETRTEK, 24. februarja 1972
STRAN 7
Lovski svetnik Alfonz Mazlu, 75 letnik Zapozneli pust v Ormožu
Vile rojenice so 5. 2. 1897 napove-
, I ja se rodi človek, ki bo postal
nc poklicu in učitelj lovstva, kinolog
in veliki ljubitelj divjadi ter narave
loh Alfonz MAZLU-Fonza, poznan
no celi Jugoslaviji in izven naših meja.
Takoj po osvoboditvi, ko se je vrnil
i7 pregnanstva, ki mu kot zavednemu
^ naprednemu Slovencu ni bilo priza-
nešeno je bil soustanovitelj takratne-
ga Okrajnega lovskega sveta, katerega
fe bU tajnik še pozneje dolgo vrsto let,
ustanovil je lovsko družmo Ptuj m jo
kot starešina vodil do nedavnega.
Mnogi slovenski lovci se še dobro
spominjamo leta 1945 in 1946, takoj
po osvoboditvi, kako divje se je
začelo z izvajanjem lova na podlagi
lovskih kart, ki jih je izdajal takratni
okrajni gozdarski referent in kakšna
bi bila\ danes naša lovišča, si lahko
mislimo, če ne bi bilo nekaj velikih
lovcev, ki so streljaštvo zavrli. Pri tem
ima gotovo največ zaslug naš jubilant,
tov. Fonza, ki je učil mlajši lovski
kader prej gojiti, šele potem streljati.
Kot učitelj lovstva je imel nešteto
predavanj in jih ima še sedaj za lovske
kandidate in jih uči s svojo toplo
slovensko besedo razločevati dobro
od slabega, skratka, lahko bi naštevali
v nedogled, pa nam prej zmanjka
besed.
Vsi slovenski lovci iz srca čestitamo
njegovemu jubileju, želimo mu še
dosti zdravih let, enako želimo njego-
vi dobri življenjski družici! Veko
Žene in pohorski bataljon
Udeleženke zbora „Zene in Pohorski bataljon'
V	okviru praznovanja 8. marca,
dneva žena je Matična knjižnica Slov.
Bistrica organizirala v četrtek, 17. fe-
bruarja 72 popoldne srečanje borbe-
nih žena pod naslovom: ZENE IN
POHORSKI BATALJON.
Na srečanju je pesnik in pisatelj
France Filipič (avtor knjig Pohorski
bataljon. Pohorski partizani in mno-
gih pesniških zbirk) govoril o pohor-
skih ženah, ki so v času NOB kljub
mnogim nevarnostim neustrašno po-
magale partizanom na Pohorju. V
svojem podajanju spominov je posve-
til posebno pozornost pomoči žena
prvemu Pohorskemu bataljonu.
V	nadaljevanju pa so žene v spro-
ščenem razgovoru opisale mnoge spo-
mine na dogodke iz svojega delovanja
v času NOB.
Na srečanju, ki se ga je udeležilo
okoh 40 žena, bork z območja občine
Slov. Bistrica, je bilo čutiti premajhno
prisotnost mladih, katerim so takšna
srečanja predvsem namenjena v okvi-
ru prenašanja tradicij NOB.
Udeleženci so si z zanimanjem ogle-
dali tudi razstavo PREŠEREN IN
NJEGOVA DOBA, ki jo je Matična
knjižnica pripravila v okviru kultur-
nega tedna slovenskega naroda. Ob
zaključku so bili udeleženci pogošče-
ni.
NAŠA PUSTNA ZABAVA
Pust je dan veselja in norčij. Tudi
na naši šoli smo praznovali ta veseli
praznik. Posebej smo bili veseli zato,
se tega dne ni nikdo prikazal z
rcdovalnico v roki.
Po sprevodu maškar smo mladinci
osmih razredov proslavih pusta še s
Ijajanko. Nanjo smo se začeli priprav-
am A^
telja dovoljenje tovariša ravna-
f^^^jpj^ej smo sklenili, da bomo prišli
vsi maskirani. Tega smo se
smo organiziran
Blagajnik je zbral
Driol ,	^ glavnem pa so za
imfr ^ poskrbele dekUce, da nismo
prevelikih stroškov. Tudi razred
bilo f ^"^'"^srno okrasih, za to pa je
vov v ! žrtvovati nekaj popoldne-
sko" K "dar je to bilo prav po mladin-
Prinr.»r	mladinec mora biti
Uo^J-u	žrtvovati, zato ni
^"lanikaVn P^^^i^lekov. Ce pa nam je
Tio^o"^® mentorico m z njeno po-
jo nam je uspelo čajanko dobro
pripraviti. PovabiU smo tudi tovariše
in tovarišice učiteljice. V začetku smo
se držah bolj kislo, led pa je bil kmalu
prebit in zavladalo je prijetno vzdušje.
Tudi na družabne igre nismo pozabiU
in kmalu so bile pozabljene vse skrbi,
ki smo jih imeli s pripravami.
Tako nam bo ta čajanka lep in'
nepozaben spomin na tovariško sode-
lovanje v mladinski organizaciji na
osnovni šoli.
Janica Rojs, 8. raz.
OS Makole
Od ust do ust:
Kako pravite? Da zaradi mene ni bilo v Ormožu letošitjega
pustnega karnevala? Moja vest je čista.
Krvodajalci
Osnovna organizacija RK IMPOL iz
Slov. Bistrice se z nad 700 člani
uvršča med najuspešnejše in najštevil-
nejše v Sloveniji. Njeno članstvo se z
vsakim letom povečuje. Tako so v
preteklem letu vključih več kot 30
novih članov-krvodajalcev. Od tega
največ mladih. Največ krvodajalcev te
organizacije je iz neposredne proiz-
vodnje.
Tako dober odziv krvodajalcev v
delovni organizaciji IMPOL je tudi
rezultat velikega razumevanja za to
humano organizacijo v vodstvu kakor
tudi v vseh samoupravnih organih
podjetja, ki jim omogoča tudi potreb-
na finančna sredstva,
V preteklem letii so enkrat ali
večkrat darovah kri 404 člani. V
letošnjem januarju pa se je odvzema
krvi v Mariboru udeležilo 49 članov.
Krvodajalci IMPOL-a se udeležujejo
izrednih akcij odvzema krvi v mari-
borski bolnišnici in rednih, ki jih
organizirata oddelka za transfuzijo
krvi iz Maribora in Ljubljane v jesen-
skem in spomladanskem času v Slov.
Bistrici. Krvodajalci pa se udeležujejo
tudi vseh nujnih akcij zbiranja krvi.
Najuspešnejša akcija v preteklem letu
je bila v jeseni, ki se je je udeležilo
206 krvodajalcev. Mnogi so do sedaj
darovah kri že 15 do 20 krat. Med
najuspešnejšimi sta Egon Kamer in
Herman Slak, ki sta še akcij odvzema
krvi udeležila že nad 25 krat.
Na občnem zboru osnovne organi-
zacije RK IMPOL preteklo soboto so
sklenili, da si bodo tudi v naslednjem
obdobju prizadevah razširiti število
članstva. Izvolih pa so tudi nov 10
članski odbor, ki bo na svoji prvi seji
izvolil predsednika. V preteklem man-
datnem obdobju je organizacijo RK
IMPOL uspešno vodil predsednik
Slavko Dajčman. ^
Občnega zbora se je udeležil tudi
primarij dr. Edvard Glazer iz Maribo-
ra, ki je udeležencem spregovoril o
vlogi krvodajalstva kakor tudi o upo-
rabi krvi za reševanje človeških živ-
ljenj. Kulturni program so pripravili
učenci osnovne šole Pohorski odred iz
Slov. Bistrice.
Viktor Horvat
Na Škotskem še zdaj ni prav mnogo
hladilnikov. Nekako ne morejo se
razširiti v tej varčni deželi. Pravijo, da
zato, ker se Škoti še zdaj niso otresli
dvomov, če lučka v hladilniku res
ugasne, ko zaprejo vrata.
Oče pozorno opazuje sina, ki odha-
ja zvečer v mesto.
„Marko," vzklikne nenadoma, „ah
se motim ali pa sta srajca in kravata,
ki ju imaš na sebi, res moji? "
,,Res je, oče . . ."
„ln še pas!" opazi oče. „To je pa
preveč! Ah bi lahko zvedel, zakaj si
vzel še moj pas? "
„Hm, zato, da mi ne bodo padle dol
tvoje hlače, oče."
8 stran
tednik — Četrtek, 24. februarja 197}
Kaj znancev že
zasula je lopata
Zvonko Predan nas je za vedno zapu-
stil
Človek skoraj ne more verjeti, da
smo MajSperčani in Ptujskogorčani
izgubili svojega starega znanca in pri-
jatelja, Zvonka Predana, dolgoletnega
ravnatelja osnovne šole v Majšperku.
Zvonko Predan se je rodil pred
74 leti na Ptujski gori, v mali hišici ob
glavni cesti, ki stoji še danes. V
družini je bilo precej otrok in že od
mladih nog pokojnik ni imel prijet-
nega življenja. Z svojo vztrajnostjo in
dobro voljo pa je dosegal velike uspe-
he pri svojem izobraževanju. Pri ure-
sničevanju svojih ciljev ni poznal ovir,
kljub iemu da so bile, vendar jih je
znal premagati in je končno dosegel
tisto, kar je bil njegov življenski cilj,
postal je učitelj. V prvih letih svojega
službovanja je bil kot svetovni popot-
nik - selih so ga iz kraja v kraj.
Končno mu je le uspelo, da je prišel
med domače ljudi, v Majšperk, ki ga
je tako dobro poznal. Poznal je tudi
ljudi, njihove navade in težave. Poma-
gal jim je na vsakem koraku, pred-
vsem tam, kjer so bih pomoči najbolj
potrebni.
V njegovem neutrudnem delu ga je
zajela vojna vihra in z družino se je
kot zaveden član naše družbe moral
preseliti. Vendar tudi tam ni miroval,
ampak je spodbujal ljudi k narodni
zavesti in k načelom Komunistične
partije, skratka vedno je bil idejni
vodja naprednega duha.
Po vojni se je vrnil v Majšperk na
svoje službeno mesto. Namesto šole
pa je našel le razvaline in podrtijo.
Najprej se je vprašal, kam naj spravi
učence in kje jih naj uči. Zopet se je
pojavila njegova sposobnost za organi-
zu-anje. Akcija za obnovitev šole seje
kmalu pričela in tudi uspeh ni izostal.
Pričel se je normalni šolski pouk in
težko bi bilo našteti vse tiste, katere
je neutrudni Zvonko Predan naučil
pisati, brati in drugih skrivnosti, kijih
mora poznati človek današnjega časa.
Mnogi njegovi učenci so danes vodilne
osebnosti v gospodarskih organizaci-
jah in vsi so mu hvaležni za trud, ki ga
je imel z njimi, to pa^e je videlo na
pogrebnem sprevodu, ki je bil tako
številčen, da ga Majšperčani in Ptuj-
sko-gorčani ne pomnijo. Na njegovi
zadnji poti ga je spremilo nad
1200 ljudi.
Poleg svojega rednega učiteljskega
in ravnateIjskega dela je pokojni imel
tudi številne druge funkcije. Pojavljal
se je na vseh področjih kulturnega in
poUtičnega življenja. Bil je ustanovni
član lovskega društva v Majšperku in
časten član ribiške družine. Poleg tega
pa je opravljal še številne pohtične
funkcije in povsod, kjerkoh se je
oglasil, je njegova beseda mnogo za-
legla. Dolg bi bil seznam uslug in
dobrih del, ki jih je napravil za svoj
domači kraj in za svoje ljudi. Ko bi
imel arhiv vseh prošenj in pritožb, ki
jih je napisal za tamkajšnje prebival-
stvo in kb bi imel na magnetofonski
trak posnete vse nasvete, ki jih je dajal
svojim sosedom in znancem, skratka
svojim domačinom, bi rabil velik pro-
stor. Vedno je bil pripravljen poma-
gati preprostemu in neukemu člove-
ku, bilje dostopen za vsakega.
Zares, kaj znancev že zasula je
lopata in mnogo dobrih in neprekos-
Ijivih ljudi je že odšlo pod slovensko
zemljo, pod tisto, za katero so se
nekoč borih in nam tako ustvarjali
lepšo bodočnost. Zvonko Predan je
bil tak človek in Majšperčani čutimo
ob njegovi izgubi v sebi veliko prazni-
no, ki je verjetno dolgo ne bo mogel
nihče nadomestiti. Usoda je zahtevala
svoje, zahtevala je človeka, ki je bil
Majšperčanom vedno pri srcu.
M. NOVINA
Majšperčani m Gorci se ne spominjajo
tako številnega pogrebnega sprevoda
kot je bil Predanov.
Krvodajalci
OSNOVNA ORGANIZACIJA
RKMARKOVCI: 2.2.1972
Ivan Ovčar, Markovci 42; Alojz Mli-
narič, Nova vas 71; Anton Lesjak,
Nova vas 17; Janez Krajnčič, Zabovci
27; Ivan Legak, Nova vas 17; Franc
Muhič, Zabovci 86 a; Marko Strafela,
Markovci 96; Martin Slameršek, Mar-
kovci 92; Janko Obran, Markovci 29;
Marjan Fras, Markovci 48', Terezija
Maroh, Zabovci 31; Rozalija Ceh, Za-
bovci 59; Milan Munda, Zabovci 63;
Ivanka Obran, Markovci 29; Marija
Kirbiš, Nova vas 29; Ana Letonja,
Zabovci 92; Marija Kokol, Markovci
53; Ivanka SoUna, Markovci 31, Alojz
Solina, Markovci 31, Silva Slameršek,
Zabovci 93, Milica Letonja, Markovci
47.
OSNOVNA ORGANIZACIJA
RK ZAVRC: 3.2.1972
Julika Zebec, Hrastovec 26; Ivan
Fuijan, Hrastovec 45; Jožefa Majce-
novič, Belski vrh 86, Ivanka Fajfar,
Turški vrh 17, Anton Vidovič, Kore-
njak 16; Barbara Vesenjak, Pestike
34; Marija Fuijan, Hrastovec 45; Jože
Mislovič, Hrastovec 20; Ana Furjan,
Hrastovec 45; Antonija Kranjc, Kore-
njak 6; Marija Primožič, Jelovec 101;
Jožefa Kokot, Turški vrh 92, Ivan
Kokot, Korenjak 5; Kristina Jurgec,
Zavrč 110; Martin Tetičkovič, Hra-
stovec 5; Terezija Težak, Hrastovec
81; Ivan Lorbek, Pestike 8; Marija
Ivančič, Hrastovec 73; Ana Majceno-
vič, Belski vrh 86; Ivanka Kokot,
Hrastovec; Martina Podhostnik, Go-
renjski vrh 30; Ivan Kokot, Hrastovec
135; Ivan Skok, Goričak 10; Slavko
Belšak, Gorenjski vrh 31; Marjan Se-
rec, Dubrava 27; Blaž Kelc, Turški vrh
52; Mladen Gomzi, Zavrč; Jože Liber,
Drenovec 1; Slavko Obran, Dubrava
13; Milena Zebec, Hrastovec 26; An-
gela Skok, Korenjak 33; Franc Skok,
Korenjak 33; Franc Brumec Zavrč 1;
Frančiška Brumec, Zavrč 1.
OSNOVNA ORGANIZACIJA
RK LOVRENC NA DRAVSKEM
POUU: 8.2.1972
Franc Peršuh, Pleterje 47; Jože Pin-
tar, Pleteije 3; Jože Peršuh, Lovrenc
5; Tomaž Kolar, Apače 129; Alojz
Zafošnik, Pleteije 65; Franc Peršuh,
Pleteije 39; Frančka Predikaka, Lo-
vrenc 63; Katica Rihtarič, Dr. polje,
Marija Vnuk, Pleteije 12; Marija Ko-
vačič, Pleteije 36; Marija Pernat, Ple-
teije 37; Marija Peršuh, Pleteije 40;
Marija Drevenšek, Pleteije 41, Marija
Beranič, Pleterje 13.
OSNOVNA ORGANIZACIJA
RKKOG: 10.2. 1972:
Marija Mlinarič, Gomila 33; Zofija
Lukman, Kog 95; Matilda Rakuša,
Gomila 9; Viktor Borko, Vodranci 4;
Ema Bukovec, Gomila 12; Jože Bor-
ko, Vitan 5; Franc Bukovec, Gomila
12; Stanko Sterman, Gomila 12; Mari-
ja Slekovec, Vitan 26; Bolfenk Pokri-
vač, Jastrebci 29; Terezija Pinterič,
Kog 97; Štefan Jambrovič, Kog 46;
Katica Novak, Rabadje 48; Ljudmila
Babič, Rabadje 62; Peter Novak, Ro-
badje 48, Marija Lukman, Lača ves
35; Marija Borko, Vitan 9; Mirko
Kuharič, Jastrebci 51; Martin Žižek,
Gomila 48; Bolfenk Pokrivač, Jastreb-
ci 59; Anton Pokrivač, Jastrebci 59;
Ivan Gavez, Vitan 10; Franc Juršič,
Vitan 18; Ciril Rotar, Kog 71; Martin
Curin, Vodranci 8; Matija Luskovič,
Lača ves 17; Vida Luskovič, Lača vjj'
17; Marija Ivanuša, Hermanci 12; Enu
Domanjico, Gomila 18; Anica Sklepič
Gomila 8; Marija Kosič, Gomila 36'
GRADBENO PODJETJE „DRa
VA"PTUJ: 17.2. 1972
Od 350 delavcev, zaposlenih v pod,
je^u Drava, se je prijavilo 78 krvoda.
jalcev in darovalo kri 73 krvodajalcev
od tega 49 prvič. Za ta izredno veli);
odziv se vsem posebej zahvaljujemo,
Darovah so kri: Milan Kralj, Mihov-
ci 40; Ivan Bratušek, Gruškovec lOj;
Franc Bezjak, Placarovci 9; Cvetka
Kelenc, Gorišnica 29; Franc Pernek,
Zg. Hajdina 36; Andrej Kokot, Drste^
Ija 5; Otmar Nežmah, Mestni vrh 37;
Štefan Cemivec, Podvinci 119; Alojz
Krumpak, Hajdina 30 a; Ivan Krajnc,
Nova vas 16; Franc Mojzer, Apače 1(
a; Slavko Zelenik, Tibolci 54; Marko
Novak, Borovci 35; Franc Kajsesbei-
gef, Ptuj, Prešernova 22; Ivan Paveo,
Gerečja vas 76; Vanko Flanjak, Ptuj,
Prešernova 7; Vlado Zajšek, Cunkovci
9; Franc Feguš, Podlehnik 71; Ivaj
Plohi, Kukava 17; Alojz Zajšek, Tržeč
25; Vida Lukman, Obrež 113; Martin
Emeršič, Gradiščak 51; Alojz Grm
Gajavci 4; Pongrac Zupane, Muretinci
29; Stanko Markež, Kicar 117; Janez
Raj h, Reševa 23, Ptuj; Andrej Petro-
■».ač, Vareja 14; Franc Kline, Bukovci
61; Ivan Gabrovec, Soviče 9; Marjana
Kolarič, Gerečja vas n.h.; Ema Višin-
ski, Gerečja vas Ic; Marta Doki, Ro-
goznica 23; Marija Zajšek, Cunkovci
9; Olga Seka, Zagrebška 47, Ptuj;
Ignac Rašl, Žabjak 26; Terezija Ko-
lenko. Nova vas 49; Daniel Bec, Saku-
šak 24; Franc Ivanuša, Rabeljčja vas
n.h.; Martin Orlač, Pobrežje 155 a:
Alojz Rijavec, Štuki 15 a; Ivan Kuhar,
Trnovska vas 12; Ivan Majhen, Mihov-
ci 96; Franc Vidovič, Apače 144;
Martin Ciglar, Markovci 7; Anton
Krajnc, Štuki 15; Stanko Draškovič,
Prešernova 22, Ptuj; Franc Ožinger,
Gorenjski vrh; Anton Kmetec, Apače
115; Ivan Dovečar, Bresnica 1; Roza-
lija Mohorko, Skorba 39; Jakob F^
far, Gruškovec 120; Jože Sire, Luko-
vec 7; Franc Judež, Sp. Hajdina 126;
Jože Bezjak, Bukovci 113; Oto Vo-
grin, Domava 94; Jože Slatič, Potrče-
va 70, Ptuj; Janez Šori, Levajnci 33;
Janez Legak, Kicar 81; Franc Arnuš.
Pacinja 39; Vinko Klaneček, Sedlašek
128; Janko Zajšek, Placar 48; Janez
Petrovič, Podvinci 226; Ferdo Matja-
šič, Placar 69; Kazimir Cegnai.
Krempljeva 2, Ptuj; Ivan Gajzer, Jii-
šovci 74; Maijan Lampret, Grdina 35:
Štefan Lampret, Sveča 1; Franc Pola-
nec, Drstelja 25; Janez Lesjak, Mez-
govci 73; Viktor Leben, Sodinci 33.
POSAMEZNI KRVODAJALCI
OD 26. 1. do 20. 2. 1972:
Blaž Flajsinger, Cankarjeva 6, Pt")-
Kristina Flajsinger, Cankarjeva
Ptuj; Terezija Ferenčič, Sakušak 55:
Marija Simonič, Gabemik 3; Alojz
Bezjak, Moškajnci 18; Ivan Majef-
Murkova 5, Ptuj; Avgust Lah, Cučko-
va 3, Ptuj; Stanko Brodnjak, Potrčeva
43, Ptuj; Ana Fric, Moškajnci l^'
Viljem Pajenk, Prešernova 5, Ptuj;J'''
že Pajenk, Prešernova 5, Ptuj; Ing
Emerik Weigl, Miklošičeva 6, Ptuj-
Ivana Kukovec, Budina 30; Drag«
Sedmak, Domava 1 a; Tomo Benko
vič, Rogoznica 46; Rozi Roškar, Go-
rišnica 84, Konrad Voda, Podvinci
136.
V Imenu bolnikov vsem darovalce!"
krvi iskrena hvala!
Splošna bolnišnica
Rdeči križ Pt")
^gPPjlK — ČETRTEK, 24. februarja 1972
STRAN 9
MIRKO ŠOŠTARIC:
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje)
V Jurovskem dolu je starinska got-
ska cerkev iz leta 1501, ki so jo Turki
i 1532 oplenili. V vinogradu Kron-
vogla stoji znamenje, ki spominja na
kugo 1676. Na pokopališču je poko-
pan koroški narodni delavec Einspie-
ler. Mimo Velke, katere cerkev iz leta
1791 je zanimiva samo zaradi domi-
nantne in daleč vidne lege vrh grebena
ter Holzingerjeve prižnice, pridemo v
Zg. Gradišču 27 do gostilne Pod lipo,
nekoč „Pri Bold-kaucu", danes Fi-
foltova; lipa ima tri vrhove in obseg
debla 410 cm ter šteje med največje v
Slovenskih goricah. Proti vzhodu pelje
cesta proti Kineku mimo 12 m visoke
in 70 cm debele močvirske ciprese
(Taxodicum distichum), ki raste v
mokrotnem sadovnjaku pod Božičem
v Zg. Velki 2; to drevo je iglavec iz
Floride in Teksasa, kjer raste v mo-
čvirjih in stoječih vodah, zato pože-
nejo korenine kolenčaste dihalne iz-
rastke in tudi na Velki vidimo na
koreninah nastavke takšnih kolen; ta
cipresa je poleg macesna in meta-
sekvoje eden od_ iglavcev, ki pozimi
odvržejo iglice! Žal pa je nespametni
lastnik oklestil spodnje veje tega pri
nas redkega drevesa, ici je zaradi ko-
reninskih izrastkov bilo še posebej
zanimivo. Ne pozabimo tudi povedati,
da je bila v Velki oziroma v Mariji
Snežni svoječasno znamenita romar-
ska pot in da sta tod doma Gabrijel
Majcen (r. 1858), ki je služboval tudi
v Ptuju, bil je zbiralec narodnih pe-
smi, in njegov brat Jožef (r. 1860),
cerkveni pisatelj.
Okoli bližnjega gradiča Kinek v
Tratah 20 je še videti ostanke nekda-
njega lepega parka: ppdirajoče se
balustrade in stopnice, od plevela
zaraščeno parkovno grmovje in drevje
ter nekatere posebno zanimive pri-
merke in vrste, npr., bukev pove-
šavko, smreko povešavko (Picea abies
inversa), 2 bora cemprina, pritlikavi,
skoraj plazeči se gorski brest (Ulmus
glabra nana), 15 tis, tuUpanovec, gin-
kijevec (drevo, ki je listavec in ga
botaniki kot golosemenko štejejo med
iglavce), rdečo bukev, 3 rdeče ah
močvirske hraste pred mUnom, gle-
dičijo, platano, kleke, paciprese, du-
glazije, dobe in gabre ter morda še
kaj. Nekdaj čudoviti razgled čez Muro
proti Weinburgu zakriva gozdno drev-
je ob cesti.
Pod cmureškim gradom je ob cesti
kamnolom litavskega apnenca, v kate-
rem so našli lepe velike školjke. Pred
vhodom v grad straži tristoletna lipa,
ki ima obseg debla kar 655 cm, ki je
največja v Slov. goricah: od tod je
čudovit razgled na mursko ravnino in
Mureck, onstran mejne reke. V grad
se vstopi čez nekdanji pridvižni most,
levo od portala je videti poznogotsko
okno (ah vrata), nad njim pa zgodnje-
gotski, skoraj romanski pleteninasti
ornament, izklesan iz slovenjego-
riškega apnenčastega kamna, ki je bil
polkrožni timpanon nekdanjega por-
tala - morda še v 12. stoletju? V
vhodni veži gradu vidimo še drugi star
in zanimiv rehef, ki prikazuje stilizira-
nega zmaja, kako požira moža, ki drži
v desnici meč in „kaže jezik", kar po
razlagi E. Cevca prikazuje alegorijo
jeze: moža z zlobnim jezikom doleti
poguba v zmajevem žrelu. Grajsko
dvorišče obdajajo stebričaste rene-
sančne arkade, zgrajene pred letom
1628. Celjski grofje so bih v letih
1386-1401 lastniki tega gradu, ki se
mogočno dviga nad pomursko ravni-
no.
Mura je v srednjem veku tekla tik
mimo Apač in severno od Radgone,
še leta 1419 se omenja brod čez Muro
v Podgorcih in Konjišče je bilo sever-
no od reke. O. Lamprecht ugotavlja,
da je kmalu po tem letu vehk zemelj-
ski usad med Cmurekom in Vratjo
vasjo zasipal strugo ter odrinil reko
proti severu. 450 let je nihala Mura z
meandri in spodkopavala bregove ter
odnašala nižinske vasi; pri Veržeju so
izginile vasi Pirovci, Pipovci in Polana,
ena vas pa v Prekmurju in 8 vasi med
Cmurekom in Radgono — danes se še
komaj vidijo posledice te katastrofe.
Nadaljevanje prihodnjič
Za bolj izenačen
nivo predavanj
v zadnjem času so bila v ptujski
občini predavanja, katerih namen je
bil seznaniti prebivalstvo s splošnim
ljudskim odporom in samozaščiti v
primeru sovražnega napada.
Predavanja so bila obvezna za vse
občane, ki so dobih vabila. Glede na
to so bila dobro obiskana.
Za predavanja so bili angažirani
mnogi predavatelji kot strokovnjaki
za posamezne teme. Ker pa so bila
predavanja istega dne in verjetno ob
isti uri v več krajih, je bilo potrebnih
precej predavateljev. Tako se je doga-
jalo, da so občani v raznih krajih bili
železni kaj razhčnega pouka. Neka-
- predavanja so se končala že po
uri časa, druga po dveh ah več urah,
nekateri predavatelji so ponazarjah
^voje besede s slikami in filmi, drugje
pa so občani bili prikrajšani za takšno
nazornejšo obliko posredovanja vsega
kar bi morah vedeti.
Mogoče bi bilo dobro, če bi organi-
u^^Ji takšnih predavalnih akcij v
oodoce poskrbeli za to, da bo nivo
ffl, predavanj v najrazličnejših krajih
Drp oolj izenačen in da bo vsem
v bodoče na razpolago
Dnt u PO'"ožni material. Takšno
tudi , .	bilo dobro uvesti
Podež^ r vseh ostalih predavanj za
kmpt^^ ^^ katerih namen je seznaniti
izvodni^ s sodobno kmetijsko pro-
nimi ^ "ajnovejšimi argotehnič-
"•^repi pri pridelovanju hrane.
F H
Jože Marinko:
Pisano spominsko
cvetje
(PESNIŠKA ZBIRKA 79-LETNEGA KMETA)
Pred kratkim je v Celju izdal v
samozaložbi svoje pesmi Jože Marin-
ko. Avtor je kmet iz Loč pri Poljča-
nah. Knjiga je okusno'opremljena z
umetniškimi fotografijami znanega
mojstra fotografije Stojana Kerblerja.
Videti je, da avtor misli nadaljevati
svoja pesniška opažanja, ker označi ta
tisk kot prvo knjigo „Vaške pesniške
zbirke", čeprav je videti, da je delo
zaokrožena celota; seveda v koliko
lahko v tem primeru o tem govorimo.
Seveda mora biti naša ocena podana s
popolnoma drugačnimi prijemi kot
n. pr. kakšnega mladega slovenskega
supermodernega pesnika. Zdi se, da še
najbolj ponazarja Marinkovo »vred-
nost" uvodni komentar na platnicah
knjige:
Pesmi so nastajale v različnih ob-
dobjih: avtor objavlja takšne, kakršne
so privrele iz njegovih skritih globin,
iz njegovega notranjega sveta. Ničesar
ne popravlja, ničesar ne cenzurira. Ce
bi kaj prečrtal, bi se odpovedal neka-
terim svojim občutkom, vtisom, delal
bi se, kakor da jih ni bilo; lagal bi.
Avtor tega noče. Bralec naj prebere
vse cikluse pesmi, če hoče doživeti
celoto doživljajskega sveta človeka s
podeželja, s kmetov. Potem bo videl,
da avtor le ni tako črnogled, saj se
tudi njegovi vtisi spreminjajo, od pesi-
mizma prehajajo v optimizem, od
iluzij o neki idiUčni preteklosti v
reahstično spoznanje o nujnosti spre~^--
memb v življenju. Potem ko ljudski
pesnik že skoraj obupa v prepričanju,
da ni več sonca za kmeta, pride čas,
ko spet vzklikne: „S pogumom kmet
zdaj zopet pljuni v roke ..."
Najbolj pesimističen „odtis občut-
kov, vtisov" je iz prvega obdobja po
vojni, ko so se kmetu godile krivice,
ko so mnogi videh v njem razrednega
nasprotnika. O teh napakah je ob neki
priložnosti govoril tudi predsednik
republike tovariš Tito. Naš ljudski
pesnik je neusmiljeni sodnik tem na-
pakam. Čeprav jih delajo ljudje, po-
samezniki, pogosto obtoži vso druž-
bo, ker si zakriva oči pred njimi,
namesto, da bi udarila po njih. Tu in
tam avtor nekatere krivice, ki jih je
doživljal sam aH neposredna okolica,
malce preveč posploši, ker pač nima
pregleda nad celoto dogajanja v druž-
bi.
Pesmi ne moremo vrednotiti s stro-
gimi estetskimi merih. So prvinske
ljudske pesmi. Lahko bi jim rekh:
dokumenti časa - dokumentirana po-
ezija. Mnogo pesmi je bilo že napisa-
nih o kmetu, kmečkemu življenju,
toda malo je takih, ki bi jih pisal
kmet. To je' svojski zorni kot, za vse
nas izredno dragocen, neprecenljiv.
Kaj bi še dodah tem besedam?
Prvič je škoda, da se ga ni „usmilila"
kakšna založba, verjetno s kmetov ni
pričakovala kaj dobrega, donosnega.
Skoda je tudi, da v knjigi manjkajo
podatki o opremi, ni kazala in tudi
vprašanje je, kje dobiti knjigo. Zdi pa
se mi, da bo knjiga s svojo elemen-
tarna in kmečko neposrednostjo prav
v preprostih bralcih zbudila lep od-
mev in bi bila prava škoda, da bi šla
neopaženo mimo njih. Za ilustracijo
navajamo pesem iz zbirke:
-ob
NAŠ DELEŽ
Lepe res čase smo zdaj doživeli,
ko so otroci odrash nam vsi —
vse nam tako gre, kot nismo želeh,
težke naprtili so nam skrbi.
Z avti, motorji so mimo drveli,
ko sem na polju jaz z ženo garal —
v sedežih mladi so pari sedeli,
dobro med njimi sem svoje poznal.
Pa sva prosila — doma ostajajte,
trudne, zgarane so naju roke -
pa so mi rekh - „Kar sami garajte .
tiiko je danes mladine srce!
Radost, veselje jim iz hc je žarelo -
naju oblival pa truda je znoj,
nikdar nič prosta in niti v nedeljo -
zdavnaj bi morala imeti pokoj.
Cele noči so z dekleti noreh,
mladi junaki, do belega dne -
ženi od dela sta roki mrtveli,
kje si zdaj starše ljubeče srce? !
Trdno garanje od zore do mraka,
to je naš delež - na starost vse dni,
večjega danes res ni siromaka,
kot je star revež, če silo trpi!
Tak J godi se ljudem na dežeh,
nihče humanosti več ne pozna -
staršem po smrti pa kožo bi sneU,
če bi le vedeh, - kam se proda . . .
Polnoč je. Farmar je odšel na
dvorišče, da bi pogledal malo okrog.
Nenadoma zagleda kauboja, kako se z
lučjo v roki približuje zgradbi, kjer so
spale služkinje.
-	Hej, kam pa tako pozno? ga
vpraša farmar.
-	Grem obiskat Mary.
-	In zato potrebuješ luč? Ko
sem bil jaz v tvojih letih, sem hodil k
dekletom brez luči.
-	To vam rade volje verjamem,
je odgovoril kauboj odrezavo. - Do-
volj je, če pogledam vašo ženo!
10 STRAN
tednik — Četrtek, 24. februarja 197}
JOŽE ŠTRAFELA, 50 LETNIK
V družini malega kmeta Štrafela v
Borovcih pri Ptuju so 16. februarja
1922 dobili sina Jožeta. Sedaj stanuje
v Ptuju. Po poklicu je pravnik in
predmetni učitelj. Zaposlen je na SO
Ptuj kot davčni inšpektor.
Že pred II. svetovno vojno je kot
13-letni deček začel telovaditi pri
takratnih telovadnih društvih v Mar-
kovcih. S 16 leti je postal vodnik
vrste, potem podnačelnik in nazadnje,
pred kapitulacijo stare Jugoslavije, že
načelnik društva in najboljši orodni
telovadec v svojem društvu.
Po . osvoboditvi je sodeloval pri
formiranju fizkulturnega aktiva, po-
zneje Telovadnega društva oziroma
TVD Partizana v Markovcih ter ostal
na čelu tega društva vse do leta 1958,
ko se je preselil v Ptuj. Ves čas je bil
načelnik in glavni vodja vseh oddel-
kov ter opravljal še mnoge druge
funkcije. V tem času je skupaj s
sodelavci vsako leto organiziral telo-
vadni nastop in pripravljal telovadce
na razna tekmovanja in to na občin-
skih, repubhških in tudi zveznih na-
stopih. Tako se je pod njegovim
vodstvom ,izšolalo" več sto in sto
mladih ljudi, ki so pozneje, v zrelih
letih vedno priznavali koristnost in
pomembnost telesne vzgoje tudi na
vasi.
Kljub preseUtvi v Ptuj je še vedno
aktivno delal v TVD Partizan Markov-
ci. V tem času so Markovčani dvakrat
osvojili pokal Partizana Slovenije, kot
najboljšo vaško telesno vzgojno dru-
štvo v repubUki. V tem času je prejelo
društvo tudi Bloudkovo plaketo in
1970. leta odprlo novo telovadnico,
za katero je dal pobudo prav naš
slavljenec Jože Štrafela in zbral tudi
največ finančnih sredstev. Ob tej
priložnosti je Štrafela napisal tudi
„Almanah" o razvoju telesne kulture
v Markovcih.
Medtem je aktivno delal tudi pri
TVD Partizan Ptuj. Opravljal je različ-
ne funkcije največ pa kot podpred-
sednik in vaditelj, sedaj pa je predsed-
nik. TVD Partizan Ptuj je pod njego-
vim vodstvom sodeloval na več držav-
nih prvenstvih in v enem primeru
osvojil celo zastavo Maršala Tita. V
zadnjem času pa društvo dosega od-
lične rezultate v atletiki.
Od leta 1961 do leta 1970, skoraj
celih deset let, je bil tudi predsednik
Občinske zveze za telesno vzgojo
Ptuj. V tem času je bilo v Ptuju prav
na iniciativo te zveze zgrajenih več
športnih objektov. Bila so tudi usta-
novljena nova telovadna društva v
Ptuju, Lovrencu na Dravskem polju,
Majšperku, Hajdini, Kidričevem, Ro-
goznici in Zavrču. Zelo popularni in
množični so bili tudi pohodi in teki
,,Po poteh Slovenjegoriške čete", na
katerih je sodelovalo več tisoč mladih
ljudi. Vse to in trije veliki množični
telovadni nastopi v tem času so bili
Štrafelova zamisel in delo. Posebno
uspešen je bil zadnji telovadni nastop
ob proslavi 1900-letnice mesta Ptuj.
Več kot desetletna tradicija prire-
janja „zabavno-športnih" prireditev je
njegova ideja in zasluga. Tu se zbirajo
najboljši ptujski športniki in ob teh
prireditvah smo v Ptuju že lahko
videh vse najboljše športnike Slo-
venije, med njimi tudi Cerarja, Daneva
in druge.
Jože Štrafela pa je, kot smo že
povedali, bil tudi aktivni telovadec. V
mlajših letih je bil ktolesarski dirkač.
Pri tem je dosegel poleg občinskih
nekaj priznanj tudi v repubhškem
merilu. Njegova glavna odlika pa je
seveda v delu telesno vzgojnih orga-
nizacij, kar opravlja praktično vse
svoje življenje, Poleg telesne vzgoje pa
je delal dolga leta tudi na področju
kulture in prosvete. Že kot otrok seje
vključil v takratno Bralno društvo
Borovci, i^zneje v prosvetno društvo
Markovci in sodeloval pri uprizoritvah
več dramskih del. Nekaj let po vojni
je bil tudi na čelu Folklorne skupine
Markovci. Zadnja leta pa dela kot
eden soorganizatorjev znanega ptuj-
skega kurentovanja. Dokaj uspešno je
odigral tudi vlogo kmečkega telovad-
nega' učitelja v slovenskem filmu
„Rdeče klasje".
Med številnimi funkcijami, ki jih
Jože Štrafela opravlja sedaj, naj na-
štejemo samo nekatere: - član iz-
vršnega odbora zveze za telesno kul-
turo Slovenije, - član nadzornega
odbora Partizana Slovenije, - pod-
predsednik občinske zveze za telesno
kulturo Ptuj, - predsednik TVD
Partizan Ptuj itd.
Za tako aktivno in požrtvovalno
delo pa je prejel sledeča priznanja:
Orden dela s srebrnim vencem, Bloud-
kovo plaketo, priznanje Zveze mla-
dine Slovenije, priznanje Partizana
Jugoslavije, priznanje Partizana Slo-
venije za 10 letno in priznanje za 20
letno delo, priznanje Okrajne telovad-
ne zveze Maribor, priznanje občinske
zveze za telesno kulturo Ptuj in
priznanje občinske konference SZDL
Ptm.
Še na mnoga leta!	jr
Jože Štrafela
Pepe se uči šofirati. Pri prvi uri
vožnje ga vpraša inštruktor:
„Ali niste morda malce kratkovid-
ni? "
„Ne da bi vedel!"
,,Hm! Ah lahko preberete številko
avtomobila, ki pelje pred nami? "
„Kje pa vidite avtomobil? "
Diogen pod Pohorjem
Kdo še ni slišal nič o slavnem
grškem pesniku Diogenu, ki se je
proslavil s tem, daje na svoj način
protestiral zoper takratno družbo,
ki mu kot pesniku ni dala tohko
sredstev, da bi se lahko dostojno
preživljal in je zato stanoval v
sodu.
Po tem pesniku je dobila ime
majhna gostilna pod vznožjem Po-
hoija v Sp. Polskavi ob cesti Mari-
bor-Celje. To gostišče se sicer ne
bi dosti razlikovalo od drugih po-
deželskih gostišč, če ne bi iznajd-
ljiva lastnica Slavica Hebar prišla
na izvirno idejo, kako privabiti
obiskovalce v svoj hram.
Nekje je nabavila dobro ohra-
njen vinski sod prostornine dva-
najst tisoč litrov. Nekaj ga je
preuredila in postavila vanj mize
in stole. V njem lahko sedi dva-
najst ljudi. Znotraj je lepo posh-
kan, nad njim pa je slamnata
streha.
Razumljivo je, da v njem najrajši
poseda mladina, toda tudi starejši
niso v njem redki gostje.
Jeruzalemsko gostišče sredi Slo-
venskih goric ima prav takšen sod,
odprt za obiskovalce.
FH
IVAN RUDOLF, 92-LETNIK g^jj
22. t. m. slavi znani agilen in ne-
umoren odbornik MLO odm. SO Ptuj
in SZDL Ivan RUDOLF iz Brega pri
Ptuju svoj 92-i rojstni dan.
K visokemu jubileju mu razen mno-
gih iskreno čestitajo in khčejo še na
mnoga zdrava leta prijatelji in nek-
danji sotrpini iz Vrnjačke banje. J. D
V družbi zatrjuje Viktor, da ni res,
kar trdijo drugi, da so ženske vedno
bolj brez srca in čustev.
„Poznal sem neko gospo, ki je bila
tako čuteča in taktna, da je uporabila
lok in puščico, ko je hotela ubiti
moža, samo da ne bi s pištolo zbudila
otrok."
GEMEINDE-PTUJ 4 1/2:3 1/2
V četrtem kolu so ptujski šahisti
zgubih z minimalnim rezultatom, z
odhčno ekipo Gemeinde iz Gradca.
Posamezni rezultati:
Watzka-Bohak 1/2:1/2; Schrafl-
Podkrajšek 1/2:1/2; Koelldorfer-
Majcenovič 1:0; Hafner-Škaija 0:1;
Dr. Gesztesy-Rudolf 1:0; Ladi
nek-Šeruga 1/2:1/2; Moharr-Zu-
pančič 1/2:1/2; Froehlich-Kneževic
1/2:1/2.
Za Ptujčane je celo točko osvojil
edino Škaija pa tudi ostah so igrali vs
zelo dobro. Z dobro igro se je zopei
izkazal tudi Bohak, saj je remiziralz
enim od boljših šahistov Avstrije.
Rezultati ostalih ekip: Puch-Celjt
2 1/2:5 1/2; Styria-Branik 6 1/2:
1/2; Humanic Il-Murska Sobota !
1/2:6 1/2; Humanic 1-Maribor 3:5
Stanje po 4. kolu
1. Celje 23,5 točk; 2. Maribor 1'
točk; 3. Styria 18 točk; 4.-6. PW
Gemeinde in Humanic 1 po 17,5 tock
7. Murska Sobota 14,5 točk; 8.-9
Branik in Puch po 13,5 točk ter 10
Humanic II 5,5 točk.
Pred zadnjim kolom imajo Ce^
4,5 točk prednosti pred favoriziran^
ekipo Maribora, kar jim bo verjetn«
zadostovalo za končno zmago. So'
izredni formi ter so dokazali, da lahl"-
presenetijo tudi zveznega ligaša, kot)'
Maribor. Ptujčani pa bi se v prime''
ugodnega rezultata v zadnjem
lahko zelo dobro uvrstili.
Pari zadnjega kola: Styria-Ptuj,
meinde-Murska SoPota, Hum'
nic I-Celje, Puch-Branik, Hum'
nic Il-Maribor.	^
^gPPjlK — ČETRTEK, 24. februarja 1972
STRAN 11
Izjema - kdaj
pravilo?
Večkrat kritiziramo ali poslušamo
kritiko današnje mladine, kako je
labo vzgojena, sebična in podobno.
Vendar so tudi med mladimi ljudmi
takšni ki so pripravljeni priskočiti na
iKimoč svojemu bližnjemu.
Pred kratkim je kmečka ženica
potovala z raznimi pridelki na mari-
Lrski trg. Do Ptuja jo je vzel skupaj z
njeno prtljago dober sosed, ker pa je
bilo že nekoliko pozno, je ni mogel
odpeljati na avtobusno postajo, tem-
več jo je odložil v Prešernovi ulici.
Težko naložena se je s težavo pre-
mikala proti avtobusni postaji ter je
sploh dvomila ali se ji bo to sploh
posrečilo.
Na Srbskem trgu jo je dohitel mlad
fant in povprašal, če ne gre morda na
avtobusno postajo. Ko mu je pritrdila,
ji je hitro vzel težke cekarje iz rok in
pred njo hitel na postajo. Klicala je za
njim, naj jih postavi na avtobusni
postaji pred mariborski avtobus, ven-
dar jih je odnesel kar vanj, čeprav je
bilo v njem že mnogo ljudi.
Ženica je bila presenečena in gi-
njena nad tohkšno nesebično pomoč-
jo mladega neznanca. Naj bodo te
besede spodbuda vsem mladim lju-
dem, da bodo na splošno bolj ustrež-
ljivi in bolj pripravljeni priskočiti na
pomoč starejšemu človeku. Takšen
odnos do starejših ljudi je namreč
predvsem stvar srčne kulture in člo-
veške plemenitosti, in takšen odnos se
kaže že tudi na pr. v avtobusu, če
mlajši človek odstopi svoj sedež sta-
rejšemu potniku in podobno.
Hvala ti, neznani mladenič, bodi še
naprej vzor svojim vrstnikom, da
temu podobni sestavki ne bodo v
bodoče prestavljaU enkratne izjeme,
temveč pravilo v obnašanju rnladih
ljudi.
VG, Krčevina pri Ptuju
NAPRAVILA SEM PTIČJO
KRMILNICO
Zima je in vsak mora skrbeti za
uboge ptice, ki so ostale pri nas.
Nekega dne, ko je pihal mrzel veter
in je zapadlo mnogo snega, so ptice
Skakale po drevju in žalostno čivkale.
Zasmilile so se mi, zato sem jim
napravila krmilnico. Obesila sem jo na
malo drevesce, vanjo pa nasula koruz-
nega zdroba. Letale so druga za drugo
in zobale nastavljeno hrano. Ko so se
najedle, so bile vesele, jaz pa sem jim
nasula novega zdroba.
Ta dan mi bo ostal dolgo v spomi-
nu.
MARIJA TRAFELA,
5. raz. OŠ PODLEHNIK
IMELI SMO KOLINE
V nedeljo smo imeh koline. Pri nas
so bili stric, boter in mesar. Mesar je
poveljeval. „Gremo klat!" je rekel.
Mesar pujska prime za uho, eden
prisotnih za noge, ostali tu in tam in
pujsek je na tleh. Mesar zabode nož in
prašič čez nekaj trenutkov obleži
mrtev. Veseh nad uspehom so zado-
voljni malo popih; eden žganje, drugi
pehnkovec. Vsak je dobil pijačo po
želji. Vsi so bili veseli. Potem so začeli
z delom. Sneh so prašičku kožo, njega
pa razkosah. Mesar je pripravil vse
potrebno za klobase. Pri tem jc bilo
veselja in smeha. Potem je skuhala
mama večerjo in šli smo jest. Koline
so bile vesele in drugo leto bodo še
boljše, ker bomo imeli še lepšega
prašiča.
ANKA OVCAR,
S.r.OŠ PODLEHNIK
ČE BI BILA NEVIDNA
Da bi bila nevidna, to je moja vehka
želja, ki se vrti po moji glavi. Ljudem
bi naredila vehko dobrega.
Pomagala bi jim v stiski za denar aH
podobno, pomagali bi tistim, ki so
bolni, lene pa bi priganjala k delu.
Užaljene bi tolažila in jim pripovedo-
vala o lepši bodočnosti.
Potovala bi v tuje kraje, predvsem v
Afriko med ljudi, zlasti otroke, ki so
lačni in ne poznajo kruha. Tolažila bi
jih in jim skrbela za kruh. Tiste, ki ga
imajo preveč bi prisilila, da bi ga delili
z lačnimi. Tako bi vse nasitila.
Ljudi bi mirila, da ne bi bilo več
vojne, lakote in drugih hudih reči, ker
bi voditeljem trobila na ušesa, kako
težka in strašna je vojna.
Večkrat se vprašujem, zakaj niso vsi
ljudje na svetu srečni. Lahko bi vsi
živeli teh nekaj dni življenja srečno in
brez hudih skrbi.
Ce bi moje delo rodilo sadove, bi
bila tudi jaz srečna, ker bi pomagala
ljudem. Zelo bi bila ponosna.
IRENA PODGORŠEK,
7.braz. OŠ PODLEHNIK
NIMAM ČASA
„Pojdi z mano se igrat!"
pravi mami mala Saša.
„Kar igraj se sama,
jaz zdaj nimam časa."
„Pojdi, draga, se umit!"
pravi mama hčerki.
„Jaz igram se," ta odvrne,
„zdaj že nimam časa."
Saša sama se igra,
mama kuha, plete, šiva,
ura na mizi klopota:
„Nima časa, nimam časa."
VESNA VREŠ,
uč. 8. raz. OŠ SLOV. BISTRICA
PUST
VČERAJ JE BIL PUSTNI TOREK.
PRED ŠOLO SO SE ZBRALE MA-
ŠKARE. MAŠKARE SO SKAKALE
IN PLESALE. JAZ SEM BILA PAL-
ČEK. MAMA JE DOMA PEKLA
KROFE.
VIDA JAGER, 1. RAZRED,
OSNOVNA ŠOLA PTUJSKA GORA
MOJ OČE
Imam očeta, vendar ne živim pri
njem. Tri leta sem imela, ko sva se
z mamo preselili k tuji družini.
Takrat sem spoznala, da imajo
nekateri ljudje dobro srce za tak-
šne otroke, kot sem jaz. Prišla sem
k družini, kjer me imajo radi.
Medtem me je obiskal oče samo
enkrat. Jaz sem njega obiskala
dvakrat, čeprav stanuje v Maribo-
ru. Njegove besede so bile vsako-
krat kratke. Rekel mi je, naj se
pridno učim.
Srce mi venomer govori, da bi
rada videla svojega očeta. Zakaj je
usoda tako kruta za nekatere otro-
ke? Oče me nikdar ne obdari.
Drugi otroci dobivajo darila ob
svojih praznikih od svojih staršev,
jaz pa jih dobivam od družine, v
kateri živim že devet let.
Opazujem družine, ki odhajajo s
svojimi otroki na nedeljski izlet in
me zelo srce boh ko vidim, kako
sem prikrajšana.
Ko bi vsaj enkrat lahko rekla
svojemu očetu: Moj dobri oče!
Upam na tihem, da se mi bo ta
želja izpolnila, čeprav vem, da so
to, na žalost samo sanje.
LIJA ŠTUHEC, 6. raz.
OŠ TOMAŽ PRI ORMOŽU
POT NAS JE PO NAKLJUČJU
ZANESLA MIMO NJENE HIŠE
Na pustni torek je krenila povorka
štirih mask na Ptujsko goro, da bi
obnovila pustni običaj, ki je ohranjen
predvsem v Ptuju in njegovi okolici.
Popoldne smo se vračale po bhžnici
spet v Podlože. Pot nas je zanesla
mimo samotne hišice ob gozdu. Na
pragu liiše je stala starka in zrla po
hribu navzdol. Predlagala sem, da se
tudi pri njej oglasimo. Starka nas je
opazila in se umaknila v hišo. Se
preden nam je uspelo dospeti do hiše,
se je postava matere spet pojavila na
podstenjah. Najprej naj je lepo po-
zdravila, mi pa smo ji tudi zarajali.
Kmečki ženi so solze sreče kanile na
obleko.
Povedala nam je, da je tudi ona v
svoji mladosti rada pustovala in obi-
skovala starke. Vendar pa k njej
pridejo le maske, katere pot po
naključju zanese mimo njene hiše.
Vprašala nas je, koliko nam dolguje
in enemu izmed palčkov dala pet
dinarjev.
Ob slovesu smo se lepo zahvalili,
mati pa nam je do ograde sledila.
Prosila nas je, naj se prihodnje leto
spet oglasimo.
Spustili smo se po hribu nizdol in,
ko so naši koraki že otihnih pod
hribom, je mati še vedno stala ob
ogradi in nam kdaj pa kdaj v slovo
pomahala. Tudi me smo ji pomahale
in se hkrati že veselile prihodnjega
pusta in srečanja z materjo.
NADA TOPOLOVEC
6. b razred
Osnovna šola MAJŠPERK
PUST
Bil je pustni dan. Na ta dan se je
povesehlo staro in mlado. Vesele
maske so hodile od hiše do hiše. Tudi
učenci ptujskogorske šole smo prire-
dili veselo maškerado. Zbrali smo se
pred šolo. Postavili smo se v vrsto.
Veseli smo hodiH po vasi. Pred trgovi-
no smo se poslovili in odšli vsak na
ivoj dom.
DANICA KOKOL,
3. r. OŠ Ptujska gora
Rodile s o : -
Hedvika Cuš, Špindlerjeva 2 - deč-
ka; Neža Brglez, Sikole 61/a - Ves-
no; Rozahja Bezjak, Zabovci 50 -
Janeza; Lidija Rihtarič, Obrež 36 -
Davorina; JuHjana Smolinger^Dravinj-
sh vrh 44 - dečka; Angela Colnarič,
Bis 57 - Katico; Matilda Šegula, Dra-
govič 6 - Branka; RozaHka Cafuta,
Majski vrh 18 - Tončeka; Nada Ko-
Križanče 13 - Dušana; Marija
Kplmanič, Mestni trg 10 - Simona;
"Iga Fridauer, Sp. Leskovec 13/a -
aek ico; Marija Petek, Moškanjci 17 -
dečka; Marija Galun, Spuhlja 78/a -
aekbco; Mihaela Pišek, CirU-Metodov
/J" ^l^nko; Nada Repič, Podvinci
iu//h - dečka; Marija Veldin, Ko-
Tv ~ Roberta; Cecilija Drakšič,
^aksl 12 - Branka; Anica Širovnik,
^"ngota 26/a - dečka; Ana Kvar,
^nes ci 26 - Franca; Milena Bogdan
^koslavci 79 - dečka; Rakodja Ceh,
Jajuhova 5 - Saša; Štefanija Capu-
aer, Reseva 9 - dečka; Lulijana Ben-
B^z, Kungota 48 - Danielo; MatUda
"^zic, Lešnica 4 - Ksenijo.
Poroke:
liji^r^J^otočnik, Rajšpova 9 in Roza-
H p, Cankarjeva 6; Jožef Sven-
Howat	Maribor in Agneza
''"'at, Kidričevo 24.
Umrli so:
Franc Medved, Mariborska 39, roj.
1906, umrl 15. februarja 1972; Anton
Lenart, Moškanjci 58, roj. 1911, umrl
18. februarja 1972.
12 stran
tednik — Četrtek, 24. februarja 197}
PREOSTRI STARŠI
SO SLABI
VZGOJITELJI
Veliko staršev ni nikoli zadovoljnih
z uspehi svojih otrok, pa naj ti otroci
premagujejo še tak napor, da bi
dosegh tisto, kar si želijo starši. Ta
napor je popolnoma nepotreben, ker
je namenjen le zadovoljevanju staršev-
ske nečimrnosti.
Nekateri zelo strogi starši menijo,
da je popolnoma prav, če kaznujejo
tudi oni svojega otroka, ki so ga že
tako kaznovali v šoh zavoljo slabega
uspeha - s slabo oceno. Torej je
otrok dvakrat kaznovan, mar ne? ...
Slab red je najpogosteje posledica
težkega obdobja v otrokovem življe-
nju. Včasih nastopijo krize zavoljo
nerazumevanja med otrokovim oče-
tom in materjo. Ce se ti odnosi
izboljša tudi otrokov uspeh v šoh.
Varujte se izjav, s katerimi otroku
dopovedujete, da je lažnivec, tat,
nemogoč človek! Otrok si prizadeva,
da bi postal tak, kot so si ustvarili o
njem podobo njegovi starši!
Verovati, da obstaja „drama", često
pomeni, da smo jo sami ustvarili.
Ostanite vedri tudi takrat, ko zadeve
niso krenile tako, kot bi to vi radi.
Malce popuščanja pri učenju, nekaj
minut zamude pri povratku iz šole ah
dvorišča še ne more biti vzrok, da
postanejo starši pretirano zaskrbljeni
nad otrokom.
Slabši učni uspehi lahko pomenijo
tudi, da preživlja otrok obdobje manj-
še vitalnosti zavoljo utrujenosti, ki je
v tesni zvezi z rastjo. Tu bo najbolje
pomagal zdravnik, ne pa vpitje in
kazni.
Ne govorite otroku vsak hip, da je
„neumen". Prav kmalu bo pričel
verjeti v to in bo izgubil potreben
pogum. Znal bo tudi izrabiti ta
prilastek in se bo skušal prav kmalu
reševati nalog z izjavo: „Saj sem
neumen, tega meni ni treba storiti!"
Treba je spoštovati šolske ure. Do-
ber učenec nikoh ne zamuja pouka.
Otrok živi v šoh v skupnosti, uči se
socialnosti. Izjem ne sme biti niti pri
osnovnošolcih. Pravzaprav so najbolj
bistvena prva šolska leta, pomembnej-
ša kot kasnejša. Prav v teh letih se
otrok navaja na red in disciplino,
prisvaja pa si tudi delovne navade.
Ce boste ubogah vsaj polovico teh
nasvetov, boste veliko pomagaU svo-
jemu otroku. Lažje bo preživel ob-
dobje učenja in prilagajanja. Naučil se
bo reda in disciphne. Brez bolečin 150
zvedel, da ni središče pozornosti, ,da
ni nekdo, zavoljo katerega je ustvarjen
ta svet. Vse to bo le njemu koristilo.
ZA NAS NENAVADNO
PRILAGOJEVANJE
Francoska vlada se je odločila zni-
žati ceno bencina za 1 1 centime
(3,33 pare) po htru, da bi jo prilagodi-
la znižanim stroškom transporta suro-
ve nafte.
IZSILJEVAL PREDNOST
V Ormožu na Mestnem trgu se je
pripetila prometna nesreča zaradi izsi-
ljevanja prednosti.
Voznik osebnega avtomobila Jože
Zadravec iz Šalovec je pripeljal po
Vrazovi uhci in nameraval voziti v
levo na parkirni prostor. Medtem je
po Ptujski cesti pripeljala voznica
osebnega avtomobila Jelica Kočet iz
Ormoža. Zadravec ji je zaprl pot in
tako je prišlo do trčenja.
Materialne škode je za 2.000,00
dinarjev.
jr
Spomladansko
ČIŠČENJE STANOVANJA
Vsaj dvakrat na leto, pomladi in
jeseni, moramo vse prostore stanova-
nja temeljito pospraviti. Da bomo
delo lažje zmogle, si ga porazdehmo
na več dni. Dan ah dva pred posprav-
ljanjem določenega prostora očistimo
omare, uredimo predale, operemo in
umijemo okna.
Na dan čiščenja zložimo vse drobne
predmete (pepelnike, vaze) v košaro
ah zabojček in ga odnesemo v sosed-
nji prostor. Preproge dvignemo in
obesimo na dvorišču ah na balkon.
Poberemo tudi slike. Ce je le mogoče,
odnesemo iz sobe oblazinjeno po-
hištvo. Lažje komade pohištva od-
maknemo od zidu. Zraku in soncu
izpostavimo tudi posteljnino.
Z omelom, ovitim s krpo, ometemo
stene in strop pajčevine in prahu. Ce
to delamo s sesalnikom, pritrdimo
ščetko in ne pritiskamo. - Stene z
oljnatim opleskorn umijemo z vodo, v
katero smo dale detergenta, jih splak-
nemo s čisto vodo in osvetlimo s
suho, mehko krpo. Obrišemo vrhnje
dele peči in omar. Pqči očistimo tudi
znotraj; iz njih poberemo ves pepel;
zunanje dele umijemo in do suhega
zbrišemo; rjaveče kovinske dele zašči-
timo. Radiatorje ometemo med vsemi
rebri z omelcem ali izpihamo s sesalni-
kom, nakar jih umijemo z raztopino
detergenta, splaknemo in do suhega
izbrišemo.
Električne peči zbrišemo s suho ah
vlažno krpo, težje dostopna mesta pa
izpihamo s sesalnikom. Ne pozabimo
očistiti tudi svetlobnih teles. Ko smo
že pometle tla smo odstranile tudi že
v grobem prah in pajčevino.
Zdaj začnemo s podrobnim, teme-
ljitim čiščenjem pohištva. Zunaj oči-
stimo posteljno in oblazinjeno pohi-
štvo. Uredimo tla.
Preproge stepemo zunaj, sicer pa jih
očistimo s sesalnikom. Po suhem
čiščenju vse preproge zbrišemo z
gobo, ki smo jo vlažile v okisani vodi.
- Ce je preproga zelo umazana, jo
zbrišemo najprej s peno čistilnega
sredstva, nato pa še z gobo, ki jo prej
navlažimo v okisani vodi. Celo prepro-
go še zbrišemo s suho krpo. (Podobno
čistimo tudi oblazinjeno pohištvo).
Zdaj posteljemo postelje, razposta-
vimo pohištvo in drobne predmete,
obesimo očiščene slike in oprane,
zlikane zavese.
Druge prostore uredimo na podo-
ben način.
SMRAD NA VIDMU
Ni človeka, ki se ne bi prijel za nos,
ko pride na videmsko avtobusno po-
stajo pred gostiščem Haloškega bisera.
Greznica stranišča tega gostišča je
prenapolnjena in njena vsebina se
steka na cesto, smrad pa se širi daleč
naokrog, vse do trgovine in šole. V
neposredni bližini prodaja mesar svojo
robo,- ljudje pa na obutvi raznašajo
razhto vsebino greznice na vse strani.
Prebivalce Vidma zanima, kako dol-
go bo trajalo še takšno stanje.
FH
Predavanja
Delavske univerze
Ptuj
KMETIJSKA PREDAVANJA
Ponedeljek, 28. februarja 1972
CI R KO VCE
Vzrejne bolezni pri teletih in puj.
skih; notranji zajedalci pri domačij,
živahh; predavanje bo v osnovni šoli
Cirkovce ob 18. uri;
GERECJA VAS
Kako krmimo plemenske svinje in
vzrejamo pujske; predavanje bo »
gasilskem domu Gerečja vas oi
18. uri;
SE L A
Kako si uredimo sodoben hlev a
govedo in prašiče; predavanje bo v
osnovni šoh Sela ob 18. uri;
TOREK, DNE 29. FEBRUARJA
1972
LOVRENC
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi; predavanji
bo v klubu zadružnega doma Lovrenc
na Dr. p. ob 18. uri;
N J IVERCE
Pridelovanje koruze za zrnje ic
siliranje; predavanje bo pri Alojzt
Podgoršku, Njiverce št. 10 ob 18. uri:
BUKOVCI
Kako pridelamo več cenejše ir.
boljše krme za živino; predavanje boi
gasilskem domu Bukovci ob 18. un
POLENŠAK
Kako si uredimo sodoben hlev zi
govedo in prašiče; predavanje bo t
osnovni šoh Polenšak ob 18. uri;
CIRKULANE
Pridelovanje koruze za zrnje ir
siliranje; predavanje bo v osnovni šoi
Cirkulane ob 18. uri;
SREDA, DNE 1. MARCA 1972
MOŠKAJ NCI
Kako si uredimo sodoben hlev a
govedo in prašiče; predavanje bo f
gasilski dvorani Moškajnci ob 18. uri:
MEDVEDCE
Kako krmimo plemenske svinje ii
vzrejamo pujske; predavanje bo J
gasilskem domu Medvedce ob IS.uii;
VITOMARCI
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih; notranji zajedalci pri domačii
živalih; predavanje bo v osnovni šot
Vitomerce ob 18. uri.
IN ŠE KUHARSKI NASVET:
PASTA FIŽOL
1/4 kg fižola, 12dkg makaronov-
1/2 dl olja, 1 dkg moke, 15 dkg pf^"
kajenega mesa, sol, poper, 2 strok
česna, 1/2 dl paradižnikove mezf
zelen peteršilj.
Prejšnji dan namočen fižol skuhf
mo v isti vodi z lovorovim listom.
olju prepražimo sesekljano čebulo, ni
kocke zrezano meso in moko, doda'
mo fižol in testenine. Nazadnje P
osolimo, popopramo in ji primešam"
paradižnik, strt česen in seseklja"
peteršilj.
TEDNI'^ — Četrtek, 24. februarja 1972
STRAN 13
dve zlati poroki v ptuju
v soboto, 19. februa^a 1972 sta
. jij v poročni dvorani matičnega
^ada v Ptuju dve zlatoporočni sloves-
nosti in sicer za 5U let poročeni par
Janez in Marija Brodnjak in Anton in
Elizabeta Glažar.
Zakonca Janez Brodnjak (8. decem-
ber 1897) in Marijo roj. Habjanič (6.
junij 1903) sta prvič stopila pred
matičarja 19. februarja 1922 pri
Sv. Antonu (Leskovec). V letih zako-
na sta imela 6 otrok. Sedaj živita v
svoji hiši v Hajdošah in vse kar si
želita je mir in mnogo zdravja.
(16. november 1894) sta stopila v
zakonski jarem 19. februarja 1922 na
Hajdini. Anton Glažar je vojni invahd
s 1. svetovne voje. Sedaj živi kot
upokojen sodar s svojo ženo in sinom
v Škorbi.
Matična dvorana je bila pri obeh
slovestnostih polna sorodnikov in
znancev ter vnukov. Odbornik SO
Ptuj Franc Tomanič in matičarka
Breda Sever sta izročila jubilantom
šopka, zlati plaketi in poročna darila,
obenem pa sta jima želela tudi v
bodoče zdravja in zadovoljstva kakor
tudi vsi ostali.
Zakonca Anton Glažar (14. januar	Tekst in posnetek:
1896) in Elizabeta Glažar roj. Jančič	Petra Lagerholc
dobri sklepi po pustu
Pust je mimo, krofov, flancatov in
ocvrtih miši smo se najedh in zdaj
lahko začnemo hlastati za vitamini
proti pomladni utrujenosti. To bo zla-
sti primerno za tiste, ki so si med
zimskim časom nabrali plast tolšče, in
ta bo v tanjših pomladnih oblekah in
v kopalni obleki zelo močno opazna.
1.	sklep: nehajmo tako kalorično
maUcati. Ah se vam ne zdi, da bi po
izdatnem predpustnem mačku veljalo
skleniti, da bomo vsaj za nekaj časa za
poskušnjo malicah drugače. Namesto
hrustave žemlje, na debelo pomazane
z jetrno pašteto, ah pa namesto žem-
lje, bogato nadevane s številnimi rež-
nji salame ali šunkarice, bi malicali
pomarančo, tenko rezino rženega kru-
ha, rezino pustep sira in jabolko ali
kozarec jogurta in banano ali pa samo
banano. Vse te skromnejše mahce ne
bi pogoltnili naglo, temveč bi jih pre-
udarno in počasi prežvečih in res
dobro in temeljito pomešali s slino.
2.	sklep: ne bomo popih druge ah
tretje kavice v enem dopoldnevu, tem-
več bomo raje počasi popih stekleni-
co sadnega soka. Ne bomo prižgah
cigarete kar tako, temveč bomo sku-
šali zadržati potrebo po cigareti in
skrčili število pokajenih cigaret vsaj za
četrtino.
3.	sklep: enkrat tedensko se bomo
odločili za sadni dan. Jedli bomo
samo sadje in res prav nič drugega.
Tak sadni dan je vsaj od začetka
precej huda zadeva, toda pomaga pa
zelo.
4. Ob rednih obrokih se bomo odre-
kh kruhu, juhi in zmanjšah količino
kromphja in testenin na polovico. Da
vam ne bi bilo prehudo, prehsičite
želodec z nekaj sedja pred obrokom.
Ce ste dovolj trdnega značaja, da
vse te sklepe uresničite, boste zelo
hitro opažih, da vam trebušček upa-
da, da podbradek izginja, da boki niso
več tako - no recimo poudarjeni.
Seveda pa lahko začenjate sklepe izva-
jati postopoma, pribhžno v razmaku
dveh do treh tednov, sicer bi se vam
znala kolena preveč šibiti in morda bi
dobra volja prenaglo klonila pred raz-
kačenim želodcem.
- PREDALE, ki so nabrekh zaradi
vlage, najprej temeljito presušimo,
potem pa zdrgnemo s svečo, milom
ah smukcem.
Mestna lekarna Ptuj
nujno potrebuje
tri opremljene sobe
za svoje uslužbence —
vseljive 1. 3. 1972.
Ponudbe pošljite na
upravo lekarne.
'LUZIJA denarja
h	teoriji se osebni do-
nodki pojavljajo kot eden značilnih
elementov inflacije. Pretežni del te
lerature je prepričan, da namreč ra-
nr ^ osebni dohodki hitreje od rasti
produktivnosti dela, kar seveda po-
inflacijo. Povečevanje osebnih
Ije	po enoti proizvoda se jem-
■} "^jprimernejša definicija infla-
litik	^ega mora ekonomska po-
stjk^.'^'^^ svoje najvažnejše naloge pri
nih H sprejeti stabilizacijo oseb-
ng	- je osnovna teza zna-
san^^^onomista profesorja dr. Alek-
-	Kaj je vaš mož po pokhcu?
-	Administrativni uslužbenec.
Pa vaš?
-	Ah tudi moj rad ne dela!
-	Jutri bom končno prišel in
tvojega očeta prosil za tvojo roko.
-	Končno, dragi! Revež si že
deset dni vsaki dan oblači svežo
srajco.
Oče je sedel zraven sinove post-
eljice in potrpežljivo čital pravljico.
Ccz nekaj časa mah spregovori sanja-
vo:
- Očka, beri malo tiše, ne
morem spati!
14 stran
TEDNIK — Četrtek, 24. februarja 197}
J^adiiski prcgram
NEDEEJA, 27. FEBRUARJA. -
6.00-8.00 dobro jutro, vmes ob 6.05
Poročila 6.30 EP; 6.50 Danes za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00
Poročila; Radijski in iV spored; 8.05
Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Iz
naših krajev; 9.55 EP; 10.00 Se
pomnite tovariši. . .; 10.25 Pesmi
borbe in dela; 11.00 Poročila; 11.15
-	13.00 Poslušalci čestitajo; vmes ob
12.00 - 12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna glas-
ba; 13.30 Reportaža; 13.50 Domači
ansambh; 14.00 Poročila; 14.05 Ve-
liki zabavni orkestri; 14.30 Humo-
reska tedna; 14.50 EP; 15.00 Poro-
čila; 15.05 Športno popoldne; 17.00
Poročila; 17.05 Iz opernega sveta;
17.30 Radijska igra; 18.20 Lahka
glasba; 19.00 Glasbene razglednice;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20
Melodije za lahko noč; 23.00 Poro-
čila; 23.05 Literarni nokturno, 23.15
Jazz 24.00 Poročila;
VSAK DAN ZJUTRAJ, RAZEN V
NEDELJO, JE NASLEDNJI SPO-
RED: 4.30-8.00 Dobro jutro, vmes
ob 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45
EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP;
6.50 Rekreacija (ob ponedeljkih, sre-
dah in petkih) Za vas (ob torkih,
četrtkih in sobotah); 7.00 Poročila;
7.15 EP; 7.25 Radijski in TV spored;
7.45 EP; 8.00 Poročila;
PONEDELJEK, 28. FEBRUARJA.
-	14.00 Poročila; 14.10 Zbori Caj-
kovskega in Cezarja CUI-a; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Dela Nacia Brow-
na; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Heinz Hotter; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila;
18.15 Lepe melodije; 18.35 Interna
469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Henčka
Burkata; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Puccini: Madame
Butterflv; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok,-
turno; 23.15 Godala; 24.00 Poročila;
TOREK, 29. FEBRUARJA. -
14.00 Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Ansambel Mojmira Šepeta;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital
pianista Lipovška; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Frank Chaksfield;
17.00 Poročila; 17.10 Simfonični
koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V
torek nasvidenje; 18.45 Narava in
človek, 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Minute s Fanti
treh dolin; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30 Radijska igra; 21.37 Lalika
glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Bee-
thovnove klavirske sonate; 23.00 Po-
ročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Plesni zvoki; 24.00 Poročila;
^ SREDA, 1. MARCA. - 14.00 Poro-
čila; 14.10 Zamejski zbori pojo;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Poročila; 15.30 Glasbeni inter-
mezzo; 15.40 Resphigi: Rimske pini-
je; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Percy Faith; 17.00 Poročila; 17.10
Jezikovni pogovori; 17.25 Glasbena
galerija; 18.00 Poročila; 18.15 Popev-
ke; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Simfonični orkester;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila;
ČETRTEK, 2. MARCA. - 14.00
Poročila; 14.10 Pesem mladih; 14.30
Ansambel Francija Puhaija; 14.45
Med šolo družino in delom; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Igra vio-
hnist Tomaž Lorenz; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester 101 Strings; 17.00
Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev;
18.00 Poročila; 18.15 Orgle v ritmu;
18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45
Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansam-
bel Mojmira Šepeta; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Domače pe-
smi; 21.00 Literarni večer; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22f.l5 Srečanje z Blažem Arničem;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni nok-
turno; 23.15 Jazz; 23.40 Popevke;
24.00 Poročila;
PETEK, 3. MARCA. - 14.00 Poro-
čila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Poročila; 15.30 Napotki za
turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo;
15.40 Zvoki iz musicalov; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Londonski festivalski or-
kester; 17.00 Poročila; 17.10 Človek
in zdravje; 17.20 Operni koncert;
18.00 Poročila; 18.15 Signah; 18.50
Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansam-
bel Dorka Skoberneta; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Sloven-
ski zborovski skladatelji; 20.30 Top-
pops 13; 21.15 Oddaja o pomoršča-
kih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov
domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Lite-
rarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila;
SOBOTA, 4. MARCA. - 14.00 Po-
ročila; 14.10 Sobotno ooDoldne:
(Nadaljevanje na 15. strani)
DR. FRAN BRUMEN:
Obolenje visokega
krvnega pritiska
Zvišan Krvni pritisk je eden tistih
symptomov, ki potekajo v nekakem
krogotečnem razvoju. Tako so nam-
reč vidno ugotovljive spremembe ah
vzrok ah pa posledica - torej začetek
ah pa konec obolenja. Ugotovljive
bolezenske spremembe nastajajo pred-
vsem na krvnoobtočnem sistemu in to
najprej na tanjših žilicah odvodnicah v
možganih, ledvicah, jetrih, trebušni
shnavki, srcu itd. Nastajajo takozvane
arteriosklerotične spremembe, torej
poapnevanje in otrdevanje končnih
žilic utripnic, ki imajo nalogo dovajati
vse potrebne snovi, predvsem kisik in
hraniva organskim celicam. Končne
posledice so možganske in srčne kapi,
otrdevanje in krčenje ledvic, trebušne
shnavke itd., kar zopet vodi do poseb-
nih značilno potekajočih bolezni.
Glavni subjektivno opazljivi znaki,
ki navadno spremljajo bolezen zviša-
nega tlaka so: občasni, ah pa stalni
glavoboh, občasne ah stalne omotice,
močnejše utripanje srca, občutno
utripanje žil v glavi, posebno med
ležanjem, tesnobne težave za prsno
kostjo ob telesnem naporu in končno
v primerih že napredovane bolezni
tudi še nadležno šumenje in zvenenje
v glavi, ki je najbolj zaznavno ob
mirovanju pri počitku v tišini.
Druga skupina, obolenje na bledem
, krvnem tlaku, ki je znatno manj
številna in ne presega 10 %, je mnogo
pomembnejša, težja in nevarna. Ime-
nujemo jo Hypertonia maligna ali
secundaria za razliko od prve, ki jo
imenujemo primarno, torej prvotno
nekako samo po sebi. Bleda oblika
krvnega pritiska je posledična slika
kroničnih, nepopravljivih sprememb,
na ledvicah. Navadno sta dve poti, ki
vodita v to nevarno in težko ozdrav-
ljivo bolezen. Zahrbtna je ta bolezen
predvsem zato, ker je ugotovljiva in
pravilno ovrednotena le z vztrajnim
raziskovanjem. V največji meri je to
posledica kroničnega vnetja ledvic in
sicer v glavnem tistega, ki ga označu-
jemo s pojmom Pyelonephritis chr,
To obolenje nastaja običajno na dva
načina. Potom direktne okužbe ledvic
prek krvnega ah mezgovničnega obto-
ka, ah pa potom takozvane vzpenja-
joče se infekcije navzgor iz mehurja
po sečevodih v ledvične skodelice in
od tam v notranjost ledvic. Ta druga
možnost je mnogo pogostejša in sko-
roda izključna.
Tako icronično obolenje ledvic lah-
ko poteka v razhčnih oblikah z moč-
neje izraženimi znaki, ah pa tudi z
manj zaznavnimi, ali pa celo v tako-
zvani latentni - prikriti obliki. V
prikriti obliki bolnik v večjih razdob-
jih praktično ne čuti močneje opozai-
jajočih težav. Tako latentno obliko
obolenja je moč ugotoviti le z vestnim
in sistematičnim preiskavanjem in to
v primerno dol^ dobi trajanja opazo-
vanja in na razhčne načine. Potrebno
je uporabiti številne in zelo različne
preiskovalne načine, da bi mogli ugo-
toviti ah izključiti to bolezen in ugo-
toviti predvsem njeno stopnjo tei
razsežnost. Potrebno je ugotoviti I-
akoimenovano diferencijalno diagno-
zo, kar često povzroča velike težave
in veliko zamudo časa. Večino pre-
iskav je možno izvršiti ambulantno,
nekatere pa le v bolnici. Za vsak
posamičen slučaj je treba najti najbolj
primeren način ugotavljanja in prav
tako tudi zdravljenja.
Subjektivni znaki, ki spremljajo
kronično vnetje ledvic, so take naia;
ve, da se v glavnem, posebno v stopnji
nove vzplametelosti, krijejo z znaki
ki jih opažamo tudi pri še nenevarnem
stadiju vnetja niže ležečih sečil, pred-
vsem mehurja: prekomerna potreba
po mokrenju, bolj ah manj izrazite
pekoče nelagodnosti v iztočni sečm
cevki; tope, včasih tudi malce preba;
dajoče bolečine v predelu ene ali
obeh ledvic in bolj ali manj izražen;
glavoboh. Navadno oboleva desna
ledvica pogosteje.
Povzročitelji vnetja sečil so lahko
zelo razhčni. Najpogosteje izhajajo ^
skupine tistih glivic, ki stalno živijo v
črevesju človeka in živah. Pogostnost
obolevanja sečil je zadnja desetletja
čedalje večja in je še vedno *
zaskrbljujočem	naraščanj«'
Pomembnost tega obolenja je izredn"
velika prav radi tega, ker je I?
predhodno obolenje, kateremu sledi
kot je že povedano, neozdravljiv"
stanje - končni stadij kronične^
vnetja ledvic, cirotično skrčenj®
ledvic z bledo hipertonijo.
Zadnja leta imamo na razpolag®
čedalje več novih in čedalje bol
izpopolnjenih zdravil, s katerimi '
mnogih primerih in ob pravem ča^
uspešneje posegamo v usodo takf
. (Nadaljevanje na 15. stra^

— Četrtek, 24. februarja 1972
STRAN 15
Dober den, no bote lepo pozdrov-
leni!
Fašenka smo zaj te čista pokopali
no boj pametni grotali. Mija z Mico
sma si še gnešji den na bojni nogi no
čista nič ne gučima. Ce se moma kaj
za zmeniti, si sarno na listeke pišema
sporočila no se tiidi pismeno šinflema
no kregama. No pa piistimo rajši moje
družinske zadeve pri miri no rajši
poglednimo, kaj nam je napisa Miha-
lek od Vejke Nedle:
Spoštovani Lujzek!
Zaj ti, veš, malo boj pogosto pišen
kak poleti, gdo moren krave pasti no
dnige kmečke montre spočijati. Zaj
pozimi mamo tnalo več cajta za hece
pa mo ti te tiidi jas en tokšni hec
razloža.
Bilo je pred leti kdo je prišlo v
modo toto umetno osemenjevoje
krov. Z nekšne fakultete za živino-
zdravnike, so prišle k našemi živinske-
mi dohtari na prakso tri dikline. En
kmet je prigna kravo na llištno pa je
te živinozdravnik naroča totin dekli-
nan, naj jo umetno zabrejijo. Dikline
so se seveda z veseljom lotle posla,
živinozdravnik pa je pisarni nekšne
dokumente spišova. Minolo je ene do-
bre pul vure, te pa so le prišle dikline
vse blatne no skotane nazaj no mo vse
v joči povejo: „Gospod dohtar, pul
viire smo se montrale, da kravo na
hrbet vrgle no jo osemenle pa toga
nesmo mogle nareti. Rajši gremo na-
zaj v mesto, saj je to za nos prežmet-
no delo . . ."
Lujzek, lehko si misliš, kak se je
začeja šef smejati, gdo so mu to po-
vedale. Z iostne prakse so pač vedle,
ke je toti kšeft najbolj primeren ležeč-
ki na^ hrbti pa so pač mislile, da tota
reč tudi pri kravah no driigi živini tak
gre.
Ja, vidiš tak se zgodi, če v mesti
druga ne vejo o kmetijstvi kak to, ke
kruh iz pšenice delamo, eni pa še zdaj
mislijo, da pšenica na cementi no
asfalti rose.
Zaj pa še ti moren neke razložiti.
Vidin, ke ti še zaj neje čista jasno,
kokšne so žejiske lula-hopke. Da so to
hlače no štumfe v enen štikli to si
ftrofa no vi din, ke si joko brihten
dečko. Jas pa mo ti zdaj še razloža kaj
pomenijo različne forbe totega obla-
čila: Znaki so skoro glih toki, kak na
železniški postaji kretnice. Ce je forba
bela, te je vožnja prosta, če je rdeča
forba je postaja zaprta, če je plova ali
siva, je postaja delno odprta, gdo pa
so vmes še kokšne druge forbe pa je
to znak, da so tračnice znucane no
lehko vozi po njih samo še kokšni
izredni vlak no fijakar. Tak je tudi pri
nama z mojoj Uršikoj. Mija si zdaj
pojema tisti pesem:
"Adijo, pa zdrava ostani,
saj v postelji sama ležiš,
na mene pa čisto ne pozabi,
saj včasik me nOcala bi.
Ne bom ti razlagal trpleja,
kerega brez tebe zaj mon,
bon včosik prek plota pogleda
pa hitro ozdrovleni bon.
Pa toga mi ti ne zameri,
saj kriva si soma vse ti,
s postele viin si me vrgla,
še zdaj me bolijo kosti..."
Lujzek, zaj pa ti poven za konec še
en štos, ki je boj uganka. Veš kokšne
nerodnosti je prdec? Saj ven, ke ne
veš pa mo ti jas poveda: Tirolec je, saj
med dvema bregoma jodla ...
Te pa srečno do drugega tjedna
Mihalek od Vejke Nedle pri Ormoži.
Serbus Mihalek!
Vidin ali, ke si z vsemi mažami
namozani no eden najboj pridnih do-
pisnikov v moj rezervirani kot. Ce boš
tak dale naprej pridno pisa mo te
predlaga za nekšno odhkovoje, lehko
pa se tiidi še penzije včokaš. Ja pa
Uršiko mi malo pozdravi. Vidin, ke se
tebi glih tak kak meni godi, saj naji že
obedve nojini ženkici vun s štampetof
mečeta. Saj veš, kak je tista reč v
zvezi z odejo. Dokič je topla se ž joj
pokrivlemo, poth pa jo na dila zane-
semo. Pje, tisto o umetnem osemenje-
voji krave si nan lepo opisa. Veš, tudi
jas bi rad vide tiste dikhne, kak so
kravo na hrbet sprovlale. Pje, to je
moga biti hec.
Zaj pa te tak pomalen hejejmo no si
še kaj prišparajmo za drUgi tjeden.
Fse fkup vas lepo pozdrovla vaš
Lujzek iz Prlekije.
ENOTNEJŠE
IN UČINKOVITEJŠE
(Nadaljevanje z 2. strani)
izobraževanja mladih intelektualcev,
zlasti prosvetnih delavcev. To obliko
bodo uresničili z občasnimi seminarji
aH predavanji.
Poleg navedenih bodo uveljavljali še
druge obhke idejnega usposabljanja,
kot občasna predavanja za občinski
politični aktiv, udeležba na seminar-
jih, ki jih organizirajo druge družbe-
no-politične organizacije in podobno.
Tako so med dnigim sklenili, da se
bodo dvodnevnega seminarja na temo
„Samoupravljanje v združenem delu",
25. in 26. februarja, ki ga organizira v
okviru sindikalne šole občinski svet
ZSS Ptuj, udeležili tudi vsi sekretarji
organizacij in aktivov ZKS.
F. Fideršek
RADIJSKI PROGRAM
(Nadaljevanje s 14. strani)
14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Klavir v ritmu; 16.45 S knjižne-
ga trga; 17.00 Poročila; 17.10 Gremo
v kino; 17.50 Ansambel Atija Sossa;
18.00 Poročila; 18.15 Iz operetnega
sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obve-
stila; 19.15 Ansambel Mihe Dovžana;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Spoznavajmo svet in domovino;
21.00 Zabavni zvoki; 22.00 Poročila;
22.20 Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05-01.00 V novi teden;
24.00 Poročila; 01.00 Poročila.
-	ZIMSKI por vsadimo v 10 do 15
centimetrov globoke luknje. Sadike
zahjemo, da spere voda nekoHko prsti
na korenine. Luknje ostanejo odprte,
zasujemo jih pozneje pri okopavanju.
Globoko posajeni por napravi debelo
in dolgo steblo in brez škode prezimi
na prostem.
-	PETERŠILJ, namenjen za zimo,
presadimo v lončke in zaboje. Za
večje potrebe ga pustimo kar na
gredah. Da bo zelenje varno pred
dežjem in snegom, položimo med
vrste smrečje. V prav hudem mrazu
pokrijemo vso gredo s smrekovimi
vejami. Tako bo ostal peteršilj vso
zimo lepo zelen in ga bomo lahko
trgah, kadarkoH bo potrebno.
-	Pečenke in naravnih zrezkov
nikar ne obračajte tako, da jih nabo-
dete na vilice, ker s tem izgubi meso
mnogo soka. Pomagajte si raje z
dvema žlicama.
Nikoli niso
zadovoljni
(Nadaljevanje s 6. strani)
obrok, kajti zjutraj od štirih, ko mora
od doma v službo in zvečer do štirih,
ko se vrne domov je precej časa in
mora pojesti nekaj toplega.
IzvedeH pa smo tudi, da bo mahce
uredila tovarna sama, v istem lokalu
kot prej, le da bo to čisto internega
značaja. Kdaj bo le konec tega menja-
vanja gostincev v Majšperku?
Ker so v Majšperku trenutno brez
gostinskega lokala, pa najbolj negodu-
jejo nekateri, ki morajo na dva deci
do Plevčaka. IzvedeH pa smo, da bo v
kratkem odprt nov gostinski lokal
pod že tako znanim imenom ,,Mar-
čič". Trenutno opravljajo še nekatera
manjša dela in majšperski neučakanci
bodo lahko stopili na dva deci pristne
domače kapljice v na novo preurejeni
lokal. Ko bodo torej uredili vprašanje
malic za delavce in odprli novi lokal,
upajmo, da bo negodovanja konec.
MN
OBOLENJE VISOKEGA
KRVNEGA PRITISKA
(Nadaljevanje s 14. strani)
bolnikov. Posebno je zdravljenje
kroničnega vnetja ledvic in posebno je
zdravljenje bolezni z zvišanim krvnim
tlakom. Oboje zdravljenje je
dolgotrajno in potrebuje mnogo
vztrajnosti in volje ne samo pri
bolniku, temveč tudi pri zdravniku.
Žal pa so dandanašnje zdravniške
čakalnice včasih tako prenapolnjene,
da bolnik zgubi potrpljenje za
čakanje. Včasih morda tudi zdravniku
primanjkuje časa, da bi se dovolj
podrobno pomenil o vsem potrebnem
z bolnikom. Ker pa so izgledi za
ozdravitev posebno prve stopnje
obolenja v mnogih primerih dobri in
ker je s primernim načinom
zdravljenja mogoče tudi štadij že
izrazitejšega povišanja krvnega tlaka
dokaj dobro uravnovešati, je vredno
vztrajati.
Dokler krvni pritisk ni stalno
čezmerno in fiksirano zvišan, ja to
dobro znamenje, ki daje zadovoljivo
upanje na uspešno zdravljenje.
„Soseda, aH pravzaprav veste, da
vaše kokoši stalno letajo po našem
vrtu? "
„Da, to sem si že mislila."
„Mishla? "
,,Da," zažari soseda, ,,čisto eno-
stavno zato, ker nobene ni bilo več
nazaj."
16 STRAN
tednik — Četrtek, 24. februarja 197}
Od kdaj sveti Luna?
Kameniife, ki so jih ameriški astro-
navti prinesli z Lune, predstavljajo
dragocen raziskovalni materi^..
Skrbne laboratorijske anahze teh ka-
menin nam poleg ostalega nudijo tudi
odgovor na vpfašanje o Lunini starosti
in njeni razvojni zgodovini... Na
osnovi prvih podatkov sedaj sklepajo,
da je bila Luna nekoč na zunanji
površini topla, v notranjosti pa hlad-
na.
Teorija o razgreti površini in ohla-
jeni notranjosti je precej nenavadna,
predvsem pa je v nasprotju z doseda-
njim pojmovanjem. Pri nebesnih tele-
sih se navadno srečujemo z nasprot-
nim pojavom, z razbeljenim jedrom in
ohlajajočo se površino. Vendar vsi
znanstveniki ne so^ašajo z mnenjem,
po katerem naj bi bila Luna glede
razporeditve temperatur nekakšna iz-
jema. To stališče zagovarjajo pred-
vsem sodelavci oddelka za prouče-
vanje planetov pri vesoljskem centru v
Houstonu, nasprotujejo pa ji nekateri
evropski astronomi.
Nasprotniki teorije, za katero se
zavzema skupina raziskovalcev iz
Houstona omenjajo predvsem obstoj
^Luninega magnetnega polja, na osnovi
katerega lahko sklepamo, da je imelo
jedro Lune nekoč višjo temperaturo.
Notranjost je bila zelo ,,vroča" še
pred 3,7 milijard leti. Obenem pa tudi
pripominjajo, da sta izraza „vroč" in
„hladen" dokaj nenatančna. Ne gre za
to, da bi imela Luna v preteklosti
raztopljeno jedro; zatrjujejo samo, da
je bila nekoč temperatura njenega je-
dra višja v primerjavi s temperaturo
površine. Magnetizem, ki so ga odkrili
magnetometri vesoljske ladje Apollo,
potrjuje to mišljenje. Ta magnetizem
pa je slab in kaže, da ima Luna raz-
meroma majhno jedro, ki je sestav-
ljeno predvsem iz železa.
Povrnimo se še k rezultatom, ki so
jih objavili v Houstonu. Na osnovi
analize luninih kamenin so določili
čas, ko je Luna nastala. Do tega je
prišlo pred 4,7 milij^d leti, izobliko-
vala pa se je iz plinastega materiala, ki
je na razdalji 149 milijonov kilo-
metrov krožil okoli Sonca. Ta mate-
rial je bil močno radioaktiven, zaradi
česar se je velikost Lune v naslednjih
500.000 letih močno povečala, ob-
enem pa je nastala tudi 480 kilome-
trov debela topla skorja. Teh 480 km
debehne niti ne predstavlja tako majh-
nega dela Lune, ampak približno 8 do
10 odstotkov njene mase.
Starost področja Fra Mauro, kjer je
pristala vesoljska ladja Apollo 14, je
verjetno nekje med 4.300 do 4.700
milijonov let. Tohko je namreč star
prah, ki so ga od tamkaj prinesli
astronavti. Tolikšna pa je po doseda-
njih ocenah tudi starost našega sonč-
nega sistema.
Omenjeni podatki pa so samo za-
časni. Laboratorijske raziskave še niso
končane. Morda je material s Fra
Maura še starejši. Podatki kažejo, da
ne predstavlja prvotne površine, am-
pak da je nastal z raztapljanjem skorje
v globini nad 1000 metrov.
GORIŠNICA
27. februarja ameriški film PADAL-
CI PRIHAJAJO;
LJUTOMER
25. in 26. februarja ameriški film
QUO VADIŠ?
PTUJ
24. februarja italijansko-nemški
film SMRT TRKA DVAKRAT,
25. februarja ameriški film FRA DIA-
VOLO; 26. in 27. februarja ameriški
film NA POTI ZA SHILOH; 29. fe-
bruarja in 1. marca ameriški film
DVA BREZ ŽENSKE;
SLOVENSKA BISTRICA
24. februarja francoski film NA-
BORNIK; 26. in 27. februarja film
KRVAVA REKA.
ADAM OHOCKI:
OPRAVIČILO
še enkrat se je leno pretegnil po
postelji in potem pogledal na uro.
Petnajst minut še pa bo osem. Ob
osmih bi moral biti v službi. Kakor-
koh bi hitel točno več ne more priti.
Četudi bi vzel taksi.
_ In kaj sedaj? Dva opomina že ima.
Če še danes zamudi, ga bodo gotovo
odpustih in bo tako izgubil službo.
Nenadoma se udari po čelu. Ima
idejo. To bo dobro opravičilo!
Počasi se je umil, obril in se začel
oblačiti. Po izdatnem zajtrku si je
dolgo privezoval kravato. Potem je
odšel od doma in se čez nekaj časa
ustavil pred vrati z napisom: Jan
Zombek, zobozdravnik. Sprejem
strank od 15. do 18. ure.
Vrata je odprla sanjava ženska.
-	Rad bi šel k zdravniku - je rekel.
- Vem, vem, da sedaj ne sprejema
strank, toda povejte mu, da je izje-
men, nesrečen primer.
Sedel je na divan in olajšano za-
vzdihnil. Odprla so se vrata kabineta
in zdravnik reče:
-	Izvolite, prosim . . .
Namestil se je na zobozdravniški
stol.
-	Poglejte, ta zob, spredaj . . . Izru-
vajte ga prosim, takoj.
-	Toda, to je popolnoma zdrav
zob!
-	Strašno me boh, izruvajte ga!
-	Hm . . . potrebno bi ga bilo
slikati. . .
-	Ne, zdravnik, takoj ga izruvajte,
brez injekcije . . .
Zdravnik zmiga z rameni in vzame
klešče.
Končno je bilo vse opravljeno.
Izmučen, moker od znoja se nasmeh-
ne svojim krvavim ustnicam. Tako je
opravičil svojo zamudo, kije pravza-
prav posledica ponočevanja. Sedaj ga
predpostavljeni gotovo ne bodo mogh
odpustiti iz službe.
-	Prosim, napišite mi opravičilo, da
ste mi zjutraj izruvah zob. Hvala.
Koliko sem vam dolžan?
-	Tristo zlotov.
-	Tristo? Ruvanje zoba, kohkor
vem, stane samo sto zlotov. Zraven
tega ste mi izruvah zob celo brez
injekcije ...
-	Vse to je res, dragi moj. Toda
danes je NEDELJA, se pravi prost
dan . . .
OTROK V AVTO
Na pločniku Ptujske ceste v Ormo-
žu se je pripetila prometna nesreča
zaradi neprevidnosti otroka.
Voznik tovornega avtomobila Ja-
kob Horvat, avtoprevoznik iz Ormoža
je počasi peljal iz dvorišča TP Zarja,
Ormož poslovalnica PIJAČE, na ce-
sto. Medtem je z desne strani po
pločniku pritekla 9-letna deklica Pa-
vla Kolarič iz Ormoža, učenka 3.
razreda osnovne šole. Horvat zaradi
zgradb in ograje ni imel pregleda na
cesto, zato je Ivan Vizjak odšel na-
prej, da bi mu povedal, če je cesta
prosta. Vizjak je otroka opazil in ga
opozoril, da prihaja avto. Dekhca je
po vsej verjetnosti opozorilo preslišala
in se zaletela v prednji del avtomobila,
ki je med tem že pripeljal na pločnik.
Voznik je na opozorilo Vizjaka vozilo
takoj ustavil.
Po izjavi krajevnega zdravnika, je
deklica dobila notranje krvavitve in so
jo takoj odpeljali v ptujsko bolniš-
nico.
_jr
Vsako jutro
jabolko!
Sadež, ki ga imenujemo jabolko, je
doma v Mah Aziji. Zanj je značilno,
da lažje prenaša vlago kot veliko
vročino. Pri nas ga gojimo domala v
vseh pokrajinah, uživamo pa ga sveže-
ga, nastrganega, pečenega ah kuhane-
ga.
Jabolkovsebuje:
10-14 odstotkov sladkorja (frukto-
ze, glukoze, saharoze), ki dajejo ener-
getsko vrednost od 35 do 37 kalorij
na 100 gramov.
minerale,
vitamine BI, B2,PP in C,
vodo (80 do 90 odstotkov) in
organske kisline, ki mu dajejo vonj,
celulozo, ki preprečuje vzdražljivost
črevesja.
Jabolko vsebuje vehko pektina in ga
zato zdravniki priporočajo bolnikom
z lenim črevesjem. Jabolko - nastrga-
no in surovo - je odlično sredstvo pri
otroških črevesnih boleznih, surovo
pa za obilne ljudi, revmatike in tiste,
ki trpijo za nespečnostjo. Zdravniki
priporočajo sleherno jutro - eno
jabolko!
Mož uči ženo voziti avto.
„Kadar je semafor zelen, greš lahko
naprej, kadar je rdeč, se ustavi, in
kadar postanem jaz bled, naglo pri-
tisni na zavoro!"
Še o sraki
Sraka si bo zdaj malo spočila
saj strelca je že pošteno zjezila.
To hoče mu reči, da strelec pač ni
saj meri v srako, pa v grmovje leti.
Če pa mu orožje nosi tako,
naj raje vrže to flinto v vodo!
Sraka sedaj bo z verzi končala
ker se je že od srca nasmejala.
Sraka pač razigrana je malo
z nekom privoščila si malo je šalo.
Zdaj vidi, da s tega boj se razvija
pa malo še z galerije navija.
Potem pa na veji spet obsedi
saj jo od smeha že trebuh boli.
HOROSKOP
OVEN:
Laž vas bo zabavala, ker bo povedana
iz ljubezni. Omogočili si boste olikj.
no okolje. Zdaj bo pojasnjeno, kako
je z obljubo sorodnikov.
BIK:
Zaradi ljubezni ne bo več komplikacij
dogodkov. Slučaj bo pokazal, da so
glavne stvari na boljšem tiru. Dva
sorodnika darujeta.
DVOJČKA:
Prenahali boste mešati tistega, ki vas
vedno bolj občuduje. Darovah boste
nekaj, kar ste sami naredih. Prijatelj,
stvo se izkaže.
RAK:
Vam naklonjena, postaja že tako
domišljava, da vas mineva začetno
navdušenje. Zdravje bo odhčno. Ne-
rodnež ne zna uveljaviti simpatij.
LEV:
Posvetili se boste družinskemu življe-
nju in močnemu duševnemu napred-
ku. Vzljubih boste nekaj posebnega.
Pride nekaj tujega.
DEVICA:
Neporočeni, ki ima namazan jezik bo
počenjal prismodarije. V nedeljo bo-
ste zaradi načrta lahko shajali brez
nekoga. Bogastvo se približuje.
TEHTNICA:
Že se oglase prvi pomladanski občut-
ki. Posegh boste v zadevo, ki se vas ne
tiče. Potem boste malo počakali in
spet začeh. Zdravje!
ŠKORPIJON:
Zaželjeni prinaša zadosti sreče, a manj
varnosti. Mishh boste na naslednika.
Za posebno priložnost boste uredili
prostor in čas.
STRELEC:
Zaradi obiska si ne behte glave,
čeprav veste vzrok. Tehten gospodar-
ski razgovor in prijeten načrt. Novica
pride in razveseh.
KOZOROG:
Dobre volje večine, ki so okrog vas se
tudi sami nalezete. Zmenjena večera
bosta čudovita. Poskrbeh boste za
lepšo zunanjost.
VODNAR:
Radi boste šh na kratko pot. Eden bo
zvedel skrivnost pa ne bo prav nič
hud. Zaljubljena nima možnosti, da bi
se vam pribhžala.
RIBE:
Dovolj boste imeh denarja in zdravja.
Oseba, na katero vas vežejo spomini,
bo povedala zanimivost. Izreden slu-
čaj premakne vaše poti.
PRED LETNO KONFERENCO
DPD„SVOBODA" PTUJ
Posamezne sekcije bi naj obdržale
svojo letnok konferenco do konca tega
meseca. Zato vabi ESPERANTSKA
SEKCIJA svoje člane in tečajnike na
letno konferenco v soboto, dne
25. t. m. ob 18. uri v Narodnem do-
mu. Tudi prijatelji ESPERANTA
VLJUDNO VABLJENI!	Odbor
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek.
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524 — 3—72. — Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska uhca 14.