Slovenska beseda Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17.162 - Izhaja mesečno - Naročnina: Letno 20 din, polletno 10 din številka 7 V V Ljubljani, 1. septembra 1939 Letnik III Vlada narodnega sporazuma Po sporazumu s Hrvati je g. Dragiša Cvetkovič sestavil novo vlado, v kateri je zavzel mesto podpredsednika g. dr. Vladko Maček, minister pravde pa je dr. Lazar Markovič. — Senat in Narodna skupščina sta razpuščena Dr. Dinko Puc: Živela Hrvatska! Ves jugoslovanski narod iskreno pozdravlja sporazum, ker vidi v njem utrditev države Dvajsetletna borba za sporazum s Hrvati je sedaj končana. Pogodba, ki sta jo podpisala Cvetkovič in Maček in ki jo je odobrila krona, vsebuje izpolnitev glavnih zahtev hrvatskega naroda. Ko gledamo ta načrt, nam ni prav razumljivo, zakaj ni bilo mogoče tega že prej napraviti, kajti to, kar se je dalo Hrvatom, ni nič takega, da bi ogrožalo državo, ">** Še celo takrat, ko je bil napravljen sporazum med HSS in UO, ko je šel dr. Maček v Beograd ter je bilo opravljeno veliko rodoljubno delo, ki je ustvarilo podlago za današnji sporazum, so se našli ljudje, ki so sumničili obe strani protidržavnega mišljenja. Očitalo se jim je, da je bila to komunistična manifestacija, pri kateri se je demonstriralo s stisnjenimi pestmi, da so se čuli proti-državni vzkliki in da so pogodniki hoteli porušiti temelj države, zahtevajoči spremembo ustave. Takrat se je govorilo: Nikdar in nikoli! in marsikdo, ki danes govori navdušeno o sporazumu in pristavlja k temu ognju svoj lonček, je takrat pljuval na «sporazu-maše». Danes vidimo, s kako lahkoto se je vse izvršilo. Brez spremembe ustave so se določile meje banovine Hrvatske in so se določile kompetence. Nihče se ne razburja, ker se je ukinil volilni zakon in je dobila vlada pooblastilo, da spremeni zakon o tisku, zborovanjih in združevanju. Ban samostojne Hrvatske že uraduje, dr. Maček je podpredsednik skupne vlade in Hrvat je finančni minister. In vse je veselo in zadovoljno, v notranjosti je najlepši mir, napram zunaj smo strnjeni in vsi oni po celem svetu, ki so resnični naši prijatelji, odobravajo in pozdravljajo ta dogodek. Z ozirom na mednarodni položaj, ki je težji in opasnejši nego kdajkoli, je bil sporazum sklenjen takorekoč ob 12. uri. Strašno bi bilo, če bi nas bila vojna vihra dohitela nesložne in razbite. Popravljene so napake, ki so bile tolikokrat napravljene v notranji politiki z ozirom na Hrvate. Zadovoljstvo, ki vlada zaradi sporazuma na Hrvatskem, je zaradi tega tudi naše zadovoljstvo. Mi, ki smo zastopali od nekdaj stališče, da je treba z odločno gesto napraviti konec oni politiki, ki je izigravala enkrat Srbe, drugikrat Srbe in Slovence proti Hrvatom, ali pa tudi narobe, in ki smo trdili, da je treba ustvariti jasno situacijo zaupanja med vsemi tremi, bi bili sprejeli tudi tak sporazum, ki bi bil slab, samo da bi v odločilnem trenutku nastopili kot državljani enotne Jugoslavije skupno in odločno proti zunanjim sovražnikom. Toda danes lahko ugotovimo, da je sporazum dober. To seveda samo z gledišča, ki smo ga v našem listu čestokrat označili, ko smo povdarjali, da sporazum ne sme zmanjšati^ moči in obrambne sile naše države, niti zmanjšati gospodarske moči Slovenije, odnosno ogrožati njen gospodarski napredek. Kar se tiče prve točke, je stvar v najlepšem redu. Vodstvo države in njena moč na zunaj in na znotraj ne le, da nista okrnjeni, ostali sta formalno taki kot doslej, samo da sta zaradi zadovoljitve Hrvatov moralno ojačani. Patriotično mišljenje dr. Mačka in njegova ljubezen do Jugoslavije se je pri pogajanjih o teh točkah pokazala zopet v najlepši luči. Pa tudi glede drug« točke smo lahko zadovoljni. Strah onih, ki so mislili, da bo s sporazumom postavljen kitajski zid ob Kolpi in da bomo Slovenci odrezani ne samo od Hrvatske, marveč tudi od ostalih delov naše države, se je pokazal neopravičenim. Sporazum daje centralni vladi dovoljno možnosti, da vzdržuje enotnost države ter nemoten promet med posameznimi pokrajinami. Gospodarstvo Slovenije se bo še vedno lahko razvijalo in njegov procvit bo odvisen samo od nas, naše marljivosti in sposobnosti. Drugo vprašanje je seveda, kako se bo samostojnost Hrvatske pokazala v praksi. Morda bilanca te samostojnosti po nekaj letih ne bo pokazala tiste rožnate slike, kot si jo danes predstavljajo oni, ki so jo teoretski zamislili. Osobito je vprašanje, kako se bo obnesla finančna ureditev in porazdelitev dohodkov med državo in banovino Hrvatsko. V tem pogledu lahko nastane marsikako neprijetno presenečenje. Nas se to tiče v toliko, ker bo tudi za nas poučno, ali se bo sistem obnesel ali ne, — ravno z ozirom na finančno plat. Zato smo mišljenja, da bi bilo iz praktičnih ozirov bolje počakati s preureditvijo naše banovine po hrvatskem vzorcu, dokler ne vidimo praktičnih rezultatov. Vsekakor pa pozdravljamo iz dna srca svobodno Hrvatsko v okviru Jugoslavije ter ji želimo najlepšo bodočnost! Dr. M. Korun: V nove raz Jod, je! Sporazum )e največja garancija za uspešen gospodarski in socialni napredek v državi vine bo mogoče samo, če ji bodo zasigurana dovoljna lastno finančna sredstva. Za prehodno dobo je predvideno, da se bodo na njo prenesli ustrezajoči krediti, določeni v sedanjem državnem proračunu, in predvidena je možnost, da se bodo odobrili naknadni krediti, če bo potreba. To utegne začasno zadostovati. Glede definitivne finančne samostojnosti hrvatske banovine pa zaenkrat v uredbi še niso navedeni finančni viri, ki naj jih ima. Rečeno je samo, da se ji mora zagotoviti potrebna finančna samostojnost, ki obstoja v samostojnem pobiranju določenih dohodkov. Kateri, da bodo, oblika in vrsta, da se bo določilo šele s posebno uredbo. Če se to vprašanje svojčas smotrno in širokogrudno uredi, bo s tem novi notranji ureditvi najbolj pomagano. Uspeh ali neuspeh sporazuma zavisi predvsem od tega vprašanja, tu se bosta pokazala duh in volja do sporazuma. Kaj pa druge banovine? Glede njih ostane začasno vse, kakor je. Samo v posebni uredbi je rečeno, da se lahko določbe uredbe o hrvatski banovini razširijo tudi na ostale banovine in da se lahko posamezne banovine spoje ali spremeni njihov obseg. Dočim je torej z uredbo o hrvatski banovini sporazum s Hrvati uzakonjen, odpira zgo-rajšnja uredba možnost, da se preuredi tudi notranji ustroj glede ostalih banovin. Kdaj in v kaki meri se bo to izvršilo, ne vemo. Domnevamo, da se to ne bo kmalu in morda ne za vse banovine enako. Kakor imamo sedaj eno (hrvatsko) banovino s posebnim položajem in širšo kompetenco, ni izključeno, da bo še kaka druga banovina dobila kaj sličnega, čeprav morda ne istega. Da smo dobili Slovenci že sedaj svoje slovenske banovine s slično uredbo, kakor velja za hrvatsko, smatrajo mnogi za opustitev, s katero niso zadovoljni. Sporazum s Hrvati je dosežen ter objavljen obenem z uredbo o obsegu in kompetenci nove hrvatske banovine in uredbo o možnosti preureditve vse države po vzorcu hrvatske banovine; razpuščena sta parlament in senat. S tem je napravljen prvi korak k novi notranji ureditve države. Mi okrog »Slovenske besede*, ki smo vsa leta poudarjali potrebo sporazuma s Hrvati in preureditev države, iskreno pozdravljamo to, kar je napravljeno. Čeprav je najvažnejše, da je do sporazuma sploh prišlo, hočemo vendarle poudariti, da se strinjamo v glavnem tudi z načeli, na katerih naj sloni nova ureditev. Nimamo namena, da se spuščamo sedaj in na tem mestu v podrobno analizo uredb, hočemo pa poudariti nekaj misli, ki se nam zde važne. Boj za in proti sporazumu se je vodil o problemu enega ali treh narodov in pod gesli o enotnosti države in o federaciji. Kaj so nam prinesle v tem pogledu nove uredbe? Predvsem je zmagalo načelo, da so nosilci države Srbi, Hrvati in Slovenci, kot trije ravnoprav-ni narodi, ki naj imajo tako urejeno državo, da bo vsem trem zagotovljen vsestranski obstoj in razvitek. Nova državna ureditev ni taka, da bi jo mogli imenovati federativno, enotnost države je ostala. Tudi v tem primeru se je pokazalo, kako so državno-pravne teorije ena, živo življenje pa druga — močnejša — plat v življenju narodov. Šlo se je po srednji poti, ki obeta biti najboljša. Besedilo zakona je važno, še važnejša je izvedba. Zato zavi-sita uspeh ali neuspeh začetega dela od duha in volje, ki se bosta pokazala ob izvajanju sporazuma. Želimo in upamo, da bi delo uspelo! Ožitvotvorjenje in uspešno življenje nove hrvatske bano- Morda imajo prav. Vendar se trudimo gledati za enkrat stvar prvenstveno iz tega vidika, da je glavno, da je bil sporazum s Hrvati dosežen, da so Hrvati zadovoljni in da je dana možnost notranje reorganizacije države. S teni stopa Jugoslavija v novo razdobje. Naj bi bilo srečnejše in plodnejše, kakor je bilo dosedanje! Dr. L. Markovič Novi minister pravosodstva g. dr. Lazar Markovič je bil rojen leta 1887. v Beogradu. V osnovno šolo in gimnazijo je pohajal v Beogradu. Pravnih naukov se j& učil v Beogradu in Berlinu, kjer je bil tudi promoviran. V času od leta 1910. do 1914. je bil docent na pravni fakulteti v Beogradu, nakar je bil imenovan za izrednega profesorja. V tem svoj-stvu je ostal vse do leta 1920.* nakar je stopil v politično življenje. Pripadal je bivši Narodno radikalni stranki. Pred vojno je urejeval radikalni časopis »Delo*, a v času vojne je bil urednik č;gsopisa «La Serbie», ki je izhajal v Ženevi. Takoj po zedinjenju je postal direktor «Samoupravo, na katerem položaju je ostal do leta 1928. Od leta 1934. do 1937. je izdajal in urejeval časopis «Echo de Belgrade*. Prvič je postal minister za časa ustavotvorne skupščine, a v homogenem radikalnem kabinetu Nikole Pašiča je bil leta 1922. do 1923. minister pravosodstva. Za narodnega poslanca je bil izvoljen prvič leta 1921., a zatem je bil stalno izvoljen vse do sprovedbe autoritativnega režima na listi radikalne stranke. Ponovno je bil izvoljen za narodnega poslanca pri poslednjih volitvah lansko leto 11. decembra na listi dr. Mačka v srezu bileč-kom, ker je v času avtoritativnega režima bil v opoziciji. G. dr. Markovič je splošno znan kot odlični pravnik in pravniški pisec. Napisal je veliko študij iz privatnega in javnega prava in politike. G. minister dr. Lazar Markovič je odličen prijatelj našega pokreta in lista, v katerem je objavil že več svojih člankov. Zato mu iskreno čestitamo k imenovanju, izražajoč svojo željo in upanje, da bo slej ko prej prijateljsko spremljal naše delo za politično pomirjenje v Sloveniji in vsestransko strpnost. G. minister Markovič je bil v inozemstvu, ko ga je imenovanje dohitelo. Ko se je v nedeljo 27. t. m. zvečer vračal preko Ljub- ljane v Beograd, smo ga na kolodvoru pozdravili. Bil je zelo zadovoljen z uspešno zavrženim delom za sporazum, povdarjajoč svoje prepričanje, da je glavno, da bodo tudi Hrvati zadovoljni. Po novi poti Rešitev hrvaškega vprašanja je brez dvoma po svoji pomembnosti eden izmed najvažnejših notranjepolitičnih dogodkov od postanka naše države. Precej je bilo nepotrebnega trenja, trpljenja, pa tudi škode ne-le samo za narod, temveč tudi za državo samo. Ves čas od ujedi-njenja pa do danes je bil lirvatski narod kot eden izmed bitnih elementov naše države zaradi neupoštevanja njegovih teženj potisnjen v destruktivnost svoje možne politične dejavnosti. Zahteva po priznanju lirvatske narodne individualnosti kot viden izraz zunanji obliki celotnega kompleksa vseh teženj, je postavila kot neizbežno nujnost v ospredje neizogibno vprašanje, ali naj ostane še nadalje hrvatska narodna individualnost podrejen in manjvreden pojm pojmu narodnega edinstva ali načelu državnega edinstva kot izključno manifesta-tivnemu značaju, ali naj postane narodna individualnost paralelni in enakovredni element, kateri naj bi vzporedno z njim odredil državnemu edinstvu samo zunanji simbolizem in po njegovem ustavnem priznanju nudil državni za-jednici tisto potrebno avtoriteto in stvarno moč ter veličino, ki ji je neobhodno potrebna v zunanjepolitičnih odnosih mednarodnega življenja v Evropi in vsega ostalega sveta. Nesporno je, da je bila s priznanjem hrvatske narodne individualnosti in s tem združenih teženj ponovno ustvarjena in obnovljena duševna krepost in volja hrvatskega naroda. Vsiljuje se pa vprašanje, kakšne temelje ima pravzaprav zahteva po priznanju narodne individualnosti? Brez dvoma je ta zahteva po zgodovinsko-razvojnih dogodkih rezultat logične konsekvence, ki je iz svojega zgodovinsko - čutno - vzgojnega dogajanja prešla v kri hrvatskega naroda. Torej ni ta zahteva stvar kake naučene teorije, temveč naravna posledica čutenih pravic, ki jih je ustvarilo tisočletno homogeno življenje hrvatskega narodnega telesa. Sprovedba sporazuma je torej zasluženo plačilo dolgoletnih prizadevanj hrvatskega naroda. Tako je torej hrvatski narodni pokret zajel vse tiste plasti svojega naroda, ki so želeli dobro sebi in državni skupnosti. Vse, kar je tekom časa, ko je bil hrvatski narod v borbi, odpadlo ali ostalo izven njegovih vrst, je obtičalo na mrtvi točki, ker ni imelo svoje podlage in opore v samem narodu. Kakšno je pa stanje pri nas v Sloveniji? Podčrtavamo, da smo bili od vsega početka našega po-kreta prvi med našo slovensko javnostjo, ki smo vsepovsod propagirali in zastopali stališče, da je nujna potreba iz stališča občih in državnih interesov ustreči zahtevam in težnjam hrvatskega naroda. Ugotavljamo pa, da smo pri tistem delu javnosti, ki si lasti v Sloveniji monopol na yes napredni živelj in ki si je v zadnjem trenutku hotela prebarvati svojo unitaristično zunanjost in si pričela osvajati simpatije do hrvatskih teženj, naleteli na odpor in zasmehovanje. Toda mi smo kljub tem političnim akrobacijam ohranili mirno kri, ker smo verovali v razsodnost večine naroda. Vedeli smo, da kljub njihovi časopisni moči ne bodo mogli preslepiti merodajnih činiteljev pri reševanju tako važnega državnega problema. In tako se je tudi zgodilo. Pravočasno so spoznali preoblečenega volka v ovčji koži. Talzo kot se je pri hrvatskem narodnem pokretu izločilo vse, kar ni čutilo z narodom, se tudi pri nas v Sloveniji postopoma dogaja. Zlasti pa v bodoče ne more biti več mesta za tiste ljudi, ki so v svoji politični aktivnosti vse kaj drugega počenjali, kot pa to, za kar so bili poklicani in za kar se danes ogrevajo in oznanjajo s tiskano besedo in govori na shodih. Povdarjamo, da ima vsaka naša beseda vedno svoj pravi vzrok, pomen in tudi namen. Zato verujemo v razsodnost in dalekovid-nost vseh v poštev prihajajočih činiteljev, da bodo znali v danem trenutku pravilno pretehtati in preceniti pri bodočem notranjepolitičnem razvoju vse tiste pokrete in njih namene, ter jim odrediti mesto, katero jim pripada. Stojimo pa na stališču, da ni mogoče dopustiti vodstva sloven- skega naroda — ako mu iskreno želimo vzpona in uspehov — takim ljudem, ki jim je izražanje simpatij samo in izključno sredstvo za dosego njihovih ciljev. Vedno in ob vsaki priliki smo poudarjali, da zamore le tak politični pokret imeti vrednost in bodočnost tako za narod kot za državo, ki izide iz ljudstva in volje naroda, ker je to pač najsolidnej-ša osnova. Tudi v tem oziru smo zadovoljni, ker so se naše neštete trditve in napovedbe uresničile. Prepričani smo, da je s prelomom dosedanjega političnega stanja v državi ustvarjena polna možnost, da se strnejo v eno vrsto vse tiste plasti slovenkega naroda, katere naj ustvarijo homogeno sodelovanje v vseh javnih vprašanjih. Zato verujemo v zdrav razvoj in združitev vseh resnično pravih slovenskih narodnih moči. Pot je nakazana in možnost je dana. Treba pa je, da nas pri takem bodočem delu za politično konsolidacijo spremljata odločnost in previdnost, pa bo lahko doseženo stoodstotno vse tisto, kar pripaila slovenskemu narodu. S tem presojanjem lahko s polnim optimizmom gledamo v nadaljnji notranje-politični razvoj, ker vemo in v kar smo tudi globoko prepričani, da pri tako zdravem narodnem telesu, kot je slovenski, mora zmagati edino zdra- vi duh! —vč Besedilo sporazuma s Hrvati Ustanovila se je »Banovina Hrvatska1 Seslava vlade Dne 26. avgusta je kraljevo namestništvo imenovalo: za predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča, preds. vlade n. r.; za podpredsednika min. sveta dr. Vladka Mačka, odv. v Zagrebu; za pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča, ministra v p.; za ministra prosvete Božidarja Maksimoviča, ministra v p.; za ministra za gradbe dr. Miha Kreka, ministra n. r.; za ministra za gozd. in rudn. dr. Džaferja K u 1 e n o v i č a, min. n. r.; za ministra za ljud. tel. vzgojo Jevrema Tomiča, ministra n. r.; za prometnega ministra inž. Nikolo B e s 1 i č a, ministra n. r.; za ministra za zun. zad. dr. Al. Cincar-Markoviča, min. n. r.; za ministra vojske in morn. Milana Nediča, arm. generala; za min. za pošto, telegr. in tel. dr. Jos. Torbarja, odv. v Zagrebu; za finančnega ministra dr. Juraja Šut e ja, odvetnika v Sarajevu; za ministra brez portfelja dr. Barišo Smoljana, odv. v Zagrebu; za ministra za trg. in ind. dr. Ivana An d resa, odv. v Zagrebu; za min. soc. pol. in n. z. dr. S. B u d i s u v 1 j e v i ca, odv. v Zagrebu; za kmetijskega ministra dr. Branka Cubriloviča; za min. br.- portf. dr. M. Konstantinov iea, un. prof., Beograd; za ministra za notranje zadeve Stanoje Mihaldžiča, pom. bana. Nova vlada je v soboto svečano prisegla, nakar so ministri odpotovali v Beograd. VLADA SPORAZUMA je po svojem sestavu in značaju koncentracijska vlada, ker so v njem zastopane sledeče stranke: JRZ, HSS, SDS, zemljoradmki in radikali Ace Stanojeviča. Niso zastopani v vladi JNS, Ljoticevci, Hodžera in Davidovičevi demokrati. Ti zadnji so bili tudi v svoje-časnih pogajanjih med Mačkom in Udruženo opozicijo najbo j on-servativni in je zato umljivo, da s sporazumom tudi sedaj niso zadovoljni. V svoji izjavi povdarjajo, da sporazum ni rešil vseh državnih problemov naenkrat. Toda takega sporazuma, ki bi rešil vse probleme v zadovoljstvo vseh, menda ne bomo nikdar doživeli. — V vladi je tudi naš prijatelj dr. Lazar Markovič, ki je bil ves čas iskren zagovornik sporazuma s Hrvati in ki je bil pravi pobudnik svoječasnega takozvanega oktoberskega sporazuma med dr. Mačkom in U. O. Zaradi tega je po našem mnenju pravilno, da je bil pritegnjen v to vlado, čeprav se o njegovem vstopu Glavni odbor radikalne stranke doslej še ni izjavil. RAZPUST SENATA IN SKUPŠČINE. Obenem z imenovanjem nove vlade sta bila razpuščena skupščina in senat. Volitve senatorjev bodo po dosedanjih predpisih. Kdaj bodo volitve v novo skupščino, se bo naknadno določilo s kraljevim ukazom. DR. ŠUBAŠIČ — BAN HRVATSKI. , S kraljevim ukazom je bil na predlog ministrskega predsednika imenovan za bana banovine Hrvatske dr. Ivan Š u b a š i č. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA zida na tem nravnem in gmotnem temelju štedljivosti zanesljivo cesto narodnemu gospodarskemu ojačenju in jo uravnava k razvoju in napredku naše gospodarske moči in neodvisnosti. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA sprejema kakor čebelni panj cvetno žetev tvojih žuljev, da ti jo vrne z obrestmi in ti pomaga, kadar sila in potreba potrkata na tvoja vrata. Smatrajoč, da je Jugoslavija najboljši porok neodvisnosti in napredka Srbov, Hrvatov in Slovencev, in z namenom, da se čim bolj zanesljivo in popolno obvarjejo javne koristi, sta se predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič ter predsednik HSS in KDK dr. Vladko Maček lotila reševanja hrvatskega vprašanja ter se po daljših posvetih sporazumela v sledečem: 1. Treba je sestaviti skupno vlado. Tti vlada bo po pristanku odločujočih činilcev in na podlagi čl. 116 ustave izvršila ustanovitev hrvatske banovine, prenesla od države nanjo odgovarjajočo pristojnost in izdala politične zakone. Vlada bo v soglasju z odločujočimi činilci pripravila vse, kar je potrebno za preureditev državne zajednice. 2. Savska banovina in primorska banovina kakor tudi okraj Dubrovnik, Sid, llok, Brčko. Gradačac, Derventa, Travnik in Fojnica se bodo spojili v eno enoto, ki se bo imenovala Hrvatska banovina. Dokončni obseg hrvatske banovine se bo določil o priliki preureditve države. Pri tem se bodo upoštevale gospodarske, socialne, zemljepisne in politične okolnosti. Pri tej priliki se bodo izločili iz gori imenovanih krajev, ki so pripojeni hrvatski banovini, občine in vasi, ki nimajo hrvatske večine. 3. Z novimi enotami, kakor tudi v državi, bo zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi enak postopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju javne službe. Prav tako bo zagotovljena enakopravnost sprejetih in priznanih veroizpovedi. Z ustavo se bodo zajamčile enake osnovne državljanske in politične pravice. 4. V pristojnost hrvatske banovine se bodo prenesli posli kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, gradb, socialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave. Vsi ostali posli ostanejo v pristojnosti organov državne oblasti na vsem državnem ozemlju. Prav tako ostanejo v pristojnosti državne oblasti tudi posli, ki so posebnega pomena za splošne interese države, kakor n. pr. skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagande, izvrševanje policijske poročevalske službe, osiguranje javnega reda in miru. Za izdajanje državljanstva je pristojna banovina, razen za izdajanje državljanstva v izjemnih primerih ter za odvzemanje državljanstva. — Rudarska zakonodaja in rudarska podjetja. Pri izdajanju rudarskih koncesij, ki zanimajo tudi narodno obrambo, bo postopala banovina v sporazumu z vojaško upravo. Ce ne bi prišlo do sporazuma, odloča ministrski svet. — Gradnja in vzdrževanje državnih prometnih sredstev in ostalih državnih objektov. — Verske zadeve. — Mednarodni pravni promet. S tem, da se pravna pomoč v izvenspornih stvareh vrši direktno preko sodišč; zunanja trgovina kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli države (edinstvo carinskega in trgovinskega področja); zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih zasebnega zavarovanja in zavarovanja z zavarovalnimi (‘ruz' baini; menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, kon-kurzno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo in avtorsko pravo — predpisovanje kazni za prestopke proti predpisom o predmetih državne lastnine — postavljanje na zakonski način osnovnih načel prosvetne politike, kakor tudi osnovnih načel o krajevnih samoupravah — splošna načela meničnega prava in zavarovanja kakor tudi splošna načela vojaškega prava. Zaradi zagotovitve narodne obrambe se bo zajamčil vojaški upravi potreben vpliv na poprišču proizvodnje in prometa. Vlada se bo lotila prenosa- pristojnosti z države na hrvatsko banovino takoj po ustanovitvi te banovine. Da bi mogla uspešno izvrševati posle v svoji pristojnosti, se mora hrvatski banovini zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Končne kompetence hrvatske banovine se bodo določile o priliki preureditve države. 5. Zakonodajna oblast v stvareh iz pristojnosti hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Sabor sestavljajo zastopniki, ki jih ljudstvo voli s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem s predstavništvom manjšin. Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti hrvatske banovine izvršuje kral j preko bana. Bana hrvatske banovine imenuje in razrešuje kralj. Ban je odgovoren kralju in saboru. Vsak pismeni akt kraljevske oblasti v poslih hrvatske banovine podpisuje ban in nosi zanj odgovornost. Sodno oblast v hrvatski banovini izvršujejo sodišča. Njihove razsodbe in rešitve se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona. Državi se zagotavlja nadzorstvo nad izvršitvijo ustave in državnih zakonov od strani banovinskih oblasti. Za rešitev sporov glede pristojnosti države in banovine in za ohranitev ustavnosti zakonov se bo ustanovilo ustavno sodišče. 6. Obseg pristojnosti in položaj hrvatske banovine bo zajamčen s posebno ustavno odredbo. ki se ne bo mogla spremeniti brez pristanka te banovine. 7. Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in dogovorih, o volitvah narodnih poslancev, kakor tudi o drugih stvareh, v kolikor je to potrebno za izvedbo narodnega sporazuma. Zunanje zanimivosti Svoboda in mir. Francoski ministrski predsednik Daladier je letošnjega 14. julija med drugim izpregovoril tudi te-le besede: Leta 1789. je pariško ljudstvo izvojevalo svobodo pod utidba-mi Bastilje. Ta dan j