DECEMBER
16	č Evzebij
17	P Kv.-F!orijan+©
18	S Kv.-Gracijan +
19	N 4. Adventna
20	P Julij
21	T Tomaž
22	S Servul
23	Č Viktorija
24	P Adam in Eva +
25	S Božič
2« N Ned. po Božiču
27	P Jane?; Evanp.
28	T Nedolžni otroci
29	S Tomdž Kant.
30	č Liberij
31	P Silvester +
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo; Za vero i* narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, GOLO., EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
majstakkjKi in najbolj priljubljen slovenski
list 1 cdruženib
državah ameriških.
ŠTEV. (NO.) 243.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 18, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Ostra angleška nota Japonski namigava na resne posledice, ki bi jih imel kak ponovni incident med obema državama. — Japonske priprave za ofenzivo na jugu Kitajske. — Skrajno prizadevanje, da se potolaži srd Amerike.	------
Tokio, Japonska. — Kar
dve. velesili ima točasno japonska vlada na ^voji glavi. Poleg- grozilnega stališča, ki ga je, kakor je bilo že obširnejše poročano, zavzela napram njej Amerika, ji je začela delati resne preglavice zadnje dni tudi Anglija. Nota, ki jo je ta poslala Japonski, v kateri protestira
LEWIS ŽIGOSAL MAGNATE
Povdaril, da za obstoj CIO ni ▼eč nevarnosti.
FRANKONEM
ŠJl PAKT
Rešitev obmejnih vprašanj in odprava časopisnih napadov.
Pittsburgh, Pa. — Na konvencijo CIO unije jeklarskih delavcev, ki se je vršila v tem proti napadom. mestu ta teden, je prispel v
na angleško brodovje na Ki četrtek tudi John Lewis sam. tajskem, je pisana v tako V ognjevitem govoru,kakoršni ostrem tonu, da se iz nje raz- so običajno njegovi govori, je vidi, da je Anglija končno od- silovito udaril po jeklarskih
Pariz, Francija. — Med
francosko in nemško vlado se je dosegel sporazum glede nekaterih spornih vprašanj ob meji, kakor je v sredo objavila tukajšnja vlada. Ta pakt se nanaša na olajšave obmejnega prebivalstva, da lahko bolj neovirano prestopi mejo, zlasti še, ker imajo nekateri prebivalci interese na obeh straneh meje. Istočasno pa se
ločena, opustiti svoje doseda- magnatih, ki so zadnje poletje je sk.Ien?0' tudi> da Se< Prično
njo popustljivost in da misli dosegli, da se je razbila je do skrajnosti pritisniti na Ja- klarska stavka. Med temi je ponsko.	j Girdlerja, predsednika Re- j
Japonski vladni uradniki public jeklarske družbe, na-sami priznavajo, da ni Angli , ravnost imenoval morilca.Ven-ja kljub raznim prejšnjim res- dar pa, je povdaril, ni več no- j nim incidentom, ki so se pri- benega strahu, da bi se moglo Chicago, 111. — Težka ne petili, odkar traja vojna na razbiti tako veliko delo, kakor sreča se je pripetila v četrtek Kitajskm, še nikdar prej tako je CIO, češ, da je to mogočno v zgodnjih jutranjih urah v
pogajanja za odpravo napa dov v časopisju ene države proti drugi.
-o->-
KATASTROFALEN POŽAR V TOVARNI
energično izrazila, svojega mnenja, kakor ravno v tej noti. Kakor se sklepa, ni namen Anglije ravno, da bi zadevo glede zadnjih dogodkov gnala do skrajnosti, marveč je nota bolj svarilo, kaj utegne podvzeti Anglija, ako bo Japonska v bodoče izvršila kak brezobziren čin, ki bi bil škodljiv angleškim interesom. Brez dvoma ima Anglija predvsem pred očmi posledice, ki utegnejo nastati, ako bo Japonska v resnici započela svojo ofenzivo proti Kitajski od južne strani, kajti v tem slučaju bi bila direktno ogrožena tamkajšnja angleškA posest Hong Kong. Poročila pa govore, da je na potu tja že 18 japonskih ladij, naloženih z vojaštvom, in je torej razburjenje Anglije povsem razumljivo.
Zadeva glede poravnave spora med Ameriko in Japonsko je v četrtek še visela v zraku. Na apel predsednika Koosevelta za garancije, ki ga je naslovil na cesarja Hirohita, ni bilo še nobenega odgovora, Pač pa je japonska vlada u-krenila vse, kar ji je prišlo na misel, da potolaži srd Amerike. Tako je ukazala odstaviti admirala Mitsunamija, vrhovnega poveljnika pomorske zračne sile, češ, da se je po njegovi nepazljivosti pripetil nedeljski incident. Dalje je japonska admiraliteta v četrtek še enkrat izrazila svoje obžalovanje nad neljubim dogodkom. Mornariško minister-Rtvo pa je odredilo,da bo stot-nija vojaštva poslana na mesto, kjer je bil izvršen napad na ladjo Panay in bo tam izkazala vojaško čast žrtvam tega dogodka; ta vojaški pozdrav se smatra, da bo najvišji tribut ene države drugi, ki je mogoč, in pričakuje se, da se bo morala z njim Amerika gotovo potolažiti, češ, da bo dovolj jasno dokazal iskrenost. Eden vladnih uradnikov Pa je isti dan tudi izjavil, da Japonska popolnoma razume upravičenost ogorčenja Amerike in je zato tudi priprav-
ravnost iz lavcev.
src ameriških de-
moderno gibanje, ki izvira na- tovarni vžigalic, Superior
Match Co., 60 W. Superior St., ko je tamkaj vsled eksplozije izbruhnil požar, kateri ni napravil vsamo ogromne materi-jalne škode, marveč je povzročil težke poškodbe tudi delav-
"SLOT-MASINE" ABSOLUTNO NEDOVOLJENE
Chicago, 111. — Generalni državni pravnik, Otto Kerner,'skemu osobju, ki ga je ujel v je zadnjo sredo podal izjavo, poslopju. Ogenj je nastal v s katero je takozvane "slot drugem nadstropju, kjer so mašine" definitivno proglasil j dekleta izdelovale škatljice za kot protizakonite. Ožigosal je j žveplenke in jih napolnjevale, kot zločinca vsakogar, ki takoj Pri tem se je ena vžigalic mašino proda, jo kupi, jo na- \ vnela ter po nesreči padla v jame ali jo drži v svojem lo-! košaro za papir. Vžgal se je kalu. Šel je celo tako daleč^ i papir in od
da se je izrazil, da lahko vsakdo tako mašino razbije, ne da bi bil podvržen kazni, češ, da mašina sploh nima pravice do obstoja. Taka ma šina, je dejal, navadno ropa najbolj ubožne in je torej hujša, kakor kak ropar, kajti ta vzame denar navadno takim, ki lahko plačajo. Ker ima generalni pravnik mogoč-
njega večja množina vžigalic, na kar je sledila eksplodija in plameni so v par trenotkih objeli celo nadstropje. Sedmerim dekletom, ki so bile. tedaj na delu, se je vnela obleka in predno so mogle pobegniti na cesto, so bile resno ožgane, dve tako, da se boje Za njih življenje. Vse so bile prepeljane v bolnico. Poškodbe je dobil tudi neki
no besedo, je pričakovati, da fant, ki je delal v družbini ti-bodo oblasti po celem Illinoisu skami, s podvojeno strogostjo nastopile proti tem mašinam. -o-
. TATOVOM VSE PRAV PRIDE
Milwaukee, Wis. — Ko so člani družine Fred Schroeder šli zadnjo sredo na pokopa
NENAVADEN SLUČAJ
Washington, D.C. — Uradniki pri načelstvu za socijalno zavarovanje so izjavili zadnjo sredo, da so med 36 milijoni imen zavarovancev dobili dve imeni popolnoma enaki. Pa to
lisce Forest Home, da položi-1bi še šlo; kar je bolj nenava jo tamkaj venec na grob, so ugotovili, da je s spomenika izginil kip angela, ki je bil izdelan iz brona in je tehtal 500 funtov-; družina je plačala zanj $750. Tatovi Pa so pustili drugi, enak kip. Oba an gela sta stala na pokopališču že 33 let.
RELIFARJI DOBE WPA DELO '
Chicago, 111. — Na konferenci med županom Kellyem in WPA administracijo se je zadnjo sredo odločilo, da se 10,092 oseb, ki dobivajo zdaj direktni relif, zaposli na WPA
dno, je to, da sta pri obeh imena očetov ter dekliško ime mater enaka, ter sta dalje bi la oba rojena isti dan. Urad bo zahteval fotografije od obeh, da bo na ta način lahko razločil med njima.
-o—»—
STAVKA NA MORJU PROTIZAKONITA "Baltimore, Md. — Pred sodiščem se je zadnjo sredo vodila obravnava proti 14 mornarjem, proti katerim je bila vložena obtožba upora na morju. Ni pa bil to v resnici upor, marveč mornarji so šli na stavko v protest proti za-
projektih. To premeščevanje ' poslovanju neunijskega osob-
se bo vršilo postopoma in se ima popolnoma izvesti do 3. jan.
ljena vse storiti, da nudi doš^enje v najvišji meri.
za-
ja. Sodnikova odločitev se je glasila, da med plovbo na morju nimajo mornarji pravice stavkati, marveč morajo brezpogojno poslušati poveljnika.
SVOJEVRSTEN NASVET SODNIKA
Milwaukee, Wis. — Trgovca z zemljišči, Alberta J. Wilde, je njegova ločena žena tožila za zaostale alimonije v znesku $1756. Mož se je iz govarjal, da je biznes tako slab, da ne more poravnavati plačil; zadnji mesec, je dejal, je napravil samo $40 dobička. Nato pa mu je okrožni sodnik Gregory svetoval, naj pusti svoj biznes in si dobi relifno delo pri WPA, češ, tamkaj nlačajo od $60 do $90 na me-
S6C«	v
KRIŽEMJVETA
—	Rim, Italija. — Reka Ti-bera je zadnje dni stopila preko bregov in povzročila znatno poplavo. Pod vodo so večje pokrajine po celi osrednji Italiji. V tukajšnjem mestu se je moral zaradi narastle re ke zapreti neki starodaven most.
—	Hendaye, Francija. — Intenziven ogenj je zadnjo sredo otvorila vladna artilerija na nacionalistične pozicije v bližini Madrida, ko so ogledni aeroplani* javili, da zbirajo tamkaj nacijonalisti močne čete.
—	Berlin, Nemčija. — Po odredbi Hitlerja, ki jo je izdal še zadnje leto, se zdaj ustanavlja tukaj nekak industrijski generalni štab. Med voditelje kontrole nad industrijo bo namreč imenovanih 23 vojaških častnikov.
-o-
OTROCI HOTELI IMETI POČITNICE
Chicago, 111. — Na Thornton mestni višji šoli je bilo v sredo zopet vse mirno in v pouk se je v redu vršil. Dan preje, v torek, pa se je okrog 200 učencev spravilo v telo vadnico in tamkaj započelo sedečo stavko, zahtevajoč, da bi se morale božične počitnice
SIGURNA ODOBRITEV
Poslanska zbornica se ima odločiti med dvema osnutkoma delavskega predloga.
Washington, D. C. — Razni izkušeni kongresniki se izražajo, da bo zakonski predlog glede mezd in delovnih ur popolnoma sigurno sprejet od poslanske zbornice, katera se točasno bavi z razpravo tega predloga; vprašanje je le še, v kaki obliki bo sprejet.
Pred zbornico sta zdaj dva osnutka. Prvi je tisti, ki ga je že odobril senat zadnje poletje, drugi pa je bil sestavljen od delavskega odbora poslanske zbornice. Tretji osnutek, kateri je bil sestavljen in predložen zbornici od delavske federacije, je bil zadnjo sredo definitivno odklonjen, in sicer s 162 glasovi proti 131. Ena glavnih razlik med obema osnutkoma, glede katerih se zdaj vodi boj v zbornici, obstoji v tem, da senatski predlog določa ustanovitev komisije peterih mož, ki bi določevali ure in mezde v posa-mezdnih krajih dežele, osnutek, sestavljen v zborničnem delavskem odboru, pa zahteva za ta posel enega samega moža, ki bi bil podrejen delavskemu departmentu.
V senatu pa se je istočasno vršila debata glede farmar-skega predloga. V četrtek se je dosegel sporazum že skoraj glede vseh spornih točk in so se vršile priprave za končno glasovanje.
-o-
Širite in priporočajte list
"Amerikanski Slovenec"!
iz Jugoslavije
Po Dolenjskem znani podeželski veseljak do smrti pretepen od dveh kinetiških fantov, ki sta se vračala odi žganjekuhe. — Nesreča radi neprevidnega ravnanja z orožjem. — Smrtna kosa in drugo.
začeti že ta četrtek in ne šele
v sredo prihodnjega tedna. Ni pa iz cele zadeve nastalo nič resnega in mladi "uporniki" so se kmalu podali.
POŠTNE VREČE NAŠLI V REKI
Neznani roparji so nedavno izmaknili iz nekega poštnega truka v New Yorku pet vreč, prebrskali njih vsebino ter jih nato vrgli v reko. Vreče so našli, ko je neki ribič eno od njih slučajno potegnil s trnkom iz vode. Gornja slika kaže poštnega uradnika, ko razlaga iz vreče po mizi mokra pisma, da se posuše. »
Žrtev nesrečne žganjekuhe
Št. Vid na Dolenjskem, 29. nov. — Letošnja sadna letina je bila obilna,zato kmetfe kuhajo precej žganja. Pa se že kažejo zle posledice te pijače in žganje ima na vesti v Te-meniški dolini smrtno žrtev. — Posestnik Albin Grabljevee iz Radnje vasi je namreč našel na svojem kozolcu neznanega moškega, vsega v krvi, nezavestnega in strašno razbitega. Orožniki so ugotovili, da je to Josip Lesjak, iz Vel. Gabra, ki je bil po Dolnjskem znan pod: imenom Škrjančev Pepe, veseljak in brez zaslužka, ki se je najraje potikal po gostilnah in prisedal k veselim družbam. Dan pred smrtjo se je sukal Škrjančev Pepe po Debelem hribu, kjer so znani dolenjski vinogradi, pod večer pa je prišel v Fajdigovo gostilno. Kdo ga je potem pobil do smrti ? Saj ni imel- nika-kega premoženja,posebnih sovražnikov tudi ne, bil je znan le od vesele strani. Orožniki pa so ugotovili, da §ta kolo-vratila usodno noč po Temenici dva kmetiška fanta, Županov iz Pristavice in Sehle-tov iz Dolenje vasi. Fanta s.ta popoldne posedala pri nekem znancu, ki je kuhal žganje, pod večer pa sta bila namenjena v Subrače, kjer je tudi kmet Gregorc kuhal žganje. Blizu Grabljevčevega kozolca sta ugledala iz teme obrise nekega došleca. V navalu pijanske strasti sta iztrgala iz bližnje ograje kole. Došlec je bil Škrjančev Pepe, ki je bil prav tako namenjen v Subrače k Gregorcu. Omotena troji ca se je brž sporekla, oba fanta trdita, da je Pepe potegnil nož in navalil na oba. Fanta pa sta se branila s koli in sta ga pobila na tla. Ko ni bilo čuti nobenega zabavljanja več,v sta Pepeta zavlekla pod kozolec, nato pa izginila v noč. Šentviški orožniki so ju aretirali in odvedli v zapore višnjegorskega sodišča. Oba sta stara po 25 let. Skrušeno sta priznala divjaški čin, storjen pod vplivom žganja. Komisija je našla le velike mlake krvi in kup trsk od kolov, s katerima sta fanta udarjala po nesrečnem Pepetu, ki zdaj počiva nekje na ljubljanskem pokopališču.
-o-
Nesreča z orožjem Maribor, 24. nov. — Sinoči' se je pripetila v Jarenini usodna nesreča, ki bo najbrže zahtevala človeško življenje. Pred hišo 26 letnega posestnika Dominika Jamernika so se proti večeru usedle jerebice. Jamernik, ki je strasten lovec, je zagledal jato ptic ter je naglo planil v hišo po puško. Orožje je imel nabito prislo-njeno v kotu sobe. Pograbil je puško za cev ter jo potegnil za seboj. Pri tem pa je
I zadel s puško ob stol in v trenutku je zagrmel strel, ki je zadel Jamernika v glavo. Ši-bre so ga udarile pod brado ter so mu polovico obraza dobesedno olupile. S strašno ze J vajočo rano se je zgrudil ne-1 zavesten na tla, kjer so ga našli domačini ter so naglo obvestili mariborske reševalce, da so ga prepeljali v bolnišnico. Njegova poškodba pa je j tako huda, da je najbrže ne bo prebolel.
-o-
Ostanke rimske naselbine Pri kopanju temeljev v bližini guštanjske jeklarne, tako poročajo iz Maribora, so izkopali dve veliki marmornati plošči, več opek in kamenite-ga leva. Gre za ostanke ter izkopanine starorimske naselbine.
Smrtna kosa
V Bohinjski Bistrici je umrl Fran Ogrin, gostilničar in posestnik. — V Šent Jakobu v Rožu, na Koroškem, je umrl Jožef Groblacher, zaveden slovenski kmet. Umrl je le nekaj dni pred 25 letnico poroke. — V Vevčah je umrl Ivko Zupane, satinažni mojster v Zadružnih papirnicah v Vevčah star šele 24 let.
-o-
Nesreča Nevarno se je ponesrečil 38 letni Ignac Podpečan iz Selc pri Novi cerkvi. Ko je šel na skedenj mu je spodrsnilo in je padel s skednja 5 metrov globoko. Dobil je nevaren pretres možganov in si zlomil levo ključnico.
-o-
Koruzo so dobili Iz Šmihela pri Novem mestu poročajo, da je proti koncu mesta novembra prišlo na občino štiri vagone koruze,katero so razdelili .med najbolj prizadete. Vendar jo je pa moralo ljudstvo plačati in sicer dinar za kilogram, kar je za sedanje razmere vsekako velik denar. Pa je bilo ljudstvo vseeno zadovoljno, ko se je vračalo s polnimi vrečami domov.
-o-
Škoda
Iz mariborske okolice poročajo, da je tam zadnji na debelo zapadli sneg napravil veliko škode na sadnem drevju, kakor tudi po gozdovih. Moker sneg je namreč polomil vrhove najlepših sadnih dreves, po gozdovih pa so popokale številne veje.
-o-
Napaden na cesti , France Šalamun, 25 letni posestniški sin iz Sakušaka, je vozil proti domu moko iz mlina. Na cesti so ga brez vzroka napadli trije neznanci, katerih eden ga je s tako močjo udaril po glavi, da je Šalamun padel na tla in so ga morali odpeljati v ptujsko bolnico.
*
AMERIKANSKi SLOVENEC
Sobota, 18. decembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in ditfevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
ttaštfJV nffidtiištva in uprave: 1849 W. Oertnak ltd.,Chicago Telefbn: CANAL 5544
NartSnina;
Za Eelo leTo	.....
Za pel leta --------------
Za eetfl leta ____________.....
........„„.$5.00
.......2.50
________1.50
Za Cfikago, Kanado in Evropo:
Za c<l» leto _________________________$6,00
Za pol leta ----------„—---------- 3.00
Za četrt teta .................—-----1.75
..... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued dailyt except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ____________
Far half a year
..$5.00 _ 2.50
For three months ™—------------ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _____________—.....-—$6.00
For half a year_____________3.00
For three months____________1-75
Single copy ----------------------- 3c
Posamezna ©erijka
EKjjflSi vafcsega pomena za hitro objavo morajo biti daposlari na uredništvo vsflj 08ft in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas dO eett-flta (ftjpoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne Vrača.
feflttred 56 Second class matter November 10, 1925, at the post office at ChTffSgft, IllifTtfis, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Pustu se bližamo
konference. Konference, ki so se vršile radi abesinsko- mo^v_m^samoumor italijanskega konflikta, so bile prav takega značaja. Pred-no so diplomatje na konferencah sploh ugotovili kaj bi radi, je Mussolini že pobasal vso Etijopijo v svoj žakelj. Isto je sedaj. Japonci se roga j o vsem konferencam, dobro ve-doč, da se jih ne upa dotakniti nihče.
ov

KAJ VSE POVZROČI BREZVERSTVO
Cleveland, O.
Zablisnilo in udarilo je. Strela je pogostoma šment. V hlevu kdo molze kravo. Zablisne, udari . . . mleko gre po tleh, krava in molzec pa sta Q.K.
Zablisnilo je nekaj tam pri A. D. v Clevelandu, ko so nekaj pocuknili mistra Molka, ampak mister Molek udari, ali pa je le strela udarila v Leadvillu. Salamenska mati Narava. Pocukali so pri A. D., baje so pocukali g. Molka radi nekega ateističnega svetega pisma, in baje pride po-cukavanje še iz Pittsburgha, da bi bilo dnarcev ko listja in trave, in mister Molek ima baje vse zmožnosti za tako sveto pismo. To bi bil blisk, in blisk tam. Udar pa je tu, v Trunka udari, ali vsaj pocukani mister Molek v tega Trunka. Tako-le udari:
Ko se to zgodi — saj se bo, le pazite! — tedaj pa pride moj prijatelj Trunk s svojo gromovito, švigajočo in tre-skajočo sodbo, katera pove v dolgih pramenih peklenskega plamena — na kateri strani je resnica, sama resnica, tolsta resnica, silna resnica, jeklena resnica, bogami-res-nica! — Tako pa tako, to pa ono, tu pa tam, ni pa je, ne bo pa bo, kar bo ne bo, kar ne bo, bo . . .
Hahaha, hehehe, hihihi, hohohoooo! — Ali ni luštno, ko živimo v teh luštnih časih? On with the dance! — Nismo še v dnevih pustnih šem, ampak taka znamenja zaznamujejo, da se jim približujemo.
Saj bi bilo res od sile, ko bi zamogla kaka strela udariti kakega Ivana Molka, ampak kak Trunk je le golo strašilo v koruzi, za tako strašilo ne bo nobene škode, če udari vanj, da se stegne.
Mati Narava je vsa polna muh, pogostoma pa tudi zelo inalo nežna. Najboljša obramba zoper njo je pustni smeh.
-o ■■
Narodni Adresar
Te dni smo prejeli na ogled ravno kar izšlo knjigo "Narodni Adresar", ki vsebuje 832 strani, v kateri je za-belježenih 1139 jugoslovanskih naselbin, več kot 5000 društev in ustanov in okoli 15,000 ljudi vseh poklicev in strok
Izdajatelj te knjige je znani jugoslovanski publicist in priznan kulturni delavec g. Ivan Mladineo v New Yor-ku. S tem, da je izdal to zelo informativno knjigo je izdajatelj izvršil ogromno delo. Kdor ima kaj pojma, kako težko je zbirati take vrste material, ko je večina tako brez brižna, za take stvari in taka dela, ta tudi ve, da je to delo, ki ga je g. izdajatelj s to knjigo izvršil, zvezano z velikimi žrtvami. Kar čuditi se je njegovi veliki energiji, da se je tega dela lotil.
Narodni Adresar je velike vrednosti za vsakega našega človeka. Neprecenljive vrednosti pa je za one, ki se bavijo s kako trgovino ali obrtjo koje poslovanje sega v širše območje narodnega značaja, namreč po vseh naselbinah po Ameriki. Takim bo ta knjiga z številnimi naslovi pravi ključ do jugoslovanskih odjemalcev. Narodni Adresar pa bo dobro služil še v številnih drugih slučajih.
Narodni Adresar je knjiga, ki se sama hvali. Knjiga je elegantno razkošno vezana, da je pravi kras za vsako knjižnico. Tudi vsaki privatni družini bo prav prišla, ker mnogokrat take družine potrebujejo razne stvari, ki jih imajo na trgu jugoslovanski trgovci ali obrtniki. V tem adresarju najdete seznam vseh takih podjetij. Trgovcem, obrtnikom, profesijonalcem, organizacijam in društvom je ta knjiga neobhochio potrebna za razne informativne vire, kakor je potreben telefon v njihovih pisarnah in telefonski seznam.
Knjiga "Narodni Adresar" stane za po Ameriki $3.75, za Kanado .$4.00 in za Evropo pa $5.00. Naroča se pri: "Narodni Adresar", 156 Fifth Avenue, New York City.
Izdajatelju g. Ivanu Mladineo pa naše čestitke na tem njegovem tako lepo uspelem delu!
-o-—
Konferenca v Bruselju radi japonsko-kitajskcga konflikta, je končala, kakor so končale dosedaj še vse slicne
Ta črv, kateri grize in zastruplja korenine človeštva,ter kali mir in svobodo narodom po celem širnem svetu, se je rodil na Ruskem ob času revolucije. Oče mu je socializem, mati pa nevera. Takoj po izbruhu svetovne vojne se je v veliki Rusiji začelo duševno temniti. Pravoslavni ruski narod, še do takrat skoraj mlačen in malo v veri pod-učen, je postajal od dneva do dneva mlačnejši in brezbrižnej-ši se je kar naenkrat ustanovila nekaka socialna demokratska delavska stranka, kateri so ji dali ime boljševizem z Leninom na čelu.
Ta stranka katera je bila slikana in prerokovana ne izobraženemu ruskemu narodu kot svobodna enakopravna de-lovska stranka, je prinesla na rusko zemljo sužnost, trpljenje, lakoto in večni nemir. In ne samo tam v veliki Rusiji, namreč ta zastrupljeni črv bolševizma je prodrl daleč na. okrog, ter grize in gloda korenine človeštva, zastruplja in mori narod bolj kakor kaka kužna bolezen. Ali ne prihaja iz nevere in socializma še bolj strupen gad in veliki sovražnik miru in svobode, to je današnji moderni komunizem? Kakor, da ne bi bil boljševi zem zadosti strupen, izvalil se je iz njega komunizem, kateri z silo pobija svetovni mir in svobodo, mori in preliva kri nedolžnih vernih bitij, ruši stavbe, požiga cerkve, samostane in domove nedolžnega mirnega naroda. Mori visoko-učene može, duhovnike, redovnike, usmiljene sestre, in vse, kar je za napredek kulture in dobrobit človeštva. Z eno besedo rečeno, komunizem je strupen gad, morilec človeštva, in povzročitelj gor-ja.
Posebno se odlikuje na Španskem. Kaj je ta podivjana zverina povzročila v tej nekdanji verni in mirni deželi se ne da popisati. Tako dragi čitatelji tega lista in sploh ves slovenski narod, imejmo te strašne prizore iz sedanje španske vojske vedno pred očmi, potem bomo takoj zadušili vsako protiversko gibanje med našim narodom. In prav malo za komunizmom zaostaja fašizem, kateri je pravi sin matere nevere, in očeta socialista. Fašizem ni ravno tako strupen, kakor sta njegova brata boljševizem in komuni-
zem. Ni še javno nastopil proti veri in proti katoliški cerkvi. Ni ljudi pobijal ker so verovali v Boga in v njegove principe, ni požigal cerkve in samostane s tistem zlobnem namenom, kakor dela to komunizem. Ne nastopa proti sv. Očetu papežu in cerkvenem oblastnikom, kakor to delajo boljševiki in komunizem, ker namen njih je, udariti pastirja, da se čreda razkropi. Ampak spoznamo vsi, da tudi fa-šisem kali mir in krati svobodo nedolžnemu in mirnemu človeštvu. Ali ni fašizem povzročil strašne posledice v krajih, katere je zasedel in se vkoreninil. Na tisoče in tisoče slovenskih mater, očetov, sinov in hčera zdihuje pod jar-mem fašizma. Nad osemsto-tisoč naših bratov in sester v naši solnčni Primorski željno hrepeni po svobodi, katere so bili oropani, ker so do nje o-pravičeni po Božji in človeški postavi. Ali fašizem ne pobija kulturo in obenem silno škoduje naši sv. veri, stem, da ne pusti in celo iz rok trga našem očetom in materem slovenske molitvenike, in vse kar jim je najbolj drago. Koliko vernih naših bratov in sester je že obupalo nad njih predrznostjo, steni, da je odvrglo od sebe največji zaklad božji sv. vero. Saj jim je zabranje-no še celo Boga moliti v svojem lastnem maternem jeziku. Ali ni fašizem brat komunizma, da; pravi brat mu je, kateri kali svetovni mir in svobodo. Mori nam drage brate in sestre in jih odvrača od Boga in od sv. vere.
ima na
svoji vesti, ta nikdar nasiten kapitalizem. In ako se ozremo še na današnjo moderno porodno kontrolo, katera je za-željeni sad skoraj edino kapitalizma. Ali ni Bog ustvaril zemljo in njeno bogastvo za vse ljudi, za vse narode in za vse plemene. Vsi mi živeči na tem svetu, smo dediči tega kar je Bog vstvaril, in vendar se nekateri drznejo pograbiti vse, in druge pustite stradati in od glada umirati.
Lakomnost, nevera in brezbrižno življenje, vse to je krivo teh strašnih (posledic, katere mora današnji svet do-prinašati. In bogve koliko še hujših grozot bo mogel nedolžni narod zaradi teh kriv cev doprinesti. Čas je, da se zdramimo, da pravočasno od vrnemo nevarnost, katera nam preti. Mi nočemo komunizma, ne boljševizma, in ne fašizma. Nočemo biti sužnji kapitalizma, biti hočemo svobodni, srečno pa mirno živeti v naši novi domovini. Spolnovati hočemo Božje, cerkvene in državljanske postave. Ostati hočemo pravi demokratje, na strani našega velikega moža predsednika Roosevelta. Z upanjem, da nam prinese letošnji Božič in novo leto boljše čase in pravi mir, vam želim vsem čitateljem in naročnikom tega lista, vesele Božične praznike in srečno novo leto.
Lawrence Bandi -o-
MOJI SPOMINI
vsi veselili tega odkritja. — Zopet smo šli k Megličevim, kjer nas je čakal dober zajuterk in ko smo si dušo privezali, smo se podali na "jago" kakih 35 milj naprej. Ostali smo v koruznem polju in čakali na divjačino in sicer jaz, moj nečak Frank in ze-tje Mr. in Mrs. Frank Grill. Izgledalo je, da bo tako kot nam je Mr. Senica napovedal, da ni dan primeren za lov, ker preveč piha. Pa smo po dolgem čakanju vendar nekaj pričakali. Zgodilo se je namreč, da je Frank enega počil, pač toliko, da smo lahko pokazali "dlako", nakar smo odšli nazaj k Megličevim, se pre-oblekli, umili in imeli prav iz-borno kosilo. Po kosilu sem rekel Franku, da bo treba odriniti proti domu, čemur se tudi on ni upiral. Ustavili smo se še pri Mr. J. Senici, kakor nam je že poprej rekel da storimo, predno gremo domov. Mislil sem si pač, rojaki so veseli če drug drugega vidijo in tako je bilo. Nikoli bi si ne bil mislil, da smo z Mrs. Se-nico oba v eno šolo hodila in bi se bila morala poznati, trtfa tujina nas je razdelila in odtujila. Predaleč bi šel, če bi hotel še dalje o tem pisati, zato naj povem, da nas je Mr. Joe Senica odpeljal vse v spodnji štuk, kjer si lahko sami mislite, da nismo žeje trpeli in še s seboj za popotnico smo nekaj dobili, da ne bomo pozabili, kedaj smo bill v Ogiesby. Zato prisrčna hvaia Mr. in Mrs. Meglic, Mr. in Mrs. Frank Senica in Mr. in Mrs. Joe Senica. — Pozdrav vsem skupaj.
Anton Banich
-o-
G. ANTON ŠTRUKEL V PO-
Boljševizem, komunizem in fašizem, to so trije strupeni gadi, kateri so zastrupili že celo Eui-opo in polagoma prihajajo tudi tukaj v našo do sedaj še svobodno Ameriko. Dosti tega mrčesa se dobi tudi med Slovenci. Veliko število našega naroda se je že zapletlo v njih mreže, kateri se potapljajo v valovih never, najsibo po velikih mestih, ali po malih naselbinaii. O, da bi ti nesrečneži spoznali kakšna nevarnost jim preti. Da bi saj nekoliko se jim odprle oči, gotovo bi takoj spoznali, da redijo tistega strupenega gada na svojih prsih, kateri glede le na priliko kedaj jih bo napadal in pomoril.
In ako hočemo biti odkrito srčni, moremo priznati, da je tudi današnji kapitalizem eden tisteh strupenih gadov, kateri mori človeška in božja načela. Na milijone in milijone u-
Chicago, 111.
Nekoliko pozno je že, pa pravi pregovor, da je bolje pozno kot nikoli in tega pregovora se tudi jaz sedaj poslužujem, ko se hočem zahvaliti mojim dragim znancem oziroma prijateljem, s katerimi smo na tako čuden način skupaj prišli, da bi si nikoli kaj takega ne mogel niti misliti. — Iz Chicage smo se odpravili nekako ob 3. uri zjutraj.' Vse je lepo izgledalo in ko pridemo kakih 35 milj daleč, onkraj Jolieta, je pa začelo snežiti, da se ni videlo pred avtomobilom, da je moral moj nečak Frank Banich ustaviti in iti brisati šipo. Jaz sem ga prosil, naj raje kar obrne nazaj proti domu, pa saj veste, kaj je mladina, ki se ne dajo pregovoriti in mislijo da morajo vse prenesti. Šli smo zopet naprej in srečno prišli v Ogiesby k znani Megličevi družini; kjer so še vsi spali, razun očeta, ki nam je skuhal tudi kave, s katero smo se malo segreli. Od tam smo šli v La Salle, v nemško cerkev k 6. sv. maši in po maši nazaj v Ogiesby. Spotoma smo se oglasili pri Mr. Frank Senica, ki ima grocerijo in mesnico, kjer me je pa čakalo veliko presenečenje. Kot se je namreč izkazalo, je Mrs. Senica doma iz Cerkelj, čemur sem se silno čudil. Ko sem jo vprašal čigava da je, mi je prav v domačem dialektu povedala, da je Butarova Ko sem jo še vprašal katerega Butare, ker je tam več tega imena, mi je povedala da Fučevo, če vem. Takoj sem pritrdil da vem, da je to nasproti Marinčka, tam
GOVORU S SLOVENSKIMI PIJONIRJI V LA SALLE
La Salle. 111.
Zadnje dni sem se podal okolu in poizvedoval od naših slovenskih pijonirjev, kedaj so prišli v Ameriko in razne druge stvari. — Najprej sem pričel pri Mr. Joe Bregaču. Ta mož se je podal na pot že leta 1890 in sicer meseca februarja. Rojen je bil v vasi Dolni vrh št. 1, fara Sv. Peter pri Novem mestu na Dolenjskem. Pa naj sam pripoveduje, kako se je vCžil v Ameriko: — Naša ladja s katero sem, se' pripeljal v Ameriko se jej imenovala "Adler" in nas je vozila celih 12 dni do New Yorka. Kot močan fant slovenskih staršev sem si mislil, da bo najbolje, če se ustavim v Clevelandu, O. To je bilo v meescu marcu leta
1890.	V Clevelandu nisem ostal dolgo, ampak sem se odpravil v državo Michigan, kjer sem ostal dobre štiri mesece. Tudi tam se mi ni dopadlo, pa hajdi v Chicago, 111., kamor sem prišel leta
1891.	Tukaj sem zopet delal par mesecev, nakar sem jo odrinil v Joliet, 111., kjer sem delal nekaj časa pri kanalu. Tako sem ostal v Jolietu med ožjimi prijatelji nekoliko več časa. Vendar, se mi tudi tukaj ni preveč dopadlo in sem jo mahnil z nekaterimi drugimi prijatelji gori na Calumet, Michigan, pa tudi tam nisem dolgo ostal, kajti že naslednje leto, 1892, smo jo z nekaterimi Slovenci mahnili nazaj proti Jo lietu. Takrat se je začela v Joli
fara< sv. Jožefa. — (Opomba: če je res). — Tudi jaz sem bil pri ustanovitvi in Father Šu-štaršič so bili za župnika. Tukaj v Jolietu sem si tudi poiskal dekleta, ki se je tedaj pisala Ivanka Mišjak s katero sva maja meseca leta 1892 stopila pred oltar sv. Jovefa in Father Šu-štaršič so naju zvezali. Za tovariša je pa bil Mr. John Luzar, ki še živi tam v Ogiesby.
Leta 1893 so bile delavske razmere silno slabe, da sva jo z ženo odkurila v državo Missouri, kjer sem delal par mesecev. Pa tudi tu nisva dolgo ostali in sva odšla v Montano in zopet ostala par mesecev. Delal sem v bakreni tvornici in bilo bi še vse dobro, če bi ne bila tako strašno huda zima. Zopet sva odšla od tam in prišla v Chicago, kjer sem dobil delo v jeklar ni. Plača je pa bila majhna, saj so plačali za dvanajst ur dela na dan samo $1.20. Ker sem mislil, da bo drugje kaj bolje, sem zopet pustil tukaj delo in šel v Joliet, kjer sem ostal za delj časa. — Tukaj sem ga prekinil in ga vprašal, če je bil pri kaki ustanovitvi fare, nakar mi je začel sam dalje pripovedovati:
Da, pri ustanovitvi fare sem bil in sicer v South Chicagi, pri sv. Juriju, kjer je bil za župnika č. Father Kranjc in menda je bilo to leta 1893, v Jolietu pa leta 1891. — Z ženo sva se priselila leta 1901 v La Salle, kjer sem šel kopati črni "demant", ali po navadi pravimo premog. Moja soproga Ivanka je bila silno pridna in delavna. Po dvanajst bordar jev, Slovencev je imela na hrani in s tem nekaj zaslužila. Življenjske potrebščine takrat niso bile predrage, saj je stal funt govedine komaj 3c, prata "pork chops" pa 7c funt. Oba sva pa morala dobro delati. — Rodilo se nama je sedem otrok, eden mrtev, šest je pa živelo. Živela sva sama v hiši,
katero sva najela in šele leta
proti Zupeči vasi. Seveda smo se etu ravno ustanavljati slovenska
1902 sva si kupila lastno hišo na 4. cesti na komarju. — Sedaj bo 38 let, kar živim v La Salle, v Ameriki sem pa vsega skupaj že skoro 48 let. Tako sem bil tudi pri ustanovitvi slovenske fare sv. Roka tukaj v La Salle leta 1902 ko so delali staro cerkev in leta 1903 je bila cerkev blagoslovljena. Prvi župnik je bil č. g. Rev. Anton Podgoršek, j ako dober gospodar, ki je sam napravil oltarje. Vsa čas takemu gospodu. — Tak je bil moj kratek pogovor s pijonirjem Joe Bregačem. — (Dalje prili.)
1
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Slovencem v Milwaukee, v West Allisu in v Sheboyganu sporočamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. John Kramarich, kateri je pooblaščen sprejemati naročnino za list "Amer. Slovenec" in za novi mesečnik "Novi Svet." Mr. Kramarich bo pojasnil vsem, s katerimi bo prišel v dotiko pomen in namen novega mesečnika. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober tisk med nami.
Uprava "Amer. Slovenca"
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(16)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
i
Nazadnje je Lady Greystokc je vendar le sprevidela, da je zares tako najbolje, da ona prevzame vodstvo in oblast nad vsemi. Ko so nazadnje še ostali temu pritrdili, je sprejela. Takoj je začela dajati povelja, a Uo je princu Sborovu nekaj ukazala, se jc uprl, da zakaj imajo služabnike s seboj.'
Oči so se zasvetile Lady Greystoke ko je to slišala, vendar je pomirjevalno rekla: "Razumejte me sedaj vsi! Jaz sem vaša vodnica, vendar smo si vsi enaki. Med nami ni nobenega gospoda, nobenega služabnika." Prhic je nekaj ugovarjal, tod.i moral je biti pokoren, dasi je bil sila.neroden pri v$ei».
Ko mu je Jane nekaj ukazala, da gre 7. drevesa, se jc izgovarjal, da se boji pasti, nakar je pilot Brown rekel Jane, da ga lahko 011 dol vrže, če mu tp zapoveduje. Vendar do tega ni prišlo, ampak jih jC pomirila, nakar se je podala 11a razgledovanje okolice. Oprijemala se je \ej in skakala kot Tarzan.
S početka jc šlo malo bolj slabo, toda kaj kmalu se je privadila in je prav izvrstno skakala z veje na vejo. Ko je vse dobro ogledala, se je z zadovoljstvom vrnila nazaj proti letalu. Med potjo je zaslišala nenavadno rjovenje in loinasteljc po džungli, katero jc kmalu prepoznala za lačnega leva.
:•< A
Vesele božitne praznike
vsem svojim članom in rojakom želi
Društvo sv. Cirila in Metoda,
štev. 1, J. S. K. J.
Ustanovljeno 15. avgusta 1889
Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto!
FIRST NATIONAL BANK
ČLANICA V FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORP.
Minnesota
Vesel Božič! Srečno Novo leto I
Mantel Hardware & Furniture
ZALOGA ELEKTRIČNIH PRALNIH STROJEV in GENERAL TOUSEND TONE RADIO
Telefon 56 -:- Ely, Minnesota
o A	(D
Srečen Božič in Novo 5eto!
PENGAL STORE
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN GROCERIJA
Telefon 57
Ely, Minnesota
(P)
Vesele božične praznike in Novo leto!
IVAN TAVŽEL, upravitelj
OBLAČILA ZA ŽENSKE; KLOBUKI — ČEVLJI
Telefon 338-M
Ely, Minnesota
(P)
Srečen Božič in Novo leto!
Telefon 16-R
Ely, Minnesota
Vesele božične praznike in Novo leto!
MATIJA KAPSCH
NAJBOLJŠI LIKERJI in SVEŽE PIVO
Corner Sheridan Street in First Avenue
Minnesota
Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
CITY MEAT & GROCERY
JOHN BUKOVETZ, lastnik
Central Avenue
Ely, Minnesota
Vesel Božič in srečno, zdravo Novo leto
vsem ter obenem prav iskrena hvala vsem našim trgovcem in obrtnikom na Ely. Minn.j za njih naklonjenost za oddane oglase!
JOS. J. PESHELL
ZASTOPNIK AMER. SLOVENCA IN TRGOVEC Z MOLITVENIKI.
Ely,	Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto
	jBr
\	
	
tk	m
M« 'V	pt^
C - *	i j
četrt pinta kisle smetane in ko prevre, daj na mizo. Zraven daš cmoke.
-o-
Ocvrt krompir
V	pečici, speci šest opranih krompirjev (najboljši je rumeni krompir.) Ko je pečen, ga olupi, deni v lonec, stlači in dodaj en rumenjak, unčo in pol sirovega masla, soli, popra in naribanega muškatne-ga oreha. Vse skupaj zmešaj in nato pretlači skozi sito na desko. Vso zmes umesi in raz-valjaj za prst na debelo. Iz-reži iz tega testa štirikotne kose,(par inčev široke in dolge) in jih ocvri na vroči masti. Daš kot močnato jed na mizo.
--o—-
Zdrobov vložek za juho
V	lonec deni pol pinta mleka, 2 unči sirovega masla in malo soli. Ko zavre in se je maslo raztopilo, mešaje zakuhaj 4 unče zdroba in ko enkrat prevre, odstavi. V mlačni zdrob zamešaj štiri rumenjake in sneg štirih beljakov. Vse skupaj dobro zmešaj. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in peči približno 30 do 40 minut. Pečeni vložek zvrni na sito, da se počasi shladi. Hladnega zreži na drobne kocke, stresi v skledo, nalij na kocke prece-jene vrele goveje juhe in daj hitro na mizo, da se kocke
preveč ne razmočijo.
—0-
PRAKTIČNI NASVET
Kako ohraniš šivalni stroj,
da bo vedno v redu. Pred vsem ne imej stroja v kuhinji! V kuhinji se prehitro menjata toplota in hlad, je preveč sopare, kar zelo škoduje stroju. Če veliko šivaš, tedaj ma-ži stroj z oljem, ki ga dobiš nalašč za stroj, vsakih 14 dni. Enkrat na mesec zbriši vse dele pri stroju, zelo dobro ga pa očisti pri zobcih, ki pri šivanju pomikajo blago naprej Zato je najbolj pripravna stara krtačica za zobe. Ko si vse dele zbrisala, namaži stroj in ga vrti, odnosno šivaj po kaki krpi brez sukanca, da se olje razmaže po vseh delih obenem pa ostane umazanost na krpi in ni potem šiv umazan. S stojala stroja zbriši prah vsak dan, enkrat na mesec pa ga zbriši s krpo, poškropljeno s petrolejem.
ZDRAVSTVO
DIETA PRI RAKU
Zdravljenje zločestih tvorb spada še vedno v tisto poglavje medicine, kjer ni ves napor V nobenem pravem sorazmerju z uspehom. Kirurgov nož in obsevanja imata še danes glavno ulogo proti tem boleznim toda obe metodi učinkujeta pred vsem lokalno, dočim se utrjuje dandanes čedalje bolj naziranje, da so rakasta obolenja obolenja vsega telesa. Dunajski medicinec prof. E. Freund, ki že mnogo let proučuje vprašanje teh obolenj, podaja izsledke svojega raziskovanja v nekem strokovnem tedniku.
Zločeste tvorbe potrebujejo
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:
Za:	Din:
$ 2.55 ...... 100
$ 5.00	...... 200
$ 7.20 ...... 300
$10.00 ...... 420
$11.65 ...... 500
$23.00 ......1000
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50	.... 100
$ 12.25	.... 200
$ 30.00	.... 500
$ 57.00	....1000
.$11 >-.50	. 2000
$107.50	....3000
1'ri večjih svolali poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICI!
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
•AMERIK ANSKT SLOVT.NF'f"
'NOVI SVET
Te dni sem govoril z mojim prijateljem, ki ga nisem že dolgo videl. Kako sem se sestal z njim? Za novi mesečnik "Novi Svet" sem agitiral. Ko sem mu razodel namen in pomen novega mesečnika, ki začne v par tednih izhajati, mi pravi prijatelj:
"Od hudirja ste tam pri vas! Torej zdaj ste si izmislili novi svet. Kaj bode pa s starim svetom? Kam bote tega dali?"
"Kam? Med staro šaro ga bomo dali, saj ta stari svet je itak ves iz reda, ves polomljen in še-past, ljudje se vojskujejo med seboj na vseh koncih in krajih. Nobene zastopnosti ni, kaj bi z njim, to je kotel večnih nadlog in- težav, zato dobrodošel nam "Novi Svet"!" — Tako gem mu odgovoril.
"Če tako" — je dejal znanec, "potem me pa zapiši, da bomo tudi pri nas imeli novi svet."
Pa pridem k drugemu znancu, ki ga poznam že celih 30 let aH še več, pa ko povem po kaj sem prišel, pa pravi: "Saj mečkate s tem novim papirjem pa fes že zadosti dolgo. Res je že čas, da enkrat začnete, drugače, ga bote morali nekaterim še na drugi svet pošiljati, ker se bodo Preje od nas poslovili, predno bote začeli."
"Ja, prijatelj" — mu odgovorim, "mi, ki delamo in ustanavljamo ta "Novi Svet" smo pač le navadni ljudje in še to švoh. Stari svet je pa naredil Bog in on ga je ustvaril v šestih dneh. Izmed nas pa ni nihče Bog, zato gre tudi to naše delo tako počasi od rok. Čudežev delati ne znamo, da se nam zdi včasih čudež to, ker kljub vsej brezbrižnosti med nami ameriškimi Slovenci gre ta akcija le naprej in bomo kljub vsem težavam le dobili "Novi Svet". To prijatelj je pa res en kos čudeža in kakor sem star, ti to le povem, da temu de-daje blagoslov, sam Bog." "O.K. Martin, pa zapiši." tako pišem jaz, take pišejo ^'Ugi nove naročnike za "Novi Svet".
Tudi pri vas, ki to le berete in ce se pri vas še ni noben zglasil, sf bo kmalu kateri. Vsi ste vabljeni, da se zberete okrog tega novega mesečnika "Novega Sveta". Ta list bo zbiral zgodovino našega naroda. Govoril bo svetu in našim mlajšim, kaj smo slo-
venski pijonirji v tej zemlji napravili po naših slovenskih naselbinah. Prinašal bo vam tudi drugo zbrano in zanimivo čtivo, ki ga boste veseli. To bo naš družinski list, katerega bi moral imeti pod svojo streho prav vsak naš človek, ki kaj na svoj narod da. Zato rojaki naročajte ga. Bodite njegovi ustanovniki — pomagajte tej dobri stvari. Saj kar človek žrtvuje za dobro stvar, tega mu nikdar ne manjka. Pa ne samo to, še veselo zadoščenje ima v srcu, da je pomagal dobri stvari in taka zavest dragi moji je veliko več vredno za vsako srce, kakor pa suho zlato in srebro. Kaj pa je par dolarjev? Te je svet imel, ko nas ni bilo in jih bo, ko nas ne bo. Naj ima kdo še toliko te šare to je denarja, saj ga mora vsak pustiti tu na zemlji, seboj ga ne nese. Smrt je končno za vsakega tisti neizprosljiv obdav-levalec, ki pravi: vse kar imaš in kar si si pridobil, vse pusti, sam pa hodi z menoj v večnost po svoje plačilo. In kaj če bo nas kdo tam vprašal: če smo tudi kaj za svojega bližnjega storili in če smo imeli tudi kaj srca za dobre namene in stvari. Takrat bomo še le vedeli kaj so take stvari vredne — zdaj ne vemo.
Torej kmalu bomo dobili "Novi Svet". Rojaki apeliram na vas vse kot star slovenski pijo-nir, da se tej akciji pridružite. Postanite njegov ustanovnik če le morete, če ne pa takoj vsaj naročnik, da bote dobili takoj prvo številko tega mesečnika. Garantiram vam, da se bo "Novi Svet' vam dopadel in žal vam bo potem, da niste ta "Novi Svet" pomagali graditi kot ustanovni naročnik. Zato pa še danes se vsedite in napišite pismo: "Tudi jaz hočem postati naročnik "Novega Sveta", o katerem toliko čitam." Zraven priložite naročnino in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca", ki to kampanjo vodi in postali bote naročnik dobrega lista, ki ga bote veseli, ko prične izhajati.
Rojaki naprej za "Novi Svet"!
Vsem Slovencem v Chicagi in po Ameriki in stari domovini želim in voščim prav vesel in srečen Božič in zdravo zadovoljno Novo leto 1938!
Martin Kremesec.
ZA NAŠE GOSPODINJE
ŽENSKE IN SPORT
Sport je za ženske prav tako zdrav ko za moške. Le tu Je> ali naj se ženske lotijo vseh športov kakcr moški? plede na ustroj ženskega telesa in radi zdravja je važno, naj se ženske oprimejo le takšnega športa, ki jim napra-Vl telo bolj prožno in da so »jih kretnje bolj ljubke. Za ka-i ljubkost, mikavnost, pridnost je tisto, s čimer naj Nastopa ženska oseba. — Žen-naj se tudi ne javlja za Akorde saj je malokdaj spojna, da bi prekosila moške-To se pa ne pravi, da bi lla ženska kaj manj vredna, pač Pa je drugačne vrste ko ^oški. Moško telo je krepkej-mišic. Čeprav bi se ženska Se tako trenirala, ne bodo !1Jene mišice nikoli tako žila-Ve ko moške. Moški more no-Jjti dvakrat tolikšno tdsžo, ko-"kor tehta sam; ženska pa lc polovico tolikor sama teh-a- V rokah ima ženska za tretjino manj moči ko moški, ^e dečki morejo nositi trikrat *ežja bremena ko deklice. Tu-c'i mišičje ženskega srca je ^labotnejše ko mišičje moškega srca. — Ženska ne sme biti kak silak ko moški. Saj ima v duši zato več moči, da more Prenašati več duševnih bremen.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Kunec v omaki
Ko kunca kolješ, prestreži kri v skledo. Kri zmešaj z
malo kisa in postavi na hladno. Kunca deni s kože, in ko ga očistiš, ga dobro izperi, nato meso zbriši, da bo suho, in razreži na srednje velike kose. V kozi razbeli mast in prepraži tri žlice drobno zre-zane čebule. Ko se je začela čebula rumeniti, položi meso noter in pokrito praži. Ko se je me.;o zapeklo, in zarume-nilo in je sok čist, potresi po mesu tri žlice moke, in ko moka porumeni, zalij a četrt pinta belega vina, ostalo pa z vodo toliko, da dobiš srednje gosto omako. Prideni še en drobno zrezan korenček, pol lista lavorja, malo popra, dve stolčeni žbici in malo soli in duši dalje do mehkega. Ko je meso mehko, ga zloži v toplo skledo, sok pa pretlači v kozo, mešaje prilij kri in ko še malo povre, polij sok po mesu. Zraven daš žličnike, dušen riž in slično.
-o-
Golaž iz divjačine Rebra od srne operi (okolu 2 funta), kosti izluči, meso pa zreži na drobne koščke. V kozi razbeli mast in prepraži tri žlice drobno zrezane čebule. Na čebulo deni meso in malo osoli. Meso pokrito duši toliko časa, da se ves sok posuši in da ostane sama mast. Sedaj potresi po mesu žlico moke, in ko moka z mesom porumeni, potresi dve žličici tdadke paprike, premešaj in zalij z vodo. Golaž liato daljo duši do 'mehkega. Ko je meso dodobra mehko, prilij zraveu
Stran S
Na levi je belgijski kralj Leopold, na desni pa angleški kralj Jurij. Slika je bila vzeta ob nedavnem obisku belgijskega kralja v Londonu.
DVA KRALJA
snovi za svojo rast, ki si jih jemljejo iz hrane.. Hrano pre-bavljajo želodci bolnikov ^ rakom na normalen način. V črevesju nastajajo kisla vre-tja, ki spreminjajo normalne črevesne bakterije. Te spremenjene bakterije ne sestavljajo iz živalske maščobe, ki jim jo dovaja hrana snovi, ki rak uničujejo, temveč, snovi, ki raka naravnost ščitijo. Zaščitne lastnosti teh snovi je mogoče dokazati s poskusom. Nahajamo jih tudi v obolelem tkivu. Iz tega spoznanja sledi da je treba s pravilno dieto izločiti vse snovi v hrani, iz katerih bi bakterije proizvajale rak pospešujoče snovi, razen tega je treba telesu dovajati razkuževalne pripoinpčke.
Prof. Freund pravi, da sestoji pravilna dieta za rakasta obolenja pred vsem iz pravih beljakovin in olja. Meso brez tolšče in posebno meso divjačine sta dovoljena, nadalje je bolniku potrebno mnogo zelenjave. Nedostaja-nju beljakovine je mogoče od-pomoči s kazeinom, nukleinom" in peptonom. Sladkorja se mora bolnik izogibati, ker po-
spešuje vretje pač pa ugodno učinkujejo rž, oves in koruzna moka. Za slajenje je še naj bolje, da uporabljamo krista-lozcv Tudi vino, pivo in sadje so dovoljeni le v toliko, v kolikor ne povzročajo vretja. Konjak pa ne škoduje.
Za razkuževanje je treba jemati eterična olja v podobi kroglic z voskom in bismuto-vimi preparati. Na razpolago je tudi poseben kvas, ki uničuje raka in učinkuje razku ževalno.
Če takšna dieta ni mogoča, tedaj je mogoče snovi, ki uničujejo rakaste stanice tudi vbrizgavati, in sicer istočasno z ekstraktom iz prižljeca mladih živali, ki ta učinek še pod-kreplja. Td.pomaga posebno pri zunanjih rakih. Več nego 30 odstotkov pacientov z rakom, ki se ni dal več operirati in ki se je povračal, je prof. Freund obravnaval na ta način in jih je ohranil že za leta žive ne da bi čutili kakšne težave. Dieta zoper raka jo priporočljiva tudi v primerih, da pokaže preiskava možnost za nastanek rakastega obolenja.
v v
KRASNO BOŽIČNO DARILO
Cena 75c
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv.. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1819 West Cermak Road	Chicago, Illinois
KUKMAN BROS.
SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA 1900 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 0572 Slovenskim gospodinjam se priporočam z svojo trgovino. Vse vrste sveže meso, prekajeno in vse vrste perotnino ter vse vrst3 grocerijsko blago.
Narejeno z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kin Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Cena $2.00
— V vašem domu je gotovo prostor za ta prelepi oltarček. Ali pa dajte vašim staršem, bratom, sestram, ali prijateljem in znancem za božično darilo. Lepšega daru ei ne morete misliti.
To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivorv" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Vsem odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike! Srečno Novo leto!
KOVACH BRATJE
GROCERTJA in MESNICA -:- .
Telefon 75
»:- Minnesota
Vesel Božič in srečno Novo leto!
LOZAR BRATJE
lastniki
ELY TABLE SUPPLY
Telefon 86 -:- Minnesota
Vesele božične praznike in Novo leto!
JOS. PALCHER
LADIES and GENTS FURNISHINGS
SE PRIPOROČAMO ROJAKOM ZA NAKUP
Telefon 329 Ely, -:- Minnesota
Minnesota
Telefon 478
Pisano polje
J. ML Trail
O Slovanih.
Želimo vsem našim prijateljem srečen Božič in veselo Novo leto!
JOHN ZUPANCHICH
MESNICA in GROCERIJA
Telefon 259 Ely,	Minnesota
(P)
Vesela vošščila za božične praznike in Novo leto!
želi vsem
ELY SWEET SHOPPE
Ely, Minnesota
(P)
Vsem našim odjemalcem in prijateljem veseli Božič!
MATIJA KOBE
-:- MESNICA in GROCERIJA -:-Telefon 327-R	Ely, Minnesota
Vesel Božič in Novo leto!
ELY HARDWARE & FURNITURE CO.
"ZENITH" pralni stroji "HOTPOINT" električne peči za kuhati v
48 East Chapman Street -:- Ely, Minnesota
Telefon 46
(P)
SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO! Izplača se oglašati v
THE ELY SHOPPER
100% cirkulacija	I
MOCHNIK in PECHAVAR, lastnika
Telefon 244 -:- -:- Ely, Minnesota
(P)
Vesele božične praznike in Novo leto!
Friedsburg Service Agency
POPOLNA ZAVAROVALNIN SKA POSTREŽBA Zavaruje avtomobile proti ognju. — Poroštva
Do narodnega probujenja je bilo vrlo malo slišati o Slovanih. Sami nismo še bili prebujeni, vsaj ne dosti, drugi, ki so že prišli do narodne zavesti, so nas prav namenoma prezirali, ker že število Slova nov ni šlo v njih račune. Ako so pisali, je bilo pisano večinoma pristransko, da bi pokazali, kako neznatni in brezpomembni smo. Smo, zatajiti nas niso mogli, ampak nimamo dosti kaj, le število je naša najboljša moč. Slovani sami so morali spraviti večkaj o Slovanih med svet, pa imajo še dosti dela pred seboj.
Malo bolj v ospredje smo prišli v najnovejši dobi, ko smo vsaj nekoliko prišli tudi do politične pomembnosti, ker so nastale nove slovanske države.-' Kako pišejo zdaj vsaj drugi? Vsebina se ravna večinoma po simpatijah in po političnem preudarku. Kjer pričakujejo drugi nekaj politič nega prestiža od Slovanov, je sodba precej ugodna. Kjer pa postajamo Slovani politično drugim neprijetni, je tudi sodba neugodna.
Kako se sodba razlikuje, skoroda prav na isti strani, vidimo pri sedanjih Nemcih v rajhu. Kjer bi Slovani utegnili biti nemškemu nazijskemu stremljenju nevarni, smo ušiv-ci, brez kulture, siroveži, barbari. Tako sodbo smo videli prav v naših in zadnjih dneh, ker smo Slovani zid, da se ne more raztegniti na slovansko ozemlje lakota stisnjenih Nemcev po zemlji in kruhu. Prav na isti strani pa je sodba zopet precej ugodna, ako nazij-zem nekaj od kake slovanske strani pričakuje, in baje se nekaj sličnega plete doli v Beogradu. Pravične sodbe bomo težko kdaj dočakali od drugih, ako se sami bolj ne zganemo in pokažemo svetu, kaj smo in kaj pomenimo.
Ribanje med sedanjimi Nemci v rajhu in Slovani je posebno močno v Čehoslova-ški. V Prahi je izdal strokovnjak knjigo "Tretje carstvo na pohodu," kjer Slovsn razpravlja o Slovanih. Delo je vzbudilo precej pozornosti tudi med Nemci. V Avstriji je naziranje Nemcev o Slovanih prikrojeno političnim smernicam ; to se razume. -
Sodba o Slovanih se glasi, da so mirno, kmečko pleme, toraj, da niso bojeviti. Morda. Nemec je dober vojak, Slovan morda ni. Ampak Slovani so bili skoroda v neprestanih bojih z Nemci in so se jih večinoma ubranili, pa so bili v borbi še z drugimi, Švedi, Tartari, Turki, ki so imeli nad Slovani silno moč, pa so se jih Slovani temeljito odkri-žali, da so skoroda izginili, ali ne pomenijo več dosti. Boje-vitost sem ali tja. Kjer je kak sovražnik prišel na slovansko ozemlje in ga je hotel zavoje-vati, je uspel za neko dobo, končno pa ga je zadela usoda, kakršno sta doživela Šved ski kralj Karol XII. in Napoleon. Tujec je Slovana časno podjarmil, na svojem ozemlju pa je Slovan ostal, ker je znal
to ozemlje vztrajno in žilavo braniti. Ko je nastopila zadnja vojska, je nemški zunanji minister Bethmann-Holl-weg prešerno izjavil pred vsem svetom: "Začenja se obračun Nemcev nad Slovani." Dobro so imeli Nemci ta račun pripravljen. Kolikor so Slovani sami preprečili ta obračun, o tem se lahko ugiba, obračun pa je padel v vodo. Slovani so pridobili, Nemec je izgubil. Ali za vedno? Če je Nemec dober vojak, ne sledi, da bi bil tudi dober politik. Zopet se vzbujajo temu Nemcu skomine po slovanskem o-zemlju, po Ukrajini, po kruhu. Podvojili in potrojili so vojne stroje, s temi upajo priti do — kruha na slovanskem ozemlju. Prorokovanje ni na mestu. Slovani so —; kmečki narod. Moderni stroj Uniči lahko mesta, vseh kmetij ne more. V mestih in velikih centrih zmanjka kruha, na kmetih težko. Kmečko ple" me so Slovani, in če se NemeC zopet zaleti s svojimi stroji i" vojnimi mašinami, utegne nJe' mu prej zmanjkati kruha, ne bo pa zmanjkalo kruha kmečkemu Slovanu, in kruh utegne odločevati, ne mašlna niti b°' jevitost, izredna bojevitos1 Nemca, in manjša boje vitost Slovana. Industrijske palaČe so dobre, boljše so pa mii'lie kmečke hiše, in te imajo Sl°' vani.
STENSKI
KOLEDARJI
Kdor želi imeti v stanovanj11 VELIK STENSČ1 KOLEDAR za leto 1938
si ga lahko naroči po p0®? za ceno 25 centov. Koledafl1 so velikosti 20x28 inčev i'1 zelo razločni radi velikih # jasnih številk. Mnogi jih tu' di vsako leto naročijo ^za svojce v stari kraj za ist° ceno. Naši odjemalci v Cle' velandu jih dobijo zastonj svoje stanovanje. Pišite '
A. Grdina in Sinovi, 6019 & Clair Ave., Cleveland, Oh*0'
DR, M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd-
(ogel Leavltt St.)
Tel. Canal S817 chicago, ill.
K------
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od
$ zjutraj do 8:30 zvečer.


•:«r :•:«•: :•<♦>: <♦> -seo*51-
j
Vesel Božič in srečno Novo leto!
vsem prijateljem
JOHN KAPSCH
MESNICA in GROCERIJA
D 111 Sheridan Street -:- Ely, Minnesota
Telefon 150
<P>
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
B Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja-Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne-
"Dušica
ROMAN
Spi« al a B. Orciy Prevedel Paului
Preprosto belo obleko je nosila, ki je še Izraziteje poudarjala njeno nežno mla-lost, nobenega nakita ni imela, ne na vra-lu ne na zapestjih.
Margareta jo je gledala z odkritim odobravanjem.
"Lepa je nocoj, kajne Percy!" je dejala.
"Vaša dobrotljivost mi je vse to poskrbela!" se je otožno nasmehnila Julietta. — "Mislila sem na nakit moje ljube rajnke matere — Kako rada bi ga nosila, posebno nocoj! Tako ponosna je bila nanj mati!"
"Upajmo, da ga kmalu spet dobite nazaj !" je dejala Margareta z negotovim glasom ter peljala deklico v dvorano.
"Tudi jaz upam —!" je vzdihnila Julietta. "Ko so prišli tisti strašni dnevi nad nas po očetovi smrti, je prevzel dobri abbe Fabre iz Bolougna vso skrb za naše dragocenosti/Dejal je, da je bo shranil v svoji cerkvi v Boulognu. Cerkve ne bodo oropali, je pravil, in pri njem da bodo dragulji najbolj na varnem. Kdo bi tudi iskal Marnyjeve dragulje v neznatni podeželski cerkvi!"
Margareta ni ničesar rekla. Ni hotela vznemiriti Juliette in ji jemati njenih upov.
"Ubogi, dobri abbe Fabre!" je pravila Julietta. "Tako vdan je bil naši hiši! Življenje bi bil dal za nas! Prepričana sem, da ne bo pustil iz rok draguljev, dokler bo dihal."
Margareta je molčala.
Dobro je poznala divjanje francoskih revolucionarjev, dobro je vedela, kaj vse počenjajo v imenu "enakosti in bratstva", da kradejo, ropajo, skrunijo cerkve, preganjajo duhovnike. Slutila je, da abbe Fabre in njegova cerkev nikakor nista pripraven prostor, kjer bi bile varne take dragocenosti.
Rada bi še bila govorila z Julietto, pa ni bilo časa in tudi ne priložnosti.
Zabavni večer je bil v polnem teku. Pari so se vrteli, vesele gruče so stale naokrog, vse je pozdravljalo Margareto in njeno spremljevalko, le s težavo sta prodirali proti dvorani, ki je bila namenjena za nastop francoske pevke.
Poleg koncertne dvorane je bila majhna predsodba, skozi njo sta morali.
In tam je sedela Renata Candeille in čakala.
Zamišljena je bila, nekoliko nemirna.
Pred par dnevi se je pojavil na njenem stanovanju v Londonu sel. Dejal je, da prihaja od Chauvelina, odposlanca francoske revolucionarne vlade. Prinesel ji je škrinjico iz črnega mahagonijevega lesa in pismo.
V	pismu pa je brala tele besede:
"Državljanka Candeille naj blagovoli
sprejeti priloženo darilo kot zahvalo francoske vlade za zasluge, ki si jih je in si jih še bo pridobila za svojo domovino."
Pismo je podpisal sam Robespierre in pod njegovim podpisom je stal Chauveli-nov podpis.
V	škrinjici pa se je bleščal na črnem žametu ovratni nakit kraljevske vrednosti.
"V zahvalo za zasluge, ki si jih je in si jih še bo pridobila —!" In v pismu je stalo še več. Obljubljalo se ji je sijajno me-
sto na Molierovem gledališču v Parizu, vlogo "boginje razuma" pri bližajočih se velikih narodnih slavnostih, slavili jo bodo, ves Pariz, vsa Francija ji bo ploskala.
"Ženske so ničemurne!" je dejal Robespierre tisti večer v budoarju kraljice Marije Antoinette, ko se je poslavljal od Chauvelina, — in bolje ni mogel zadeti ko da si je za svoje namene izbral igralko Candeille —.
In par ur za selom je prišel k njej Chau-velin sam.
Prišel je z izdelanim gotovim in točnim načrtom.
V Richmond pojdete, ji je naročil, pod pretvezo, da pobirate darove "za uboge sestradance v Parizu". Vse jo je poučil, kako naj govori, da pridobi zase Margareto Blakeney. Nastopi naj na pozdravnem večeru. Pela bo francoske pesmi pred izbrano londonsko družbo. Sam prirfe^aleški jo bo poslušal —.
In pri nastopu naj nosi ovratni nakit, ki ga ji je prinesel od Robespierra.
To je bilo vse. — Drugo pa da bo že naredil on, Chauvelin —.
Kako lahko, kako enostavno —! In vendar, kako čudno in nerazumljivo zanjo—!
Igrala je slepo ulogo, ni vedela, kaj pravzaprav Chauvelin namerava, on da bo vse naredil, je dejal —.
Pa igrala je vlogo, ki je stregla njeni častiželjnosti in ničemurnosti. Vrhunec slave bo dosegla —.
Zamišljena je sedela v predsobi. Njeni prsti so se igrali z dragocenim nakitom, ahlo so se tresli.
Poznala je nakit. Videla ga je v zgodnji mladosti, tistikrat ko je njena mati še služila za kuhinjsko deklo v hiši vojvode Marny. Nakit je tistikrat nosila vojvo-dinja Marny, Juliettina mati —.
O, spominjala se je — otrok je bila še tistikrat —, kolikokrat je s svetim občudovanjem gledala sijajno gospo, ki se ji je zdela da prihaja iz čisto drugega sveta k njim doli med ubogo služinčad —.
Kako se sreča obrača! Renata Candeille, hči kuhinjske dekle, nosi danes dragulje vojvodinje Marny —!
Najbrž jih je zasegla revolucionarna vlada, ko je pobegnila iz Francije zadnja potomka Marnyjevega rodu, Julietta Marny -«- dobro jo je poznala! In vlada je poslala nakit njej, ubogi igralki, "v zahvalo za zasluge, ki si jih je in si jih bo še pridobila —."
Ki si jih še bo pridobila —!
Renati Candeille so se bleščale podolga-sto'fcrne oči. Chauvelin ji ni natančneje povedal, kaj namerava, pa to ji je dejal, da pride na pozdravni večer gotovo tudi Julietta Marny, ki da mora videti nakit na njenem vratu —.
Naj Chauvelin meri s svojimi načrti kamor hoče — ona, Renata Candeille, bo danes tudi zase dosegla popolno zadoščenje !
Odkar je živela na Angleškem, — koliko žalitev je že morala požreti od nadutih francoskih aristov-beguncev, ki so tod uživali angleško gostoljubnost, po večini berači prav kakor ona sama! In netila je sovraštvo do teh ljudi, iskala priložnost, da se maščuje —.
(Dalje prih.)
Stran S.T
AMERIKANSKI SLOVENEC
So.bota, 18. decembra 1937
1849 West CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS
i zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in. posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!