IOL številka. V Trstu, v soboto 19. decembra 1891. Te6aj „E D I N O S T" i«haja dvakrat na teden, vnako trsdo i« loboto ob 1. uri popolndne. „Edinost" stane: sa v«e leto gl. «.—; iayen Av«t. 9.— gl. polu leta „ 3.—; , * 4.50 „ ta četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke »e dobivajo v prodajal nicah tobaka v Trstu po & nov., ▼ Gorioi in v Ajdovščini po It nov. tla naroćbo broi priložene naročnin« m •ipravntttvo na oslra. EDINOST OglMl in oznanila ne račune po 8 nov vrnuca v petitu ; za nulov* ■ debelini črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrntie. Poslan*, javne zahval«, osmrtnica itd. se račune po pogodbi. V«i -i op i m o« pošiljajo uredniktTu Piazza Canerma At. 2. Vsako pismo nora biti frankovano ker nefrankovana •• ne upre-jemajo. Roknpiii se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upr&vniitvo P i a/za Caserma it. 2 Odprte reklamacije o proste p o h t ni m Glasilo slovenskega političnega družtva za /Primorsko, • V .d i nosi j« ■>«£. Vabilo na naročbo. Ob koncu zadnjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-Tftjočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Naš položaj. V zgodovini narodov no najdemo pač niti jednoga, ki bi bil vrhunec blagostanja ali slave svoje dosegel kar čez noč. Vsak-teremu bilo je vsojeno boriti se za svoj obstanek ali za gospodstvo svoje z velikimi, težavnimi sredstvi. Potoke krvi so prelili, nemilih usod prebili, pod katerih Številom bi bil naš mali narod slovenski že izginol, kakor izgine iskrica v velikem požaru — vse to pač, predno ho si presekali stezico do samostojnosti svoje. V očigled temu je boj naš za obstanek prava in pravcata igrača 1 Kajti nam ni prelivati krvi za usodo našo; in nam izgubljati število za številom svojih rojakov v sužnosti in divjem krvavem boji; kajti naš boj je boj d u-i e v n i, ob katerem se številno brez o-vire moremo množiti in vojsko našo z PODLISTEK. Majska noč, ali utopljenica. Ruski napisal N. V. Gogolj, pruvel V. K. Ratimir. IV. Fantje se razveseljujejo (Dalje.) — Izvrstna pesen, prijatelj! rekel je iganježgalec, naklonil nekoliko glavo na stran in obrnil se k županu, kateri je kakor okamenel, ko je videl tako drznost. — Prekrasno! le škoda, da se spominjajo župana z ne priveč pristojnimi besedami .. . In on je zopet položil roke na mizo ■ nekakim sladkim smehljajem v očeh, hoteč še poslušati, ke je pod oknom gro-mel krohot in krik: „znova, znova!" Ven-der je bistro oko moglo kmalo opaziti, da ni držalo začudenje župana na jednem mestu. Kakor star, skušen maček dopušča časih neizkušeni miši, da »kace okolo svojega repa, med tem pa hitro premišljuje, kako bi jej zaprl pot v luknjo. Še je bilo jedino županovo oko oprto v okno, a roka je že dala znamenje slugi, držala za leseno kljuko pri vratih in nakrat se je zaslišal na ulici krik . , . Žganježgalec je pridružil k številu mnogih svojih zaslug še rado- vedno naraščajočimi četami krepiti, samo da ostajamo v svojem, domačem taboru, dasecentralizujemo in ne prodajamo svoje rodne krvi in svojih vzvišenih uzorov lahkomiselno tujcem potom renegat-stvfl, potom nezavesti politične. Ne bomo tajili, da je resnični položaj slovanskih narodov v Evropi jako težko spoznati, k nemogoče to ni in v drugem obziru moramo javno pred celim svetom izreči, da je dosega naših, to je slova n s k i h ciljev odvisna jedino le od njih pravega izpoznanja, to je, položaja slovanske politike v Evropi. Da tega položaja niti naši politični nasprotniki ne izpoznavajo, je, in sicer v njihovo lastno kvar, resnično, a ne čudimo so jim zaradi tega, kajti njihova usoda je z druzimi besedami: posledica organične razvrstitve vkompo-žici j i zemskih stvari j, da „besne11 proti oni masi, ki je potem kemične analizev stvarstvu o d-menjena, gospodovati n a j p o-sled na tem planetu. Ako mi vse to vrenje in hrumenje, to zaganjanje in pehanje političnih atomov drug ob druzega zares stro kovnjaš-k i m očesom opazujemo, moramo priti do skončetka, da najburnejši od njih in naj-nemirnejsi med njimi polagoma doigra-vajo Bvojo, po naturi jim o d k a z a-no nalogo, to je: oni izginevajo, strti po lastnem pokončevalnem e 1 e-m e n t u, v brezbitno prošlost ! Marsikomu izmej naših Čitateljev zdelo se bode morebiti obakurno, kar jim polagamo danes na um, dopriznavši, da se s tem uprašanjem v tej obliki še do danes nismo pečali; a prosimo jih, da nam Bledijo za nekaj trenotji v ona tamna zavetja našega duha, kamor se le malokdo in uialokedaj upa podajati — v sfero skrajnega opazovanja politične materije na tem sveti. vednost, hitro natlačil s tobakom svojo lulo in bežal iz hiše, a poredneži so se bili že razkropili. — Ne, ti mi ne uideš! kričal je župan in tiščal za roko človeka, oblečenega v preobrnjen kožuh. Žganježgalec se je poslužil priložnosti in približal se, da bi pogledal v obraz temu rušitelju javnega miru; a hitro je odskočil nazaj, ko je zagledal dolgo brado in strašno našemljeno postavo. — Ne, ti mi ne izmuzneš! kričal je župan in pehal svojega ujetnika naravnost v hišo, v katero je šel mirno, ne da bi se branil, kakor domov. „Karpo, odpri sobo !" rekel je župan slugi. „V temno sobo ga zapremo! Potem izbudimo pisarja, zberemo sluge, polovimo vse te malopridneže in še danes jih obsodimo vse!" Sluga je zaropotal z neveliko visečo ključavnico in odprl zapor. V tem trenutku se je iztrgal ujetnik, posluživši bo teme, z nenavadno močjo iz njegovih rok. — Kam P zakričal je župan in zagrabil ga še krepkeje za vrat. — Pusti me, saj seni jaz ! zaslišal se je tenek glas, — Ne pomaga nič! ne pomaga nič, bratec 1 Cvili, kakor peklenšček, ako hočeš, ne le kakor baba, a mene ne premotiš! in pehnil ga je v temni zapor tako, da je S kratka : v čem sestaje politika in kaj je po naravi njeni element ? Politizovali so že prvi narodi, prve družine človeške na zemlji. Nesličnost, nejednakost v njihovi navadi, značaju in pri-dobščinab i lastinah v eksistenci tirala je do nasprotstev ; bahati in mogočnejši tlačil in mučil je bornejšega in pohlevnej-šega, k poslednji branil je svoj obstoj na podlagi pravice obstanka proti tlačitelju. Tem potom so nastali prepiri in krvavi boji in močnejši, a tudi surovejši po naravi, premagoval je, dosledno, krotkej- Iz tega je sledilo, da čim divjeji so bili rodovi človeški, čim huje je prevladovala krutost in barbarstvo, surovost in neolikanost v narodih, tem gonteji so bili krvavi pretepi in pokončevalne vojske na sveti. Že po naturi olikanejši element bil je le skromno zastopan mej narodi, ker ni imel prostora razširjati svoj poveličevalni upliv mej barbarstvom; sila živalske krutosti poražalaje vjednomer blagi, po njem zasejani sad in krvavi valovi pustošili so polje duha in omike. A to ni trajalo — po naturi usojeno je bilo razdivjanim atomom, da se razbijejo v nič in onemogli sesedejo v neslavno pozabnost, deloma pak, da njihovo bojno hrumenje preide v raz-žitno brbljanje, to je, besedno politizova-nje in prepir z stalno miroljubnimi in krotkimi, po naturi omikanimi narodi. Le-ti jeli so se bolj in bolj širiti, ker onemogli tiran ni zabranjeval več v toliki meri njihovih pravic po doslej, zatoraj je stopil olikani živelj iz svojega zakritja na piano in si tako utrdil ter zagotovil obstoj na veke. In tu se je jelo opazovati, da zares in stalno Omikani element je jedino le stalno krotki in miroljubni element in le njemu usojen oje po k e- ubogi ujetnik zaječal, ko je pal na pod, a sam se je odpravil s slugo v pisarjevo hišo, za njima se je pa dvignil kakor la-dija žganježgalec. Zamišljeni šli so vsi trije s ponikne-nimi glavami, kar zakriče pri ovinku v temno ulico vsled silnega udarca po ustnicah in dobe jednak krik v odgovor. Žu-pan je odprl svoje oko in z začudenjem zagledal pisarja z dvema slugama. — Jaz sem namenjen k tebi, gospod pisar ! — A jaz k tvojim uslugom, gospod župan ! — Oudne reči se gode, gospod pisar ! — Res čudne, gospod župan! — Kaj pa P — Hlapci razsajajo v celih krdelih po ulicah ! Tvojo milost poveličujejo s takimi besedami, da je kar groza ; še pijan Moskal bi ae jih bal izgovoriti s svojim nečistim jezikom. (Vse to je govoril suhi pisar v pisanih hlačah in rujavem žiletu, kakor vinsko drožje, s stegovanjem vrata in stiskanjem ga takoj v prejšnji položaj.) — Bil sem že nekoliko zadremal, in ti prokleti rogovileži so mo spravili iz postelje s svojimi nesramnimi pesnimi in ro-potanjem! Ilotel sem jim nekoliko naviti mi j i stvarstva živeti najdaljše in vladati kot poslednjemu na sveti! Vsi drugi nego miroljubivi atomi morajo postati žrtva zgodne minolosti, ker divjostina zemlji ni obstanka! --- Ali nimamo toraj pri tem opazovanji in razmotrivanji resničnega političnega žirija na sveti mi Slovani uzrok, tolažiti se in veseliti se našega položaja, ki je bolj bodočnost, nego sedanj ost naša P Da ! naš položaj ni naša sedanjost, nas položaj je bodočnost ali odsev srečne bodočnosti naše! Kajti mi Slovani smo — kar Brnelo pred celim svetom izjavljamo,— oni krotki, po n a r a v i za omiko in pr a v o srečo človeško odmenjeni element, —[to znači vedno rastoče razširjevanje slovan-vanskega upliva, slovanske samostojnosti na sveti! Zatoraj nam ni biti nemirnimi, bojazljivimi, ako se nam je v sedanjem poli* tičnim vrenji zvati „trpinom*-- vse to bode prominulo, mora pro-minuti, moč prirode prisili nasprot-stvo naše, odmakniti se raz stališče 11 a-čiteljstva, umakniti se, krotkemu, & srečnejšemu elementu, nego je 6no v krutosti svoji! In da se to često dogaja v naših dneh, nam-li ni v tolažbo opaževati, kako se politični nasprotnik naš muči in ubija z načini, vedno na novo izmišljenimi, & v posmeh mu brezuspešnimi načini: zatreti naš mogočni in k r e p-k i slovanski živelj P Nam li ni v tolažbo opaževati, kako so postali it krvavih bojevnikov onemogli besedičarji, nervozni oboževalci gole fraze! V očigled temu faktu moramo v t o-I a ž b o priznavati si, da naš položaj n i tako kočljiv, kakor ga je smatrati le na videz; ni nam bojevati se bogsigavedia kacimi duhomornimi napori, naše strune, a jedva sem obul hlače in oblekel žilot, so izginili, kakor kafra v vodi. Naj-glavnejši nam vendar ni ušel. F Sedaj prepeva v oni koči, v katero se zapira ujetnike. Kar hrepenel sem spoznati tega ptička, a njegovo obličje je tako zamazano s sajami, kakor hudičevo, kateri kujo verige za grešnike. — Kako je pa oblečen, gospod pisar? — V črnem preobrnjenem kožuhu, ta pasja noga, gospod župan ! — Ali pa ne lažeš, gospod pisar? Kaj, ako sedi ta rogovilež sedaj pri meni v zaporu P — Ne, gospod župan! Ne zameri, ti sam Bi se nekoliko zmotil. — Prinesite luč, ga pogledamo! Ko so prinesli luč in odprli vrata, — je župan kar zakričal od začudenja, zagledavši pred seboj Bvakinjo. — Povej mi, prosim, — ga jo nagovorila ona: — ali te je popolnoma pamet zapustila P Je li bila v tvojej jednooki butici le mrvica razuma, ko si me trešči) v temnico P Sreča, da se nesem udarila ob železno kljuko. Ali ti neBem dejala, da sem to jaz P Kar zgrabil si me, prokleti medved, s svojimi železnimi tacami in pahnil me! Da bi to hudirji pahali na onem svetu! . . orožje je edino le naša ilovanska zavest in vztrajnost v svojem slovanskem elementu in zavest, da mi ostanemo! Da pak je dosega naših ciljev mnogo težavnejša, nego bi po naravi smola biti, uzrok ni samo politično, marveč tudi materijalno nasprotsvo naše in to ćutimo zvlasti mi avstrijski Slnvani, osobito pa mi Slovenci. Ne moremo sicer verjeti, da bi se German, Italijan in Madjar trajno mogli posluževati kot orožja proti nam gospodarski in obrtni živelj uničujočega kapitalizma, knjti 6ni sami trpe dovolj pod fi-nancijelnim tlačiteljstvom te filoksere človeške družbe, a i/poznavati nam je, da so glasoviti drugoverniki — vsaj nas razumete ! — jedno najsilnejših nasprotstev slovanstva v Avstriji. Temu je kriva naša pravicoljubnost, naša vest in naše srce in podlaga tem, nas poveličujočim, čeravno tlačečim nas svojstvom je —- naša vera! Kar je nam katoličanom strogo prepovedano in kar smatramo mi v resnico* ljubnosti svoji za vnebovpijoč in „smrten* greh, dovoljeno je znanim nasprotnikom sloranstva brezpogojno in čem krutejša so njih dejanja v smislu človekoljubnosti, tem večji venec slave se jim spleta! V očigled istini tej se ne smemo čuditi, ako izgubljamo začasno na materijalnih lastinah naših, katere izgube seveda mnogo prouzročujejo otrplost po-politične zavesti; a po drugi strani se nam ne sme očitati, da je porazu našega blagostanja kriva — „slaba vera in nedostatnost spoštovanja do svečeniko v.tt Toda tudi v tem oziru se nam je tolažiti z izrekom, da k r i v i c a in b a r-barstvo nima stana na sveti, — tolažiti z zavestjo, da nam je zlata bodočnost zagotovljena. V dosego tega cilja treba samo dalje, neodmorno dalje, potom uma, tezne izomike in trdne zavesti slovanske! V to pomozi Bog! Govor dr. Ferjančiča V državnem zboru dne 18. decembra 1891. I. V ravnava vipavskih in notranjskih voda. Visoka zbornica! Izpregovoriti hočem najprvo nekaj besed k naslovu „deželna kultura" ter v tem oziru staviti na vlado potrebno vprašanje. Govoril bodem o vrav-navi hudournikov v Vipavski dolini in osu* šenju notranjskih dolin. Poslednje besede jo izgovorila že za vrati, na ulici, kamor se je odpravila kakor iz nekakega vzroka. — Da, sedaj vidim, da si ti ! rekel je župan, ko si je nekoliko opomogel. — Kaj praviš, gospod pisar, ni li prismojen ta rogovilež P — Prismojen, gospod župan ! — Ni li čas, vsem tem razsajalcem dobro posvetiti in navaditi jih na delo P — Že davno je čas, že davno, gospod župan ! — Ti tepci so si . . . Hudir! meni se je le krik svakinje na ulici Čuden sdel ... Ti tepci so si zabili v glavo, kakor da bi bili mi Bvinje vkupa pasli. Mislijo, da sem jaz kak njih brat, priprost kazak! . . Lehek kašelj, kateri je sledil tem besedam, in kosmat pogled dajali so znamenje, da misli župan govoriti o nekaj važnem. — Leta tisoč . . . teh prokletih letnic i*i ne morem nikakor zapomniti, — dan je bil tedanjemu komisarju Led&čemu ukaz, da naj si izbere onega kazaka, kateri je najbolj bistroumen. O! (ta „o!" j« izrekel župan z vzdignenim prstom) najbolj bistroumen ! za spremljevalca carici. Tačas sem jaz . . . (Dalje prih.) O tem sem sicer že obširneje govoril leta 1889; ker pa stvar ne napreduje, kakor želimo, in je potrebno, moram torej nujneje zopet opozarjati na to. Vipavska dolina je bila nekdaj lepa in rodovitna, a je s časom postala pokrajina, ki več ne more preživiti svojih prebivalcev. Trtna uš uničuje tudi tukaj nekdaj cvetočo vinorejo. Tudi na druge neugodne razmero sem že opozarjal in dokazoval potrebo, da se vravnavajo hudourniki in tako velikemu delu prebivalstva olajša živinoreja in poljedelstvo. Vipavska dolina ima tri hudournike in več stranskih potokov. Že dvajset let tukaj voda razdira in potrebno je, [da pomagata dežela in država in odstranita ve liko škodo. Leta 1889. jo deželni odbor kranjski poslal inženerja na lice mesta, da si ogleda razmere in presodi izgotovjjene načrte. Tb je izrekel sodbo, da je potrebno sistematično delo in ne le poprave ob izviru voda. Vodotoki so bili že tedaj tako zasuti, da se je bilo bati nesreč. Dotična sodba se glasi : „Ker se dna voda vedno zasipljejo in torej vzvišujejo, zato je vedno slabše. Vipava teče po vsej svoji dolžini. Bela v spodnjem toku in Močilnik na mnogih krajih po nasutem in vzvišenem vodotoku, in sicer meter visoko nad sosednim svetom. Če le jeden dan dežuje, poplavljeni so bližnji travniki, vrti, njive in ceste, in cel6 del trga Vipave, 7 kilometrov na dolgo in 300—500 metrov na široko. In če tudi voda v vodotoku upade, vendar ostane na bližnjem Bvetu zaradi nižje lege, dokler ne spuhti ali zleze v zemljo.* Isti strokovnjak pravi dalje: „Prva potreba je, da se sistematično vravna voda v vodotoku, če hočemo obvarovati z velikim trudom obdelane njive in vrte in revščine prebivalstvo, ki že vsled pojemajoče vinoreje iu drugih uzrokov trpi veliko škodo." Potrebno je toroj dvojno. Vravnava bregov pri izvirku in izčiščenje vodotokov. Deželni zbor kranjski je v seji dne 22. novembra 1889. dovolil v ta namen I 10.000 gld., ki naj se porabijo v spora-zumljenju s poljedelskim ministerstvom in na račun večje svote, katero bode morala dežela dovoliti. V isti seji je zastopnik vipavskega okraja izrekel zahvalo v imenu prebivalstva in izrekel nado, da se delo takoj prične. Dve leti sta minuli, a se ni še niče sar storilo. Vlada je odgovorila, da je načrt deželnega odbora sicer primeren, ali imel bode le tedaj vspeh, če se izvrši v celoti. V tem smislu pa po vladnem mene-nju Klemenčičev, oziroma Eipertov načrt ne zadostuje, zato je vlada to vprašanje odložila, dokler ne bodo izdelani natančni načrti in določeni proračuni. Ko je drugo leto to vprašanje zopet prišlo na vrsto v deželnem zboru, bila je burna nebata, ker vsi poslanci so si predstavljali veliko bedo vipavskega prebivalstva, ki je nastala vsled nenavadne suše. Deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj hitro izdela načrte in proračune, da se delo prične. Prosim torej visoko vlado, naj ne prezre te stvari, ter vprašam ob jednem, kako daleč je stvar dospela in ali je upanje, da se delo prične prihodnje leto. Za to delo je potrebno lo vladno pritrjenje. Kar se tiče odvajanja vodfi, iz notranjskih dolin, naglašal sem že pred dvema letoma, da je vlada delo pričela in plačala-A delo se je ustavilo, ker se menda prebivalstvo na ljubljanskem barju temu ustavlja, boječ se povodnji. Toda veščaki trdijo, da bi odpeljava voda iz notranjskih dolin ne poplavila ljubljanskega barja. A de bi se to zgodilo, dokazana bi bila nujna potreba, da se usuši ljubljansko barje. V tem oziru ne strinjam s sorojakom, ki je o tem govoril pred petimi dnevi, in veseli me obljuba g, poljedelskega ministra, da se vlada za- nima za osušenje ljubljanskega barja. (Dobro ! Dobro ! na desnici.) Za odpeljavo vodš iz notranjskih dolin je treba mnogo priprav, 'upam pa, da stvar ne bode zaspala. Pred dvema letoma sem stavil interpelacijo, katero danes ponavljam : ,C. kr. vlada se pooblašča, da prične priprave za vravnavo podzemeljskih voda na Kranjskem in v ta namen vstavi v proračune |milijoracijskega zaklada primerne svote." Politični pregled. Notranje dežela Poslanska zbornica vsprejela je v seji dne 14. decembra — nadaljevaje proračunsko debato — brez debate poglavje „najvišji sodni dvor*. Pri poglavju „penzijski proračun" prišel je do besede posl. G o s h m a n n izražajoč željo, da se udovam in sirotam državnih uradnikov stanje poboljša. Sedanje določila za pokoj* nine niso več za rabe, kajti stare so že 120 let. Poleg ozirov na finančno stanje države treba tudi ozir jemati na najele-mentarnejšo človečnost. Vsaj se ni ozir jemalo na finančno položenje, ko se je v poslednji sesiji L I o v d u dozvolilo 50 milijonov. Avstrijski državni uradniki zaslužijo vender, da se nanje istotako ozir jemlje kakor na Lloydovo družbo. — Posl. K r a u s povdarja žalostno položenje umi-rovljencev in umirovljenic. Celd vdove višjih uradnikov primorane so apelovati na privatno milosrdje. Plače nižjih uradnikov treba poboljšati in govornik pričakuje, da gospod finačni minister obrne pozornost svojo temu uprašanju. — Finančni minister dr. Steinbach povdarja, da bi v poboljšanje plač uradnikom in slugom, kakor zahteva dotična peticija društva državnih uradnikov, trebalo 6 milijonov goldinarjev. Z ozirom na obstoječe finančne odnošaje ni možno ugoditi zahtevi tej. Glede dra-ginjskih doklad povdarja minister, da treba v prvi vrsti ozir jemati na induviduvalistične razmere. Misliti treba, da se najprvo pomore onim, ki najnujnejše potrebujejo pomoči. Glede pokojnin priznava g. minister, da so skromno odmerjene, & pomisliti treba, da tu v mnogih slučajih priskoči carska milost na pomoč. Proračun penzij znaša po-uprečno 42 V« odstotkov proračuna plač. Ako bi hoteli opustiti dosedanjo prakso, premenile bi se seveda tudi te številke. Minister zagotovlja, da hoče vsikdar pozorno slediti temu uprašanju ter pomoči kolikor dopuščajo skromni odnošaji. Tudi posl. Lupul se je potezal za zboljšanje stanja uradnikov. Posl. A dame k je govoril o razmerah pri avstrijski severno-za-padni in južno-severni nemški zvezni železnici povdarjajoč, da je v države gospodarskem in financijelnem interesu, ako se ti železnici upravljati redno, ter da se koristi države ne podrejujejo koristim delničarjev. Ti dve železnici sti glasoviti gledć brezobzirnosti proti občinstvu. Poslanec H e r b s t je oporekal posl. A d d meku. — Za nas avstrijske Slovane prezanimiva je bila debata o poglavju „skupne zadeve*, kajti pri tej priliki potezal se je kaj krepko za našo čast drugorodec — Nemec. Mož ta je bil dunajski poslaneo, dr. Lu-eger. —^Govornik ta je rekel, da s predloženimi novimi trgovinskimi pogodbami napravijo najbolje kupčijo ogerski skopuhi s žitom. V prilog tem ljudem oškodovan je velik del industrije in velik del obrtnije dunajske je uničen. Novih pogodeb ne moremo biti veseli iz dvojnega ozira : se sta* lišča politiške neodvisnosti domovine naše in se stališča gospodarske neodvisnosti Avstrije. Sklice-vaje se na izrek nemškega kancelnrja C a-p rivi j a — da treba svćta iskati le pri Nemcih in Madžarih — protestuje govornik proti temu, kakor da so avstrijski Nemci in židovski liberalci jedno in isto. Osobito pa protostujo govornik, da se Čehe, R u mune, Slovake, Slovence in Hrvate smatra — kakor je to storil nemški kancelar — kot nekaj čisto p o s t r a n s k e g a, kot g e n-tes ininores, češ, da se lahko kar preide na dnevni red preko interesov teh narodnosti. Nemški kanclar meni, da — kadar se govori o Avstrijcih — treba misliti le na Nemce in Madžare, vse drugo je le nekaka priklada. Kot Avstrijec oporeka govornik temu. Govor nik je vskliknil: „Jaz poznam v Avstriji le jednakopravne narodnosti ter smatram vsacega Čeha, Srbu, Slovenca itd. kot avstrijskega sodržavljana in želel bi, d a tudi v Ogerski nimamo tlačenih narodov. Caprivi naj se bolje nauči zgodovine avstrijske in uveri se, da so Čehi, Slovenci, Hrvatje itd. v kritičnem času žrtvovali kri in svoje otroke za avstrijski prestol in uprav v ta namen, da so priborili ogorsko krono prestolu habsburškemu. Govornik se spominja nekega govora ogerskega posl. dra. Cotvosa, ki je rekel: „Tu sicer ne tiramo politike, toda nabiramo"si zaklade narodne samozavesti, da je ostavimo poznejšim rodovom; dokler bode stal Henczijev spomenik pred ministerstvom ogerske deželne brambe, dokler se bode žalila naša narodna zavest po razobešanju črno-ru-mene zastave, po sviranju avstrijske cesarske himne na sv, Štefana dan in po ružnih germanizaciju!), moramo javno gojiti te slavne spomine (izza leta 1849)." To so torej tisti Madžarji, pri katerih bi hotel Caprivi informacij iskati. Pomisliti treba, kolika drznost tiči v teh besedah. Tu pri nas v Avstriji nas ne žali črnorumena zastava in ni ga Slovenea ali Hrvata, ki bi se čutil po njej žaljenega. Lueger je nadaljeval, da se trgovinske pogodbe glase le na korist Židov. Vse židovsko časopisje vzradoBtilo se je, ko so se prijavile te pogodbe. Vsikdar pa, kadar se ti-le radoste, obide govornika neka slutnja, da bodo drugi jokali. Čudno je vsakako, da so se te pogodbe tako dolgo držale tajne in da se sedaj toli hlastno hočejo rešiti. To je sumljivo. Tok avstrijskega politi-škega in gospodarskega upliva ne meri v Nemčijo, Italijo, Švico ali Rusijo, ampak v države na balkanskem poluotoku. Tam najde kupovalcev industrija in obrtnija naša. Tam žive ljudstva, ki bo pošteno branila norodnost svojo proti Turkom. Rumuni, Srbi in Bolgari ne goje želje, da bi postali Rusi, ampak pridružiti se hočejo državi, koja bi jim jamčila svobodni razvoj narodnosti svoje. Kakor hitro se je zrušila slava kralja Milana, tako se je zrušil naš upliv v Srbiji. Ako se narodnosti te ozrejo na svoje naravne zaveznike v Avstriji, ne opazijo druzega, nego da se njih bratje po rodu tlačijo na nezaslišan način. Notranja madžarska politika upliva usodepolno na našo vnanjo politiko. Politika ta mora prenehati, ako si hočemo pridobiti upliva na balkanskem poluotoku. Le Židje predstavljajo se na balkanskem poluotoku. Treba je čitati zgodovino gradnje Brbskih železnic, da se prepričamo o brezdnu smrada in korupcije. Zato ponavlja govornik, da, ako si hočemo pridobiti upliva na Balkanu, treba dati slovo tem tradicijam ter se povrniti k vna-nji politiki princa Evgena, cesarice Marije Terezije in cesarja Josipa II. Grof An-drasy hotel je Bosno osvojiti z dvema kompanijama iu jedno godbo. To je bila zmota, ki nas je Btala mnogo žrtev na krvi. Ako bi se nadaljevale take zmote, ako bi hoteli pod rudečo-belo-zeleno zastavo pridobivati na Balkanu, stalo bi nas to še večjih žrtev. Priti mora čas, ko črno-ru-mena zastava postavi nekoliko v senco rudečo'belo-zeleno. Črno-rumena zastava bodi znak pravice in poštenosti. Luegerju je takoj odgovarja minister-predsednik grof Taaffe obžalovaje, da se tako govori v trenotku, ko se je ustvarila možnost utrditi politiško zvezo treh držav ne le v politiškem, ampak tudi v gospodarskem obziru. Tako postopanje da ni politiško. G. ministerski predsednik zagovarjal je vlado ogersko, ki služi istemu cesarju in s kojo moramo hoditi roko v roci. Izjavam rainisterskega predsednika pridružil se je poslanec P 1 e n e r. Poslanec D i p a u 1 i je obžaloval ta dogodek, sicer je pa priznaval, da j« proti pogodbam mnogo trgovinsko-politiških pomislekov. — Za Dipaulijčm se je zopet oglasil Lueger izjavljajoč, da se mu nikakor ne zdi čudno, da se je grof Taaffe potegnil za vlado ogersko, zato pa treba, da poslanci govore odkrito in brez pridržkov. Razža-liti ni hotel govornik nikogar in nikakor ni smeti zamenjavati Caprivija z državo nemško. Stranka, ki seje toli zagrešila nad Avstrijo, kakor se je nemškoliberalna, nima pravice govoriti o patrijotizmu. Zatem so g. mini-sterskega predsednika in vlado, ki je sklenila te pogodbe, proslavljali posl. Herbst, N e u w i r t h ter — PoljakBilinski. Ta poslednji gospod zabrel je oel6 tako daleč; da je trdil, da se ne le država ne sme vtikati v notran je razmere kake druge države, ampak ceI5 poslanec jedne dežele ne bi se smel vtikati v razmere kake druge dežele. Gospod Bilinski, to ni res! Vsklik ta nam na novo priča, kaki prijatelji avstrijskim slovanskim narodnostim so ti Poljaki. Po takem bi morali mi koroške naše rojake kar prepustiti žalostni usodi — narodnemu poginu — in našj poslanci ne bi smeli črhniti uiti besedice v obrambo teh trpinov. Lepa perspektiva v bodočnost, ako taki gospddi slovenski poslanci pripo-morejo do kartclne veČine! Različne vesti. Odbor polit, društva „Edinost" ima jutri ob 10. uri predpoludne svojo sojo v v prostorih „Del. podpornega društva". Gg. odborniki so naprofieni, da se polno-številno udeleže seje te. Trgovinski mister Bacqehem obolel je na hripi. Tržaška posojilnica in hranilnica. K temu važnemu in koristnemu zavodu prijavilo je svoj pristop že več rodoljubov, kateri so mu tako položili pervi temelj. Želeti bi bilo, da bi gospodje, ki mislijo postati udje tržaške posojilnice in hranilnico, v kratkem svoj pristop prijavili, da ona z novim letom razširi svoje delovanje po vsem Trstu in okolici. Uradne ure so v nedeljo od 10—12 dopoludne in v sredo od H—4 popoludne v via Molin piccolo št. 1. Vender! Kakor čujemo je naučno mi-nisterstvo razveljavilo naredbo deželnega šolskega sveta koroškega glede učnega jezika na ljudskih šolah v Št. Jakobu v Rožui dolini in na Tolstem vrhu ter ugodilo rekurzom teh dveh občin. No, kaj pa je z rekurzom naših tržaških očetov ?! Tudi mi smo tu ! Važna vest. Dunajski listi javljajo, da vstopi v kabinet jeden član združene nemške levioe kot minister brez portfelja, Iz državnega zbora. V seji dne 16. decembra obravnavali so finančni zakon za leto 1892. V seji so govorili dr. G r e g r (izredno ostro), Lienbacher, F e r-jančič, Rolsberg, Gregoreo in princ Kari Schwarzenberg. Finančni minister Steinbach je odgovarjal na izvajanja G r e g r o v a. Due 17. t. m. govoril je generalni govornik posl. Ilerold proti finančni postavi. Poročevalec P 1 e n e r je rekel, da so spravna akcija mora izvesti. Koncem seje interpe-lovali so posl. S p i n č i o in tovariši ministra za notranje zadeve radi napadov z italijanske strani na Hrvate in Slovence v okraju poreškem. S to sejo se je zborovanje prenehalo ter je prihodnja seja najbrže dne 8. januvnrja bodočpga leta. O sejah teh priobčimo podrobnejše poročilo v prihodnji številki. Iz odseka za trgovinske pogodbe. Državnozborski odsek, izvoljen v pospeševanje trgovinskih pogodeb, posvetoval se je dne 17. t. m. Posl. princ Lichten-s t e i u izjavil se je proti pogodbam. Posl. Rosenstock in Beer za pogodbe. Posl. Dipauli je proti pogodbi z Italijo, ker je Tirolska oškodovana po carini na vino. V seji dne 18. t. m. izjavil se je posl. Suklje za pogodbe, ker je smatra kot garancijo za evropski mir. Posl. R o -bič je proti pogodbi z Italijo. Slednjič je odsek z večino glasov odobril vse pogodbe. Tržaški mestni svet ima nocoj sejo. Na dnevnem redu je poročilo juridiškega in peticijskega odseka, tikajoče se činov, kojih je obdolžen veleč. g. kapelan ške* denjski, Rajko Logar. Mestni proračun za leto 1892. kaže nam primanjkljaj blizu 800.000 gld. Da rp pokrije ta primanjkljaj, priporoča magistrat izvanredno doklado na državni užit-ninski davek za prvih pet let po 25, 20, 15, 10 in 5 od sto in posojilo 450.000 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabral je „Barovencel" dne 13. t. m. pri Glencu v Skednju gld. 180. Za božićnico so darovali: (Dalj«) ga. Ema Abram 2 gl. g. Čok 50 nv. g. Fany Dolenc 50 nv. g. L. Čome 50 nv, g. F. Goriup 1 gl. gč. Ant. Lavrenčič 2 gl. g. Slavik 70 nv. gČ. Susan 1 gl. g«. Polič-Muha 1 gl. ga. Lampe 1 gl. g. Kociančič 1 gl. ga. Lavrič 1 gl. ga. Gulič 120 ga. Krajne 1 gl. g. Candolini gl, 2 10. g. Grebene 60 nv. ga. I. Gasperčič 1 gl. ga. Ščuka : eno volneno ruto, 3 pare nogovic in eno deško, kapo, g. Nabergoj Marija : 6 parov nogovic, in 12 žepnik rut, g. Dra-gotin Hrovatin 6 mornarskih majic, ga. M. Milavc: 2 srajci, 1 spodnjo kitljo, 1 svi-tiče in 2 ruti, go. Dragojila Germek 2 gl. g. Milan Šašelj 2 gl. g. Frančišek Poni-kvar 1 gl. A. G. 1 gld. ga. Vekos. Va-lenčič: 5 rut, 4 žepne robce, 2 para spodnjih hlač, 5 parov nogovic in 2 para zapestnic, gč. Bogomila Valenčič 2 kapci, 3 žepne robce, in 2 para zapestnic. Neimenovan eno deško suknjico, g. U. en par čevljev. Božićnica V otroškem vrtu v Rojanu je v torek dne 22. t. m. Začetek je točno ob 5 uri pop. po sledečem vsporedu : 1. Molitev. 2. Govor g. prvomestnika. 3. „Božićnica", otročji zbor. 4. „Domovini", deklam. Zlobec K. 5. „Pod lipo", (otročji zbor). 6. „Božično drevo", deklam. Venutti A. 7. „Tratica in lipa" (otročji zbor). 8. „Detinsko zaupanje", deklam. Zadnik T. 9. „81epec" (otročji zbor). 10. „Mladi vojaci", (prizor), Mihelič, Vihtelič, Gorjup, Ferluga. 11. „Avstrija moja" (otročje zbor). 12. Zahvala (Čokelj Mar.) 13. „Cesarska pesem" (zbor). 14. Govor voditelja otr. vrta. 15. Deljenje daril otročičem. Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti vabi k tej božićnici vse one, kateri so kaj darovali v korist otročičev, posebno pa vse rodoljube in seljake IV. okraja. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu nabral je Proseški čast. gosp. župnik med družabniki družbe sv. Mohorja svojega okraja 3 gold. 40 novč. Tudi lansko leto ob priliki razdelitve knjig družbe sv. Mohorja nabral je isti gosp. župnik blizo enako svoto — kar je pač posnemanja vredno ! Daroval je ob priliki zadnje voselice „Adrije" v gostilni „Pri Ferlugi" na Greti še g. N. N. iz Barkovelj 1 gld., kar je bilo pri zadnjem izkazu izostalo. Vabilo na „Silvestrov večer", ki ga priredi telovadno društvo „Tržaški Sokol" dne 31. dec. 1891. v prostorih dvorane „M a 1 1 y" (ulica Torrente št. 16). Spored. 1. Veljko Sviglin : „Potpourri bolgarskih narodnih pesmi", udara tamburaški zbor. 2. Vj. Klaič : „Svračanje", poje kvartet s spretnljevanjem tamb. zbora. 3. Hudover-nik : „Naša zvezda", kvintet. 4. Jahoda : „Doblinguka polka", udara tamb. rbor. 5. Dr. B. Ipavic : „Planinar", ženski kvartet. 6. » * „Mihova ženitev", zbor. 7. Bo-rnvščakov : „Pavliha", šaljiva pripovedka z narodnim pttjem, izvršuje g. Borovsča-kov. 8. Tombola. Po zvrsenem programu je prosta zabava in ples. — Začetek je ob 9. uri zvečer. — Članovi in njihove družine so ustopnine prosti, nečlani plačajo po 30 nvč. za osebo. — NB. Bratje Sokoli so prošeni, da se udeleže te zabave v društveni obleki. Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole V Gorici bodo letos dvoletne preskusnjo dne 23. decembra t. j. v sredo od 9—12 ure predpoludne. — Vodstvo šole vabi k preskušnjam nnjuljudneje vse posestnike in prijatelje kmetijstva. Iz Podmelca nam pišejo: Razvoj vsega našega javnega življenja sili dandanes k združenju enakomislečih v doBego skupnih dobrih namenov. To je ros budilno geslo v spoznavanje znamenja časa. Združenje, sloga, edinost so po vsej pravici bistveni temelj našo prihodnosti, zato ostanejo to besede neizrecljivega pomena. Nesloga pripelje človeka v obupnost, nko »p nahaja pod železnim mečem gospodarja, kateri ho poslužuje zlobnih strastnih sredstev, da si zamore nadomestiti priljubljenca; gotovo jo takemu hlapcu premeščenje jutranja zarja mladega dne. Ako je že združenje posamičnih stanov tako važnega pomena, toliko večjega mora biti vez raznih stnriov, narodov in držav. V neslogi ni vspešnogs delovanja ne na duševnem niti na znanstvenem in narodnem polji, kajti prvi se mantijo pri maslenih poticah, — zadnji pa stoka in moči z bridkimi solzami kruh pokorščine. Doživeli smo res žalostne čase, v katerih je začela cclo peronospora prepirov in predsodkov okuževati cvetoči narod : bije se načelni boj prihodnosti. V slogi zmaga! saj so bili narodi po milosti rešeni iz suženjstva in gotovo prisveti tudi zmagovalna zarja račel : „Emites spritum et ronovabis faciem terae" : „Post nubila phoebus". Govorivši že o združenju, priti moramo k stvarnemu dogodku, kateri nas je k dopisu izpodbudil. Naša župnija ima čudno razdelitev: Podmelec, Kneža, Selo, Rakovec, Loje, Liso, Telmine, Hum in Grape imajo svojo duhovnijo z tremi žu-panijami. Čudno ! Kneža in Telmine spadajo pod Grahovsko županstvo, Rakovec pod'Ponikve, Podmelee z drugimi frakcijami pa je že od leta 1849. združen in podred-jen Tolminski občini. Kadar se je to združenje vršilo, se najbrže posamične občine niso upale postavnih dolžnosti izpolnjevati. Stvari so se v teku časa temeljito predrugačile, načela in pogoji, takrat me-redajni, so sedaj odstranjeni. Kmet je začel z večjo pozornostjo opaževati in slediti pota občinskega gospodarstva ter je sprevidel, da je Tolminsko županstvo z delom preobloženo. Po členu VII. postane z dne 5. marca 62. drž. zak. z leta 1882 v št. 18, se smejo občine, ki so bili z drugimi zjedi-njene v jedno občino po postavi dne 17. marca 1849 št. 170 dopoln. zvezka drž. zak. z leta 1849., z deželno postavo zopet razdružiti in smejo se vstanoviti kot posebne politične občine, zd-se, ako zamore vsaka teh občin zd-se opravljati dolžnosti, ki jo zadevajo po členu gori navedene postave. S posebnim zanimanjem zavedajo se tudi naši ljudje opravičenih terjatev in pravic, zato so se združile občine Lubinj Pomelec, Klovže in Helo, da bi se postavnim potem razdružile od Tolminske občine z ustanovitvijo svoje županije, ter so so obrnile s prošnjo do deželnega zbora, naj v občni blagor tudi dejanstveno izvedo njih želje. Tudi cesta po Baški dolini bi zelo pospeševala gmotni blagor naših okoličanov, kajti omenjena cesta bi bila najkrajša zveza z glavno cesto po Loški dolini in tako se ognemo strmega Huma, kateri nas spominja na rajski kraški apnenik. Zasta-! rele opravičene terjatve je treba večkrat podkuriti, dokler je ne reši upraeanje rasa in tako je letos zopet naš velezasluženi poslanec dr. Gregorčič to zadevo priporočal visoki državni zbornici. K o m e n s k y. Bralno društvo pri sv. Juriji ob Taboru bo imelo dne 27. decembra t. I. ob 5. uri popoludne v društveni sobi svoj redni letni občni zbor, h kateremu se p. n. članovi uljudno vabijo. Dnevni red. 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika in blagajnik«. 3. Volitev predsod-nika in odbora. 4. Določitev časopisov in knjig za leto 1892. 5. Slučajnosti. Po dnevnem redu prosta zabava. Radi veleizdaje pričela se je predv-čerajsnem pred porotnim sodiščem dunajskim obravnava proti trgovskemu agentu A 11 i 1 i j u Pierijn, Vincencu O o r z a I i n i j u in J o s i p A n n u t o. Tem-le dosel je dne 11. avgusta z Dunaja paket, v kojem se je nahajalo 82 izvodov časnika „Eco deli'Alpi Giulie" in 660 izvodov spisa „Occasione eccezionale", kojih vsebina involvuje zločinstvo veleizdaje in razžaljenje Njej;. Veličanstva. Prva dva sta iz Kopra, poslednji je iz Trsta. Zagovarjata jih dva dunajska odvetnika. Pri zaslišanju rekel je Pieri, da je bil pač r-lan „Pro Patrio" da se pa ni bavil z iredentizmom. Istotako'tajita Gorznlini in Annuto. Obravnava vršila se j« deloma pri zaprtih vratih. — Porotna sodiščo spoznalo je jednoglasno vse tri obtožence n e k r i-v i m i. Poezije. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob, basnij, prislovic, epigramov, balad in junaških pesem. Zložil : Fran An-drejevič Zakrajski. V Gorici. Založil Anton Jeretič. — Tiskal A. M. Obizzi. 1891.— Cena knjigi je: broširana 70 kr., elegantno v platno vezana 1 gld. 10 kr. Rojakim našim priporočamo najtopleje ta duševni plod moža, ki se od nekdaj trudi na slovstvenem polji slovenskem in kojega britka usoda zares od davno neusmiljeno tepe. Kdor bi si hotel naročiti knjigo to, javi naj to našemu uredništvu. „Učiteljskega Tovariša" štev. 24. prinaša sledečo vsebino : Prednosti stoječe pisave v zdravstvenem oziru. — A. Fakin : Kako postopati, da se šolsku mladež preskrbuje s potrebnimi učilnimi sredstvi. — Lj. Stiasny: Podobice v abecedniku. — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Naši dopisi : Iz Ljubljano. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica upravništva. — Listnica uredništva. „La Scolta". Pod tom naslovom pričel je izhajati italijansk list za koristi zavarovanja in finančnih stvarij. Uredništvo in upravništvo mu je: Via S. Antonio, št. 5. Tržno poročilo. Cone »o razum«), kakor ho prodajo na dobelo blag« vsa gotov denar). Cena od far. io for Kava Mocca.......100 K. 138 — 130.— Rio biser jako tina . „ —.-- —.— Java „ „ „ . „ —— Santos lina..... „ 96,— 98.— „ Hrednja ... n 92 — 91.— Guatomala..... „ 1» 8,— 110.— Portoricoo..... „ 132.— 184.— 8»n Jago de Cuba . „ —-.— — .- Geylon plant. fina . . „ 128,— 132.-- Java Malang. zelena . „ 110. 112.— Campinas..... „ —. —.— H i o oprana .... „ 116 — 118.— „ tina...... „ 90.— 98,— „ srednja .... „ 92.— 94.— Oauia ligne" » zabojih . . „ 28.- —.— Maolsov ovet...... , 880.-- 890.— Ingsr Bengal...... „ — —.— Papar Siugapore..... „ 47.— 48,— Penang...... „ 38,— 39.— Batavia...... „ 42.- 43.— Plmsnt Jamaika..... „ bi.— — PetroltJ ruski v Hodih . . H KI K. 5.76 -.— „ » zabojih . „ 7.5U —.— Ulje boinažno amerik. . . „ 33. H5.— Lecce jedilno j. f.gar. . „ 41.— 42.— dalmat. s certifikat. . „ 43. 14.— namizno M. S.A.j.f. gar. „ 60. - 52.— Aix Vierge .... » 5tt.— 57.— , fino............62— 54.- Roiioi puljeSki ..... * 10.50 dalmat. h eert. . . » 11.50 - .— Smokvs puljeike t sodih . „ — •— -•— „ r renoih . „ 13.50 — — Limo&i Meaina..........zaboj Pomaranče Puljanke ... „ Kandlji Bari I. A.....K H) K. dalra. I.h, h cevt. „ PlffColli......... Eiz italij. najtineji ... „ „ srednji ... , Rangoon extra| ... , * I.a J carinom „ „ II.a/ ... Sultaciae dobre vrati . . „ Suho grozdje (opaia) ... „ Clbebe......... Slaaiki Yarmoutli .... sod Polenevke s redne velikosti 100 K. velike..........„ Sladkor centrifug, v vraćali „ certifisk...... Ftfol Coks..............„ Mandoloni..........n avetlorudeči .... „ temnorudeči .... „ bohinjski............„ kanarček............„ beli, veliki .... „ zeleni, dolgi .... „ „ okrogli ... „ mešani, štajerski . . „ Maslo........... 4.50 5 — 3 50 4 — 75.- 76- 80 - 82.- 22.-21. -1H.5C 14,- 12. 28,— 18.5( 19.-14,-40.-44.-- 14 25 12 50 30. -19 50 20.-15.— 34.5(1 —.- 11.50 — 10.- —.— 9 75 —- 9.5) —.— 10.-- 8.5 9 8.75 64.-- 85.— Dunajska boren 18. decembra. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 95.85 „ v srebru — — — „ 92.— Zlata renta— _______ n 108.90 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 102.30 Delnice narodne banke — — — — „1010.— Kreditne delnice — — — — — — „ 282 75 London 10 lir sterlin--— — — „ 117.90 Francoski napoleondori — — — — , 9 36'/f C. kr. cekini — _____ — „ 6.61 Nemške marke - — — — — — — _ 58.«= D.r Gustav Gregorin odprl je svojo odvetniško pisarno v Trstu 8" dnč 7. decembra t. L (Via Dogana št. 7. II. nadst. Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijatvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu -6o ulica Zon ta 5 V96 garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Sr. 62 pr. 3-3 Svoji k svojim! Kdor ima kupiti kuhinjske, namizne in droge priprave, poišče naj tvrdko 6. MODIC & GREBENC na voglu Via S. Giovanni in Via Nuova. Gg. zasebniki, krčmarji in 5. duhovščina < najde tam v ozbilji vsakovrstnega porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, po najnižjih cenah. Tudi pismenim naročilom se točno vstreže j ter zahtevano blago nemudoma in z najmanjšimi troški dopošlje naročilcu. Specijaliteta. V zalogi imamo tudi sv. podobe in kipe za okrašonjo grobnih spomenikov iz najfinejšega porcelana. 3—5 Čast nam je preporučiti p. n. obćinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-Hdnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU Ttsmo U TRSTU Ista prima i obavlja svaku liaručhu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te proporuča se osobito za ove vrsti tia-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, Izvješće, zaključne račune, ročiitnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako* vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava He p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvenu urede. Onda ima na prodaj sliedeće knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prije ftO nvč. sada -I© tvrdo vozana ......□. BO Sodnijski obrazci sastavi! H. Trnovec . . n. 90 Vilim Tel, prevod Cegnera ...... n. 40 Ljudmila prevod J Lebana.....n. tO Filip prevod Križmana.......n. tO Antigona prevod Križmana . ..... n. 90 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. tO Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručim i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Piazza Caserma št. 2. (uhod iz via Pesa) Lastnik pol. društvo „Edinost". Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in filatl kri *, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 nvč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za preste njo života in proti madronn iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in so lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena nkatlja velja 30 nvč. Plaštor in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — oena 3 plaštrov z n kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti, Ponton i in Gliubio. 6 —12 V tej lekarni govori se tudi slovenski. Mafečaj. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tolminu razpisujeti se službi dveh pisarjev vsaka po 1 gold. na dan. Prositelji izurjeni v pisavi slovenščine in nemščine, po mogočnosti tudi laščine, naj vložijo lastnoročno pisane prošnje podpisanemu predstojništvu do 30. decembra 1891 leta. Predstojništvo c. kr. okrajnega sodišča v Tolminu, dne 7. deeembra 1891. Ulica Barriera br. 4 Trst prodava j u se za najniže ciene vienci za pogrebe, odjela za andjeliće, 24-25 mrtvački liesovi, vošćano svece, umjetno cvieće predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd. Pokorni Montanelli. Tinktura za želodec, katero iz kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svožih pomerančnih olupkov prireja PICCOLI, lekar „pri angel jn u v Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tndi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojČkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 atekl. velja gl. 136, z 55 »teki., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na ttoričkem. 26 — 24 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINJE" iz Antverpena direktno v New Jork & Ptoladelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop BO—42 „Ked Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Spcditionsbureau fiir die k. k. Staatsbabnen in Innsbruck. J. PSERHOFERJA as u m lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15. g o 1 d e n e n R e i c h s a p f e 1. KVi^icstllllP Lrt*n11 ubogemu, naslednje stvari za samoiodškodnino v znesku 6 for. 60 kr. in sicer: 6 komadov najfinejših nemiznih nožev s pravim angleškim rezalom. 6 komadov amer patent, srebrnih vilic 6 komadov amer patent srebrnih žlic za juho. 12 komadov amer. patent, srebrnih žličič. 1 komad amer. patent, flrebrn. zajemalec sa za juho. 1 komad amer. patent, flrebrn zajemalec