M. Iljin
Priroda in ljudje
KUDA 1N CISTA KOVJNA
Z rastlinami jc prdv taiko kakor s ko-vinanii. Cisti baker najdemo v prirodi !e redko. Mnogo pogosteje dobimo ba-krene rude. iž katerih pridobivamo ba-ker.
Ce bi bili navezdni samo na čiste ko vine v prirodi, potem ne bi imeli ne strojev ne železnic niti parnikov niti letal.
Svetovna zbirka rastlin je tudi neke vrste ruda, gradivo. ki ga je treba pre-delati da dobimo tisto, kar potrebu-jemo.
V tem gradivu je mnogo takega. kar nam je potrebno, mnogo koristnib svoj-stev in značilnosti. Ta rastlina je od-porna proti mrazu, ona proti suši. tretja proti boleznim, četrta ima visoka stebla, pcta ima velika zrna, šesta ima krepko siamo, ki se ne lomi in ne ulega rada A ta dobra svojstva so skoraj pri vsaki rastlini združena s slabimi Zato mnogo rastlin ni prebilo izDitov.
Z rudo ravnamo preprosto: kar nam je potrebno, ji odvzamemo, ko io sta-limo;  česar ne  poirebuiemo,   zavriemo.
Kako pa nai ravnamo z rastlinami? Kako nai pri živ« rastlini ločimo svoj-stva drugo od drugega. kako naj vza-memo eno, drugo pa zavržemo?
O  tem  pripoveduie  naslednja   povest.
O  LJUDEH.   Kl  SO  SE RODELI PREZGODAJ
»Njegova soba jc bila vsa natrpana z *aboji in polna debelih knjig, ki so bilr tiskanc z mem neznanimi posvetnitni t^-kami; povsod so stale stcklcničke z razno-barrnimi tckočinam', koSčki bakra in itU-za tcr paličicc svinca Od jutra do večera j« t rdečkastcna usnjatem jopiču. t »ivih kockastih hlafah. vcs pomazan z razmnpi neprijetno dišcčimi barvami, »kuštran fn neroden talil svinec. spajal razne bak?c-ne koštke nekaj tcbtal na majhni teht-Dici, rcnfal. hitro pihai na prste, kadar si jih jc opckcl, stopal spotikajoč se k risbam na stcni, si najprej obrisal naoč-nikc, nato pa vobal risbc skoraj dotikaje 8e papirja s tankim. ravnira, čudno bclim BMom V^asih se jt nrnadoma oetav] treii sobc ali pri oknu in stal dolgo ča;a t zaprtimi očmi in i dvignjenim obrazom molčcč in  neprcmičcn.
Plcjal sem na strebo ikednja in ga opa-zoval čez dvorii5?r «koii odprto okno. Vi-del sem modri plamcn Spiritne svetilke na mizi in nicgovo temno pojtavo. videl »cm ga. kako je scdcl in nekaj pisal v ojruljen zvezek; naočmki 10 sc lesketili hladno in modrikasto Vakor koščka lcdu Po cele urc so mt čarovniškj posli tcga človcka prilepljali na strcbo in razžigali n?ojo   radovednost   do boiečine!«
Tako pnpovcduje Gorki v knjigi »Otroška lcta« o najemniku, ki jc sta-noval   nckoč v hiši  njcgovcga  deda.
Najemnika niso marali, čcprav ni ni-komur prizadejal zla Babica je pravila, da jc »copernik«. d.ed pa ga jc obsojal, da jc »bogu sovražcn in ljudem nevarcn« Vii $o ae ga ogibali , »Bog vc, kakšen človck jc« jc govorila babica.
Dcd je godrnjal- »Sobo kvari. pod Je prežgal,   tapcte  pomazal   in  raetrgal.«
Zadcva sr je konfala tako, da so na-jemnika  spodili.
V prcjSnjt Rusiji ni bilo malo takih lju-di.  ki  »o  bili   »vsem  tuji«.
Tako je na primcr živel r \cacm pred-tncstm hiiici gubernijskega mesta Kalugr nagluSen gimnazijski profrsor Dalef Čet polnof jc bilo njcgovo okno v pritličju razsvctljeno Tam je sedel in deial — a m sedcl nad Šnlskinv zvezki, ampak nad risbami in raČuni, bavil se je z iznajd-bami.
S kaklntmi izumi sc je bavil gjmnazjjski profesor?
S čudnimi rečmi. ki iznajditclja ne obo-gatijo.
Iznajti jf hotel vlak. ki bi tckel z n-rcdno hitrostjo brcz tirov — v čmu, ko 50 se po]eg njrga po kaluškib ulicah po-grezali vozovi v blatu in st lomili kolcsa v  luknjah  na ccstah
Iznajti jc hotel popolnorrr- kovinski zra-koplov za tisof potnikov — v času, ko bi cclo navadcn tramvaj v Kalugi ogledoval' kot čudcž
Izračunaval jc rakcto za potovanjc med planeti — v času, ko jc poro^alo Časo-pisje o dvigu prcprostcga zračnega balo-na »t naT«očnosti htri\ntga občin»tva« ka-kor  o  posebno  Enamenitcm   dogodku.
A profesor se ni bavil samo z izumi. Pi-sal je tudi  knjige.
Pisal je o tcm, da »bo treba itmljo in druj^e   plancte   spraviti   ˇ   red«.
Pisal je. da »lc zemlja puiHnja* in da bo šrlc tfdaj nchala biti pustinja. ko »bo flovck gospodaril nad kDpnino, nad mor-jeiTi. nad zrakom. nad vrcmenom, nad rastlinami  in nad ;amim seboj«.
Cclo ljudjc. ki so mu bili najbližji, so ga imcli za človcka, ki »se ni rodil o pravem fasu, ampak prezgodaj« Njegov; rokopisc so t urcdniStvih izg^bljalj, rjjc govc risbe so neproufcnc odlagali v ar-hivt. njegove nažrte so tehniČne družbr zavrafalc.
Sam  jf izdajal svoje knjige.
Na vsaki knjigi jp napisano »Samoza-loiba« in natisnjen avtorjcv naiiov v fran-cošČini in ružčini; Russic. Kalonjra Tzio!-kovsky   — Rusija.   Kaluga.   Cjolkovski.
Ta naslov je bil namenjen prijatcljcTn in somišljcnikom, ki se morda najdejo kjc na svetu.
Ncdalcč od Kaluge v okrožnen) mestecu Kozlovu jc živcl drug čiovck, kl K )*. prav   tako  *rodil   »prczgtdaj«.
Čudcn moi je bil: zavrecl jc služba nadzornika postajnih ur, prodal hilieo, ki jo jc podcdoval po očctu, porabil T»e pri-brankc za nakup sadne drevesnicc in sc nasclil   r  kočici  srcdi  jablan  in   hrušk.
Čemu  jc storil  v»e?
Nc aato. da bi trgoval z jabolki in hruikat^i, marvcf zato, da bi prcobrazH rusko sadjarstvo.
Cudni. nerazumljivi »o morali biti njc-govi  nazori  Koglovčanom.
Nczadovoljen je bil z našimi »adovnja-ki, ki so tako revni, ki v njih rastejo na pol divja ali včasih cclo popolnoma divja gozdna drevesa. Povsod iste antonovke, borovinke, anisi, hruševke in brezse-menkc.
In to je še najboljše od vscga. kar imamo Le tu in tam srečamo v rastli-njakih pomjcščikov kake priscljence s ple-menitimi in nežnimi plodovi, a ti hirajo in ginejo, kakor hitro jih presadijo ia prosto.
Bivši nadzornik poetajnih ur si je za-stavil drzno nalogo: vzeti lcpoto in okos pri znamcnitih tujcsemskih sadnih drrvr-sih. ki imajo tuja imcna rcneta. bcllcfleur, calville, pomonc, bcurr^royal, in spojiti ta svojstva z odpornostjo naših skromnih antonovk.   borovink  in tenkovejk
V sadovnjaku pri Koflovu so začela ra-sti druga za drugim sadna drevesa, ki jtk-dotlcj šc nibče ni ridcl, ki jih dotlej sploh ni bilo.
Kojtlovski sadjar f« vxel cvctni pralek i »ananasnc renete« in t njim oprašil cve-torc »navadne antonovke« Eno izjned »e-men jc vjklilo in dalo drcvcsce nove vr-%te, ki   jt dobilo  imc »sjavjanka«.
Slavjanka je podedovaja od »ananas-nega« otet^ nclno, sočno in okusno meso, od »navadnc« matere pa odpornost proti mrazu. Niti mraz petih stopinj pod niJlo ni   mvgel uni<5iti   njcnih  cvetov.
. Sadjar je vael divjo usurijsko hniSko. kj je d»ma nekjc na Daljncm vzhodu, in jo križal s plemenito in ncino hruško »brurrcroyal« — »kraljcrsko maslenko«, ki je zrasla v cvetličnem lon^ku.
Ix scmcn jc zraslo pet drcvesc, pet hruik-sestra.
Prvi dve scstri se ni«ta posrcčili. Bolj-ša je bila tretja sestra »rakovka«, *e boljša četrta »tolstobcžka«, najboljše plo-dove mcd vsemi pa je imela peta sestra »Mičurinova zimska maslenka«. Tej hruSki je dal sadjar svoje lastno ime. Imenoyal se je Mičurin.
V  svojem enajstem let« jc dala ziriiska maslenka prvič  pet  in   dvajset   vclikih   in okusnih   plodov.   Leto   dni   kasneje  pa   je visclo  na  njcnih   vcjah   toliko   plodov.   Ja so $e veje skionile  do tal Tokrat nj bilo hnjšk   samo   pct   in   dvajsct,   ampak   pol-drug sto.
Od francoskcga očeta je zimska maslen-ka podcdovala fin in ncžcn okus, od asu-rijskc matcrc pa ne samo odpornost proti mrazu. ampak tudi proti udarccm : pras-kam Te hruŠkc lahko nakopičimo y shrambi kakor krompir Poškodovana mc-»ta sc prcvlcčejo s probkastim tkivom in ne  začno   gniti
To )c zgodovina ene družine, ki jt zrasla v Mičurinovi drevesnici Takih dru-žin jc vzgojil Mičurin mnogo. Smelo jt križal med seboj sadnc vrstc iz najrazlič-nejših krajev zcmeljske krogle zato, da bi sc udomačile v Rusiji, da bi v vsakem kmcčkcm sadovnjaku raslo sočno in plf-tncnito   sadjc.
V  Mičurinovcm ladovnjaku so rasli drug polcg   drugcga     potomci      »amcrikancev«,
»mongolov«, »japonccv«, »perzijccv« io • kttajcer«.
Divjo češnjo z naSih zavoll$kili st«p ie križal s plemcnito pensihransko žeStjjo, kt jc prišla z o«e strani oceana, in dobil sijajno   češnjo »idcal«.
NadaljeTanje pflhodnHč.