Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca.
Cena 3 Din.
a JBaacvronni i Mttnabsmmnm&Baam
Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo „Zveze združenj gostilniških obrii Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 2G75.	Ček.	rač.	št.	12.036.
Štev. 6.	Ljubljana,	dne	28.	junija	1933.	Leto	III.
Mogočen klic po pravici j
Zvezna organizacija je priredila dne 13. junija ob 10. uri dop. mogočno zborovanje gostilničarjev združenj Ljubljana in ljubljanske okolice, na katero pa je povabila tudi vsa, v zvezi včlanjena združenja. Velika podzemna dvorana hotela »Metropol« v Ljubljani je bila zasedena do zadnjega kotička, kar priča, da je bil ta \ sbod nujno potreben, da spregovori gostilničarstvo mesta Ljubljane in okolice v družbi z zastopniki cele dravske banovine tudi enkrat svojo odločno in popolnoma jasno besedo. Na zborovanju je odmeval mogočen klic razburjenega članstva po pravici in da se jih naj ne pozna samo za državljane, ki so dolžni izpolnjevati svoje državljanske obveznosti, temveč zahtevajo, da jih javna uprava tudi zaščiti in da se jim nudi enaka pravica. Ni se tedaj čuditi, če so padle iz ust predsedstva besede, ki naj bodo v svarilo vsem onim, ki kujejo zakone in naredbe. Ljubezen ima tudi svoje meje in če se razmere ne bodo zboljšale in popravile vsaj deloma krivice, ki so se storile našemu stanu, potem so naša vrata za vedno zaprta za take narodne vo- ( aitelje, ki nas poznajo samo ob volitvah, po volitvah pa nam spletajo bič, ki bije neusmiljeno in brezobzirno po naših glavah in po glavah naših svojcev in uslužbencev.
Na tem zborovanju, ki ga moramo smatrati za prvo tako obsežno zborovanje v Ljubljani, je bilo zbranih nad 300 gostilničarjev in gostilničark. Shod je otvoril zvezni predsednik g. Majcen Ciril s primernim pozdravnim nagovorom in obenem pozdravil zastopnika železniške direkcije g. že? nadsvetnika Planinška, vodjo železniške policije g. Pelicona, zastopnika Zbornice TOI g. dr. Ko-ceta, častnega predsednika g. Fr. Kavčiča in kot zastopnika tiska gg. Gabra in Potočnika. Omenil je, da so bili povabljeni tudi narodni poslanci, kateii pa se zborovanja naj-brže radi zasedanja narodne skupščine niso mogli udeležiti, pač pa se je oprostil edino g. poslanec Koman Albin, ki je poslal pismeno opravičilo in pozdrav. Pozdravil je nadalje tudi zastopnike 23 podeželskih zadrug, ki so poslale svoje zastopstvo, da s tem podkrepijo našo borbo in dokažejo popolno solidarnost s svojimi ljubljanskimi tovariši. Ti odposlanci, ki so prihileli posebno iz zelene Štajerske, so javno dokumentirali, da pravilno razumevajo naš ogroženi položaj in naporno delo njihove obrambne zvezne organizacije za dravsko banovino. Svojo odsotnost sta z brzojavi opravičili tudi združenji Ljutomer in Novo mesto, naglašajoč, da se strinjata z vsemi sklepi in predlogi. V nadaljnem nagovoru je razložil obširno dnevni red zborovanja in sporočil vsa dosedanja prizadevanja organizacije po zboljšanju prilik ter izrekel obžalovanje, da celo zastopniki našega stanu v parlamentarni delegaciji ne morejo ničesar doseči. Povdarjal je popolnoma upravičeno zahtevo, da naj se napravi enkrat red in prepreči z vso avtoriteto razpaslo šušmar-stvo in krošnjarstvo ali pa naj se za ta čas, ko se trpi šušmarstvo in krošnjarstvo, odveže gostilničarje plačevanja vseh davščin in taks, ki so zvezane z gostilniško obrtjo. Menda ni večje krivice, kakor če mora gostilničar plačevati do 30 različnih taks za izvrševanje svoje obrti, do-čim poslujejo v istem obsegu in z velikim dobičkom različni šušmarji
in krošnjarji brez vsakih dajatev, j Opozarjal je tudi pri tem na skrajno j tolerantno postopanje naših upravnih oblasti pri podeljevanju dovolil pri točenju lastnega pridelka pod vejo, ko se izdajajo taka pooblastila inozemcem, trgovcem, premožnim privatnikom itd., dočim se dopušča, da zapravljajo gostilničarji še zadnje pare pri plačevanju taks, dočim so jim njihove gostilne popolnoma prazne. Menda je banska uredba glede vinotočev pod vejo popolnoma jasna, pač pa se naj ne uporablja v preveliki meri, kakor dosedaj ono določilo, ki govori, da se lahko delajo tudi izjeme. Če pa so izjeme postale pravilo, kar se dogaja v nekaterih srezih, potem je treba tej praksi napraviti konec. Nadalje je v svojem govoru omenjal tudi policijske odredbe, ki so napram gostilničarjem izvanredno stroge in se za vsak najmanjši policijski prestopek kaznujejo za današnje gospodarske prilike in z ozirom na ogrožen položaj obrti z naravnost pretiranimi denarnimi kaznimi. Naravno, da je tako postopanje za današnje čase neprimerno, posebno še radi tega, ker se privatnim organizacijam dovoljuje po cele noči točenje alkoholnih pijač. Zahtevati moramo tudi več svobode pri obratovanju, posebno v letoviščnih krajih, ko se nudi obrtniku edina prilika, da poveča svoj promet in da se vzdrži s svojim obratom do prihodnje sezone.
Vsa borba proti krošnja.rstvu in šušmarstvu je popolnoma zaman, če se ne uvede zopet kontrola nad prometom z vinom. Danes se proda v mestu Ljubljani potom krošnjarenja več nezatrošarinjenih pijač, kakor pa v gostilniških obratih. Vkljub vsemu temu pa se poslabšuje položaj od dneva do dneva tudi z izdajanjem novih gostilniških koncesij ter se enostavno briskirajo mnenja strokovnih zadrug. Točilna taksa naj se razširi na več razredov in razdeli tako, da bo odgovarjala prometu. Taksa za zabave in koncerte so pretirane in onemogočajo vsako prireditev. Zato se dogaja, da se ljudstvo raje veseli po privatnih hišah, kjer j se obrtoma prodajajo jedila in pija- j če. Za vse te stvari so organizacije napravile nešteto korakov, ustmenih in pismenih predstavk, vendar brez vsakega vidnega uspeha, to pa zaradi tega, kjer se ne najde nikjer pravega razumevanja. Potrebno je tedaj, da se vodi boj nadalje z vso eneržijo. Izvajanja zveznega pred- j sednika so bila sprejeta z glasnim ; odobravanjem, kar je pričalo, da je govoril iz srca vsakega posameznika.
Pri debati se je oglasil k besedi zastopnik Zbornice za TOI gosp. dr. Koce, kateri se je zahvalil za pozdrav ter izjavil, da zbornica dela sporazumno z zvezno organizacijo in v vseh smernicah in da so se podvzeli vsi koraki glede izdaje pravilnikov k obrtnemu zakonu.
G. Kralj iz Brežic omenja, da se šušmarji v škodo dobrega vinogradništva poslužujejo predvsem pridelkov iz slabih vinogradov. Po privatnih hišah se otvarjajo same po sebi točilnice takega manj vrednega pridelka, dočim ostaja gostilničar brez gostov. Prosi, da se naj poskuša doseči v kakršnemkoli obsegu zboljšanje današnjih neznosnih razmer, intervencije uglednih političnih osebnosti v prid takega šušmarstva morajo izginiti, ker so na škodo gostilničarski obrti, ki je obložena z visokimi davščinami.
G. Zebal iz ljubljanske okolice kri-
tizira v daljšem izvajanju trošarin-ski zakon, dakazujoč njegovo vsesplošno škodljivost in povdarja posebno nehigijeno, ki se jo najde po takih zakotnih privatnih točilnicah. Apelira na znižanje cene električnega toka za gostilničarske obrate, za izenačenje policijske ure z mestom Ljubljana in za izvajanje najstrožjega nadzorstva po različnih šušmar-skih točilnicah. Istotako se zgraža, da se je pri zadnji reviziji živil odnosno brezalkoholnih pijač zahtevalo kar po cel liter malinovca, in izraža mnenje, da bi bila manjša količina za ugotovitev kvalitete tudi za.dostna. Opozarja nadalje na točilno prostost, ki je dovoljena vele-sejmski upravi, kjer se dovoljuje policijska ura do 4. ure zjutraj, kar menda ne odgovarja namenu velesejma in ne uživa tako prostost niti eden velesejm v državi in inozemstvu. Svoja izvajanja končuje s tem, če se bo tako nadaljevalo, potem se naj misli na to, da če nas ne bo, tudi njih ne bo.
Podpredsednik zvezne organizacije g. Valjak iz Maribora povdarja, da se od obrtnika zahteva vse, od drugega, ki mu pa šušmari, pa ničesar. Naravnost obupno je, če človek premisli, da se mora za odpravo kakega vozička klobas boriti po cela leta, pa se še ne pride do rešitve pritožb. Istotako navaja razne primere, kako se dane obljube slabo izpolnjujejo in izjavlja, da bomo tudi pri bodočih volitvah postopali tako, kakor se danes z nami postopa. Tej dokazani nehvaležnosti ne dolgujemo nobene hvaležnosti.
G. Šušteršič, predsednik združenja za ljubljansko okolico omenja Vse vrste šušmarstva in obžaluje, da niso oblasti v stanu ničesar podvzet.i, kar bi zopet uvedlo red.
Ravnatelj g. Peteln želi, da naj bi se današnji protest tega manifesta-cijskega zborovanja slišal do narodne skupščine. Obžalovanja vredno je, če mora davkoplačevalec sam nastopati kakor žandar in financar, ker ga oblasti radi malega števila kontrolnih organov ne morejo zaščititi. Obžalovanja vredno je dejstvo, da se izdajajo potem taki zakoni, ki omogočajo demoralizacijo ljudstva in ki zmanjšujejo avtoriteto oblasti. Poziva vsakega člana ne brezobziren boj in naj se vsakega šušmarja brezpogojno naznani na zvezno upravo, ki ga bo naznanila na upravno oblast-vo in finančno ravnateljstvo. Ime vsakega šušmarja, ki bo kaznovan, bo tudi objavljeno v »Gostilničarskem vestniku«. Pazi se naj tudi na vse one politične osebe, ki intervenirajo v posameznih slučajih na našo škodo, da si jih članstvo za bodoče zaporni. Z eno besedo, združiti je treba vse sile za obrambo svojih pravic ali bolje za vrnitev pravic, ki se jih je okrnilo gostilničarskemu stanu.
K besedi se oglasi ponovno g. Valjak, ki sporoča jako lep uspeh solidarnega nastopa mariborskih gostilničarjev. Vsled visokih koncertnih taks so pred meseci prekinili kavar-narji in restavraterji s koncerti, nakar je mestna občina v Mariboru znižala koncertno takso za 50%'.
G. žel. nadsv. Planinšek izjavlja, da bo železniška direkcija z vso strogostjo postopala proti onim železničarjem, ki bi trgovali z vinom, ter prizna, da so med železniškimi uslužbenci v resnici nekateri pravi »šver-cerji«.
Na ta izvajanja g. nadsvetnika se mu najprisrčneje zahvali g. predsednik Majcen, povdarjajoč, da gostilni-
čarstvo ne dolži vsega železničarskega stanu šušmarstva, temveč, da dviga proteste proti Ani m železniškim uslužbencem, katerim se je na žalost v jako velikem številu dokazalo, da prevažajo velike količine vina, s katerimi potem krošnjarijo od hiše do hiše.
G. Berlič Joško iz Ptuja izjavlja, da polagoma izgineva zaupanje v moč oblasti, ker ne morejo ničesar ukreniti za odpravo teh razmer. Borbo je treba vsekakor poostriti do skrajnosti. S tem je bila splošna debata prekinjena, nakar je prečital ravnatelj g. Peteln resolucije sledeče vsebine:
RESOLUCIJE :
Gostilničarji, hotelirji in kavar-narji mesta Ljubljane in ljubljanske okolice skupno z odposlanci gostilničarskih združenj dravske banovine, zbrani na shodu dne 13. junija 1933 v hotelu »Metropol« v Ljubljani, sklenemo sledeče resolucije:
L
Zborovalci ugotavljamo z največjim ogorčenjem, da se vkljub danim obljubam in vkljub škodi, ki jo je novela k trošarinskemu zakonu pri-zadjala gospodarstvu, katera je ugonobila že pretežni del gostilničarskih obrtnikov, ostali del je pa po tej praksi pred neizogibnim gospodarskim poginom, še do danes ni najmanj e spremenila.
Misleč, da se bo z novimi trošarin-skimi predpisi omilila vinogradniška kriza, se je nasprotno odvzelo vinogradniku najboljšega odjemalca in prepustilo skoro vso trgovino z vinom mesto legalnim trgovcem, vsemogočim osebam. Vsled demoraliza-jočega vpliva trošarinske novele in vsled skrajno pomanjkljivega nadzorstva varnostnih in finančnih organov je nastal nov sloj prekupčevalcev, ki krošnjarijo, ne da bi plačali davščine in občinske trošarine z vinom vsakojake kakovosti in v sleherni količini od hiše do hiše.
To krošnjarenje, ki ni samo v Ljubljani in njeni okolici, temveč v celi dravski banovini, se stopnjuje kot udar prokletstva v obliki čimdalje in za gostilničarske obrtnike naravnost katastrofalne poplave).
Krošnjarji in prevaževalci vina in žganja brez obrti so danes že skoraj nepregledna masa, ki nastopa po nekaterih krajih tudi že čisto neovirano. Med temi krošnjarji je mnogo železniških uslužbencev in njihovih svojcev, ki izrabljajo ugodnost proste in režijske vožnje po železnicah in donašajo naravnost v velikanskih množinah brez plačanja davkov in trošarin vino in žganje v različna konzumna središča.
Zborovalci kličemo oblasti, ščitite nas kot enakopravne državljane in izdajte jasno in strogo nalogo podrejenim organom, da morajo krošnjarenje zasledovati in z najostrejšimi kaznimi zatirati. Če pa krošnjarenja in šušmarenja ni mogoče zatreti z danimi sredstvi, potem apeliramo na čut pravičnosti, da se nam vse dotlej, dokler se trpi krošnjarenje in šušmarenje, ne predpisujejo nobene takse in davščine, ki so zvezane s točilno obrtjo.
II.
Zborovalci ugotavljamo, da je kr. banska uprava na podlagi pooblastila iz § 437 obrt. zait. izdala dne 27. junija 1932 naredbo za izdajanje pooblastil za točenje lastnega pridelka pod vejo. Čeprav je v tej naredbi naznačeno, da se sme izdajati poobla-
stila samo vinogradnikom, ki nima- i jo več kot 3 ha vinograda, ki se pre- j težno preživljajo od vinograda in ki J so zaupanja vredni, se vendar izdajajo pooblastila tudi drugim osebam.
Mesto, da bi ta naredba nudila vsled že itak neomejenega točenja vina po vinogradnikih, vsaj nekoliko obrambe, se položaj gostilničarskega obrta s takim tolerantnim postopanjem pri izdaji pooblastil od strani uprav- j nih oblasti še bolj poslabša. Predvsem je treba ugotoviti, da se dajejo pooblastila osebam, ki ne odgovarjajo določilom naznačene naredbe, posebno pri nekaterih sreskih načelstvih, in prosimo kr. bansko upravo, da izda na podrejena upravna ob-lastva najstrožji nalog, da enkrat za vselej prenehajo z navedeno prakso.
III.
Z novo trošarinsko novelo se je predpisala trošarinska taksa mesto državne in banovinske trošarine na vino in žganje na podlagi točilne takse tar. post. 62 taksnega zakona. Točilna taksa je bila odmerjena pred mnogimi leti. t. j. v dobi živahnega gospodarskega življenja ter nikakor ne odgovarja današnjim prilikam. Radi tega plačuje gostilničar z ozirom na skrajno slab promet danes neprimerno višjo točilno takso in z njo vezano trošarinsko takso, kakor pa jo je plačeval svoječasno. Zato pozivamo in prosimo narodne poslance, da predložijo narodni skupščini čimpreje spremembo tar. post. 62 taksnega zakona v tej obliki, da odpade grupacija točilnie takse po različnih krajih in da se jo razdeli na 12 razredov, tako, da se bo točilna taksa prilagodila prilično dejanskemu prometu. Odločno pa moramo ugovarjati, da bi morali plačevati z inkorporiranjem občin naši člani onih krajev, ki bi pripadli Mariboru in Ljubljani na račun troša-rinske takse 8-kratno dosedanjo točilno takso, čeprav se jim ne bi gospodarski položaj popolnoma nič spremenil. Izvedba točilne takse na 12 razredov nam je že bila mnogokrat ob vseh mogočih prilikah obljubljena od članov parlamentarne delegacije, pa je še vkljub temu ostala do danes neizpremenjena.
IV.
7. ozirom na to, da se ravnokar določajo potom davčnih uprav uradne ocene čistega dohodka gostilniškim podjetnikom, prosimo finančno ob-lastvo, kakor vse davčne uprave, da upoštevajo skrajno neugoden položaj gostilničarskega obrta in da mu že itak pičli dohodek ne obdavčujejo po dosedanjih ključih. Priporočamo, da se nadomestek na tej razliki išče pri onih krošnjarjih in šušmarjih, ki so prevzeli skoraj ves promet z vinom v svoje roke.
Poleg tega je treba revidirati zakon o neposrednih davkih in omogočiti plačevanje davkov s hranilnimi knjižicami. Zahtevamo nadalje, da se pri izterjavanju davkov postopa po vseh banovinah enako rigorozno, ker nikakor ne gre, da bi moral 'točen davkoplačevalec nositi Večja davčna bremena, kakor pa davko-plačevlec, ki nima dovolj davčne morale.
V.
Kr. bansko upravo prosimo, da prilagodi odlok II. 10.463/8 z dne 11. maja 1933 glede pobiraja občinske trošarine od vina in žganja od privatnikov, ki si nabavljajo vino in žganje neposredno pri producentih, odloku finančnega ministra br. VII 2290 z dne 3, 11. 1932, glasom katerega mora vsakdo plačati občinsko trošarino. Tak odlok finančnega ministra se po naših informacijah izvaja po vseh' banovinah razven v dravski banovini.
Apeliramo tudi na gg. poslance, kakor na Župansko zvezo dravske banovine, da se priključijo naši upravičeni zahtevi in jo podprejo.
VI.
Zborovalci ugotavljamo nadalje, da se izdajajo vkljub poraznemu stanju gostilničarske obrti v dravski banovini še nadalje različne gostil-
niške koncesije, čeprav ne obstojajo zanje prav nikake krajevne potrebe in čeprav so skoraj vsi obrati, ki služijo neposredno tujskemu prometu, insolventni. Na mnenja strokovnih organizacij in občinskih zastopstev se oblastva v mnogih slučajih sploh ne ozirajo. Upoštevajo se na žalost le preveč različne osebne intervencije, izvajane navadno po onih, ki se dobro zavedajo, kaj je gostilniško obrt zrušilo, in ki bi morali gledati, da bi se vsaj na drugi strani nekoliko popravila škoda, ki se jim je z novimi trošarinskimi predpisi pri-zadjala.
Povdariti moramo, da se tudi poslovanje gostiln, nabavljalnih zadrug drž. nameščencev z nečlani vkljub našim pogostim pritožbam ni prav nič omejilo.
Odločno moramo nadalje protestirati, da se izdaja vedno več dovolitev za prodajo klobas po ulicah in po hišah, in to celo takim osebam, ki izvršujejo že eno obrt in ki bi se jim po obrtnih predpisih nikakor ne smelo izdajati dovolil.
VII.
Upravne oblasti izvajajo najstrožje predpise o policijskih urah po gostilniških obratih in se najmanjši prestopki kaznujejo za današnje čase z naravnost neznosljivimi denarnimi kaznimi. Tako imamo slučaje, da je. bilo več naših članov kaznovanih po 1.800 Din globe in se jim ne daje dovoljenj za podaljšanje policijske ure, čeprav se istočasno vršijo posebno na deželi različne veselice in zabave ob godbi in plesu po privatnih hišah. Mesto, da se zabave vrše po gostilnah, se vrše raje po konzumnih in privatnih domovih, kjer se proti plačilu toči vino in prodaja jedila.
Prosimo kr. bansko upravo, da izda tudi v tem oziru potrebne ukrepe in to še pred glavno tujsko sezono, da bo gostilničarjem dana možnost zaslužka.
VIIL________________
Zbrano gostilničarstvo želi nadalje sklicanje gospodarskega sveta, da se prepreči v bodoče izdaja zakonov in uredb, ki ne odgovarjajo interesom narodnega gospodarstva in da se izločijo pri zakonodaji vsi škodljivi politični razlogi. Istotako je neob-hodno potrebno, da se izvede čimprejšnja in že večkrat obljubljena, odnosno napovedana dekoncentracija javne uprave.
IX.
Gostilničarji dravske banovine smo potom svojih organizacij javno in privatno iznašali pri vseh danih prilikah svoje težave, ki bi se pri najmanjši dobri volji lahko, če ne v celoti, pa vsaj deloma odpravile. Na žalost pa moramo ugotoviti, da nismo našli do danes nikakega razumevanja.
Zapostavljeni, gospodarsko uničeni, prezirani, ponižani in užaljeni slovesno napovedujemo v imenu naših stanovskih združenj in v imenu vseh posameznih članov, da bomo v bodoče šli z našimi glasovi in v pogledu vsega javnega delovanja le za onimi narodnimi voditelji, ki hočejo pokazati razumevanje, voljo in tudi dejanja za rešitev našega obrta iz sedanjega nevzdržnega in gospodarsko uničujočega stanja.
Po prečitanju resolucij, katere so se soglasno odobrile, se oglasi vodja železniške policije g. Pelicon, kateri povdarja, da se naj ne sumniči šuš-marstva vsega železničarstva, pač pa ugotavlja, da so se nekateri železničarji v resnici pregrešili, za kar so bili z vso strogostjo kaznovani. Obljublja, da bo železniška policija tudi v bodoče posvetila šušmarstvu med železničarji največjo pozornost. Opozarja pa, da šušmarijo predvsem privatne osebe in praši organizacijo, da posveti tem osebam posebno pozornost.
G. predsednik Majcen se zalivali za pojasnilo, povdarjajoč ponovno, da obsojajo gostilničarji le one železničarje, ki se bavijo s prekupčevanjem vina, nikakor pa celega železničarskega stanu, ki sam obsoja najodločneje take prestopke.
K resolucijam se oglasi še gosp.
a lili
Vaši gostje bodo izredno zadovoljni
ako jim nudite kot pridatek h kislim vinom
Radensko zdravilno vodo
Ta voda napravi tudi najbolj kislo vino prijetno pitno, ker mu vzame kiselkavost
Radenska zdravilna voda
skrbi poleg tega za dobro prebavo in je izborno zdravilno sredstvo proti boleznim jeter, ledvic in preosnove
Kot namizno vodo priporočite svojim gostom vsled svojega prijetnega
in osvežujočega okusa priljubljeno
.Radensko Gizeiino vodo Radenska Gizelina voda
se tudi izborno spaja s sadnimi sokovi ter vini vseh vrst, ki jim barve ne spremeni
&
Zebal in predlaga, da se naj resolucijam doda tudi ukinitev proste žganjekuhe, gostilne na velesejmu v Ljubljani naj obratujejo samo od 8. ure zjutraj do 8. zvečer, policijske ure naj bodo za ljubljanski okoliš tudi do 12. ure ponoči, takse za zabave naj se opustijo ali pa vsaj znižajo na minimum. V nabavljalnih zadrugah železničarjev in drž. nameščencev naj se ne obratuje kakor v javni gostilni, ker se sedaj prodaja alkoholne pijače in jedila vsakomur, ne pa samo članom dotične organizacije. Upoštevati se mora, da živijo te korporacije predvsem od naše davčne moči, s takim poslovanjem pa nas uničujejo, kar jim gotovo ne koristi.
G. Maček iz Ljubljane izpove javno več takih slučajev, pri katerih so se železničarji bavili s prekupčevanjem. Opozarja nadalje, da se je v kavarnah pričelo s točenjem alkoholnih pijač v odprtih čašah do 2. ure ponoči. Če je to dovoljeno kavarnar-jem, potem zahtevamo tudi za sebe širših pravic. K temu poda g. predsednik pojasnilo, češ, da je treba najti tu sporazumno rešitev med kavar-narji in gostilničarji in se naj zadeva obravnava pri pristojnih zadrugah. S tem so bile debate o resolucijah končane in se bodo razposlale na pristojna mesta.
G. predsednik se istočasno zalivali vsem odposlancem, predsednikom združenj in vsem tovarišem za lepo uspelo zborovanje. Burno ploskanje po dvorani je bil mogočen odgovor zborovalcev in priznanje zvezni organizaciji za njeno dosedanje delovanje.
Občni zbori
Združenje v Ribnici. Dne 2. maja 1933. se je vršil v Ribnici občni zbor tam. gostiln, združenja. Zborovanju je prisostvoval tudi zvezni ravnatelj g. Peteln. Zborovanje je vodil predsednik združenja g. Bregar, kateri je uvodoma pozdravil zveznega zastopnika, in se nato spomnil tudi umrlih članov, katerih spomin so navzoči počastili z vstajenjem raz sedežev. V obširnem poročilu, katero je podal zvezni ravnatelj, so se razpravljala nova zadružna pravila, ki so se v celoti odobrila. Članarina združenja se določi 45 Din za člana. Glasom proračuna znašajo dohodki 7.465 Din in istotoliko izdatki. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: gg.: Bregar Janez, Ribniica, predsednik; Škrabec Janez, Ilovača, podpredsednik; odbornikom pa gg.: Čampa Fr., Sodražica, Mihelčič Gregor, Ribnica, Podboj Ivan, Ribniica, Jaklič Franc, Grčanice, Ilc Karol, Gorenja vas. Namestnikom gg.: Drobnič Vincenc, Sodražica, Picek Rajko, Ortenek, Onič Davorin, Rlilbnica. Nadzorni odbor gg.: Lovrenčič Anton, Sodražica, Češarek Alojzij, Ribnica, Pakiš Emil, Ribniica. Namestnika gg.: Lovšin Rudolf, Sodražica, Grebenc Janez, Rakitnica. Kot delegati za zvezne občne zbore se določijo gg.: Bregar Janez, Škrabec Janez in Lovrenčič Anton.
Pri slučajnostih je dajal zvezni ravnatelj navzočim zborovalcem na njihova vprašanja razna pojasnila, nakar se je zaključil občni zbor.
Združenje v Tržiču. Dne 29. maja 1933. se je vršil v prostorih g. predsednika Karl Ruecha v Tržiču občni zbor. Tajnik je prebral zapisnik lanskega občnega zbora in poročal obenem o delovanju zadruge. Članov je zadruga imela 48. Dopisov je razposlala pisarna 55, odbor pa se je sestal k 4 odborovim sejam. Iz računskega zaključka posnemamo, da je imela zadruga 5.730.75 Din dohodkov, izdatkov pa 3.164 Din. Skupno premoženje znaša 6.095.20 Din. Revizorja gg. Ankele Ivan in Aljančič Lovro sta predlagala podelitev absolutorija, ki se je tudi soglasno sprejel. Proračun za leto 1933. pa izkazuje 3.700 Din dohodkov in istotoliko izdat-! kov. Pri dopolnilni volitvi se je izvolilo za odbornika in sicer soglasno g. Sajovic Ivana iz Bistrice. Občni zbor je sprejel tudi nova zadružna pravila, katera je razlagal navzoči zvezni ravnatelj. Po sprejemu pravil je podal zvezni ravnatelj tudi obširno poročilo o delovanju zveze in o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo gostilničarskega obrta. Zborovalci so nadalje soglasno sklenili, da se kaznuje vsak član, ki se ne udeleži občnega zbora s 50 Din. Cule so se tudi pritožbe glede izkuhavanja in se je ob tej priliki zaprosilo zvezno upravo, da podvzame potrebne korake. Kot letna doklada se določi 55 Din. S tem je bil občni zbor združenja zaključen.
Združenje v Kranju. Ker še nismo sprejeli poročilo o občnem zboru, prinašamo danes le seznam članov upravnega odbora, ki so bili izvoljeni na XXII. redni skupščini dne 1. junija t. 1. in sicer: predsednik gosp. Peterlin Miro, hotelir v Kranju, podpredsednik g. Gašperlin Ivan, gostilničar v Kranju, članom uprave pa gg.: Brulc Franc v Kranju, Bof Anton v Kranju, Ferjane Lovro, Stra-hinje, Jenko Ivan, Cerklje, Križar Anton, Stražišče, Majer Mavricij, Kranj, Paar Franc, Jezerski vrh, Plahuta Božo, Kranj. Namestnikom gg.: Bidovic Janko v Kranju, Blagne Iv. v Kranju, Graiser Franc na Klancu, Mucolini Maks v Kranju, Rozman Jernej v Britofu. V nadzorstveni odbor gg.: Draksler Mihael, Nalabora, Lakner Josip, Kokrica, Revolj Lovro, Kranj. Namestnikom gg.: Kern Ivan v Cerkljah, Molj Franc v Vogljah, Vrtačnik Anton v Naklem. V častni odbor pa gg.:	Gorjanc Jakob na
Primskovem, Kumer Ivan, Kranj, Lukež Franjo, Kranj, Muri Anton na Jezerskem in Šušteršič Franc na Klancu.
Združenje Sevnica ob Savi. Dne
15. maja se je ob veliki udeležbi vršil občni zbor združenja v Sevnici ob Savi in sicer v gostilni g. Rudolfa Cimperšeka. Zborovanja se je udeležil v zastopstvu Zbornice za TOI gosp. dr. Koce. Zborovanje je vodil predsednik združenja g. Krulej Ernest. Po pozdravnem nagovoru je podal predsednik izčrpno poročilo o delu načelstva, ki se je{ sestalo v prošlem letu na 4 rednih in 4 izred-I nih sejali, kjer so se razpravljala tekoča stanovska in poslovna vpra^-šanja. Članov je bilo v letu 1932. 74, umrli so 3, odložilo obrt pa jih je 6, dočim je pristopilo 10 članov. Vajencev ilma združenje 28. Predsednik poroča o novem obrtnem zakonu in o spremembah v novem obrt. zakonu
z ozirom na gostilničarsko in mesarsko obrt. Poroča, da TOI ne nasprotuje, da ostanejo mesarji še nadalje člani gostiln, združenja v SevnicL Nadalje poroča predsednik, da se je vsled intenzivnega in vestnega poslovanja zveze, kakor tudi kompetence združenj pokazala potreba, da se da tajniku v pomoč pisarniška sila, ki naj bi vse pisarniške zadeve izvrševala po njegovih navodilih. Nadalje poroča o poslovanju blagajnii-ka, in ugotovi, da so znašali dohodki zadruge 2.G67.50 Din, izdatki pa 1.619 Din 50 par. Poročilo predsedstva, tajniištva in blagajništva so navzoči brez debate soglasno sprejeli. Na predlog revizorjev g. Merca in Kore-neta se je podelil blagajniku in odboru za ispravno in vestno poslovanje absolutorij. Nato so se obravnavala nova pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Glede socijalnega zavarovanja članstva se strinjajo zborovalci popolnoma s sklepom zvezne organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno za predsednika dosedanji zaslužni predsednik g. Kru-lej Ernest, za njegovega namestnika pa g. Leskošek. Na predlog g. Gabriča so se izvolili odbornikom sledeči1 gg.: Cimperšek Rudolf, Plaušteiner Franc, Kragl Anton, Trupej Franc, Vranetič Franc in Pipan Emil. Namestnikom pa gg.: Manček Franc, Divjak Mihael, Zuželj Fani in Valant Franca, V nadzorni odbor pa gg.: Sinkovič Josip, Gragl Franc in Gračner Anton. V častni odbor gg.: Kru-lej Ernst, Trupej Franc, Cimperšek Rudolf, Kragl Anton in Vranetič Fr. Občni zbor je sklenil pristopiti k Zvezi' združenj gostiln, obrti Dravske banovine. Glasom proračuna izhaja, da bodo predvideni dohodki znašali G.3G0 Din in istotoliko izdatki. Po daljši debati se sklene pobirati od gostilničarjev 00 Din, od mesarjev pa 80 Din letno.
Pri slučajnostih so člani iznesli nebroj pritožb, katere si je g. dr. Koce zabeležil, in izjavil željo, da se mu vsak posamezni slučaj piše in pošlje TOI ter zvezi v znanje. S pozivom predsednika, da poravnajo člani svoje obveznosti, se jo zaključilo zborovanje.
Združenje v Kozjem. V gostilni g. Gučeka se je vršil dne 25. aprila 1933. ob skrajno slabi udeležbi občni zbor združenja v Kozjem. Navzoč je bil zbornični odposlanec g. dr. Koce. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora se je razpravljalo o sklepnem računu, ki pa nudi po blagajniškem stanju tega združenja skrajno žalostno sliko. Krivda pri tem je ta, da člani neredno plačujejo predpisano zadružno članarino. 'Iz proračuna za 1. 1933. posnemamo, da znašajo predvideni' dohodki 3.740 dinarjev, izdatki pa 3.700 Din. Članarina se je določila na 50 Din za člana. Nadalje se je sklenilo,^ da pristopi združenje k Zvezi združenj gostilničarskih obrti Dravske banovine v Ljubljani. Stanje gostilničarske obrti v kozjanskem okraju je izvanredno žalostno. Po izdaji trošarinske novele si vinogradniki namreč vedno več dovoljujejo in točijo doma na drobno, kakor gostilničarji. Posebno ob nedeljah je pri vsaki zidanici polno ljudi, ki se napijejo do popolne brez-zavefeti. Ravnotako imajo večinoma uradniki in boljši obrtniki vino doma. Ta položaj gostilničarske obrti se pozna tudi v tem, da se je število gostilničarjev znižalo tekom lenega leta od 90 na 74. Pritožbe proti rigoroznemu izterjevanju davčne oblasti so na dnevnem redu in je skoraj vsak član zarubljen, če pa ne more plačati, pa se mu zarubljene reči prodajo po smešni ceni.
Na tem občnem zboru je bil izvoljen tudi novi odbor, obstoječ iz gg.: Kolar Andrej, predsednik, Podlin-šek Josip, podpredsednik, odbornikom pa gg.: Guček Franc v Kozjem, Bogovič Alojz v Kozjem, Maček Fr. v Prevorju, Kraner Franc, Sv. Peter pod Sv. gorami, Bah Franc na Bučali, Friškovič Marija v Kozjem. Namestnikom pa gg.: Romih Ignac v Zagorju, Zupan Jožef v Podsredi in Jazbec Julka v Pilštanju. V nadzorni odbor gg.: Kralj Ludvik na Trep-
šah, Guček Martin, Dobje in Dobravc Avgust, Sedlarjevo.
Končno se je na predlog g. Podlin-šeka sklenilo, da se naj članarina brez vsakega odloga izterja.
Združenje Rogaška Slatina. Dne 19. aprila 1933. se jo vršil ob dobri udeležbi občni zbor združenja v Rogaški Slatini, kateremu so prisostvovali5 tudi v zastopstvu Zveze združenj za Dravsko banovino g. Drago Bernardi in narodni poslanec za srez Šmarje g. Vekoslav Špindler. Po pozdravu gostov in članstva je ugotovil gosp. predsednik Stjepan Coli sklepčnost zborovanja, nakar se je prešlo nemudoma k razpravi posameznih točk dnevnega reda. Iz predsedniškega poročila posnemamo o jako živahnem zadružnem delovanju. Zadružni predsednik poda tudi podrobni obračun, iz katerega je razvidno, da je imelo združenje v minulem poslovnem letu vštevši saldo iz 1. 1931. 12.403 Din dohodkov, izdatkov pa 5.724 Din, tako, da preostane 6.G79 Din. Na predlog g. Šporna se je sklenilo, da se čisti saldo iz 1. 1932. prenese za event. nepredvideno izdatke v letu 1933. in da ostane gotovina v zadružni blagajni. Na predlog g. Šentjurc Stanka in Ogrizek Ivana ml. se je podelila razrešnica predsedniku, kakor tudi celokupnemu odboru. Iz proračuna za 1. 1933. izhaja, da je predvidenih izdatkov 4.705 Din, ki! se bodo krili s članarino, in sicer po sledeči razvrstitvi posameznih obratov. Vsi hoteli nad 25 sob po 200 Din, vsi hoteli izpod 20 sob 100 Din, vse restavracije in kavarne in njih podružnice po 100 Din. Člani, ki iztočijo izpod 50 hi alkoholnih pijač 35 Din. Poleg tega so tudi predvideno inkorporacijske pristojbine s 500 Din, vpisnine 300 Din in oprostitve s 400 Din. Proračun je torej sestavljen popolnoma po gospodarski jakosti posameznika in se je brez spremembe sprejel. Na predlog zadružnega predsednika se je podelila obrtno-nadaljevalni šoli v Rogaški Slatini podpora v znesku 1000 Din, obrtno-nadaljevalni šoli v Rogatcu pa 500 Din. Nato so se preči-tala nova zadružna pravila, katera se bodo predložila Zbornici v potrditev. Pri točki 8. dnevnega reda se je soglasno sklenilo z ozirom na splošne potrebe gostilničarjev, da se združenje v Rogaški Slatini priključi Zvezi združenj gostiln, obrti Dravske banovine v Ljubljani. Ker so bile na dnevnem redu tudi volitve, se je določil 10-minutni odmor v svrho sestave kandidatne listo. Sklenilo se je soglasno, da se vršijo volitve z dviganjem rok. Na predlog g. Šporna Avguština so bili izvoljeni sledeči člani: gg. Coli Stjepan, hotelir v Rog. Slatini za predsednika, Marinc Andrej, gostilničar v Rogatcu za podpredsednika. Odbornikom pa gg-Rist Konrad, restavrater, Rogaška Slatina, Ogrizek Julij, restavrater, Rogaška Slatina, Luksa Marino, tajnik banovinskega zdravilišča, Rog. Slatina, Madile Beno, gostilničar, Tržišče, Ozom Josipina, restavrater -ka, Rogaška Slatina, Ogrizek Franc, gostilničar Sv. Križ; namestnikom pa gg.: Prali Ivan, Ogrizek Mirko, Valeč Marija. Nadzorni odbor gg.: Ogrizek Ivan, Stafancioza Drago in Stojosavljevič Petar.
Pri slučajnostih prosi g. Kupnik Herbert za posredovanje pri kr. banski upravi, da se ukine trošarina na mineralno vodo. K besedi so se oglasili še posamezni člani in zahtevali različna pojasnila, katera jim je g. predsednik dajal.
AUGUST AGNOLA
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA O O S T1L N E. HOTELE IN KAVARNE
Kako so sestavljeni davčni odbori,
kakšna je njih naloga in kakšno pravico ima davčni zavezanec pri sejah teh odborov?
Ker bodo začeli predvidoma v najkrajšem času zasedati davčni odbori v svrho določitve pridobnin, je potreba, ,da seznanimo naše članstvo z najvažnejšimi določili, ki se tičejo teh odborov, njih nalog in posebno še pravic davčnih zavezancev.
Na podlagi davčnih prijav, katere vpošljejo po navadi najkasneje do 5. februarja vsakega leta (davčni zavezanci^ ki izvršujejo trgovino, obrt in industrijo ali kak poklic, ki se izvršuje z uporabo lastne duševne moči ali s pretežno uporabo lastne telesne moči v korist drugim za odškodnino) pristojni davčni upravi In na podlagi po davčnii upravi zbranih podatkov sestavi davčno oblastvo predloge, ki jih nato predloži v svrho ugotovitve davčne osnove davčnemu odboru. Ti se postavljajo za okoliš vsakega davčnega oblastva lin zborujejo na sedežu davčne uprave. Po potrebi sme finančni minister postaviti v okolišu enega davčnega oblastva tudi več davčnih odborov, kateri določi sedež in njih teritorijalno pristojnost. Davčni odbori so sestavljeni! iz predsednika ali njegovega namestnika in iz 4 članov in prav toliko namestnikov. Predsednik davčnega odbora je starešina davčne uprave. Davčno oblastvo druge stopnje postavi v davčni odbor enega člana in 1 namestnika. Tri člane in namestnike izvoli izmed davčnih zavezancev občinski odbor onih krajev, za katere se odmerja davek.
Člani davčnih odborov se postavljajo, odnosno volijo za dobo 3 let. Za člane smejo biti postavljeni samo pismeni državljan)!, ki stanujejo v dotilčnem srezu najmanj 5 let, ki niso obsojeni za hudodelstvo ali zaradi onečaščujočih dejanj, ki niso v konkurzu in ki uživajo vse državljanske praviice.
Davčni odbor se sestaja na seji, kadar jo skliče predsednik.
Davčno oblastvo mora vročiti najmanj 14 dni pred dnem razprave občinski upravi seznam davčnih zavezancev, označiti od davčne uprave določeno davčno osnovo in pa dnevni red seje.
Ta seznam razglasi občinska uprava na krajevno običajni način.
Seje davčnega odbora so tajne in jim sme prisostvovati samo davčni zavezanec, odnosno njegov zastopnik. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati. za otroke, otroci nad 18 let za starše, kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, vendar vedno s pooblastilom.
Davčni odbor mora vestno razpravljati o vsakem predmetu. Zaslišati sme k0t prig0 ali izvedenca vsakogar, ki ga predlaga bodisi referent davčnega oblastva bodisi davčni zavezanec. Davčni odbor sme zahtevati od davčnega zavezanca pojasnila. Zaslišana stranka sme odkloniti odgovor na vprašanja, po katerih bi mogla v danem odgovoru povzročiti sebi, svojemu zakonskemu drugu ali sorodniku nevarnost kazenskega preganjanja.
Ce davčni zavezanec ne ugodi pozivu, da bi dal pojasnilo, sklepa davčni odbor po svojem prepričanju in po podatkih, ki so mu na razpolago.
Ob ocenjevanju ne sme iti davčni odbor izpod uradno ugotovljenih podatkov, ki jih je predložilo davčno oblastvo, razen če se dokaže pred odborom nasprotno.
Po končani razpravi odloči davčni odbor čisti dohodek in vpiše svoj sklep v zapisnik. Nato obvesti davčno oblastvo davčnega zavezanca po sklepu davčnega odbora, nakar se lahko vloži v 30 dneh po vročitvi pismena pritožba potom davčne uprave na reklamacijski odbor.
Pravico pritožbe ima tudi državni zastopnik, o kateri pa se mora davč-
ni zavezanec obvestiti, da lahko predloži v 14 dneh pismeno svoje nasprotne razloge reklamacijskemu odboru.
Opozarjamo članstvo:
1. da se zanima kako visoko ga je ocenila davčna uprava,
2. da se zanima, kedaj se bo vršila seja davčnega odbora in kdaj se bo razpravljalo o njegovem1 predmetu,
3. da se udeleži seje davčnega odbora, če opazi, da ga je davčna uprava ocenila previsoko in ima dokaze, s katerimi lahko ocenitev ovrže.
Nadalje opozarjamo vsakega člana, da ima pravico do sledečih pravnih lekov:
s ‘eiVBjdn oujivep nijojpo jioid j; katerim mu odmerja davčna osnova, je mogoča v 30 dneh od dne vročitve pismena pritožba alii pa se jo da na zapisnik pri davčni upravi, ki je odlok izdala.
2.	Proti! rešitvi pritožbe od strani finančnega ravnateljstva v Ljubljani je dopustna le tožba na upravno sodišče v Celju.
V slučaju pa, da se pritoži proti nizki odmeri davčne osnove državnii zastopnik, lahko vsak davčni zavezanec v 14 dneh po dostavitvi pritožbe iznese piismeno svoj odgovor reklamacijskemu odboru.
S tem smo v kratkem pojasnili delovanje davčnih odborov, kakor tudi pravice in pravne leke, ki jih ima vsak davčni zavezanec, na članstvu pa je, da se samo zanima za svoje davčne zadeve. Za pojasnila naj se obme na zadružne uprave.
Pobiranje občinske trošarine od vina in žganja, ki ga nabavlja privatnik neposredno pri producentu.
Kot poznano je kr. banska uprava
1.	1932. izdala uredbo na vsa županstva glasom katere je oprostila privatnika od plačevanja občinskih trošarin na vino in žganje, če se ga nabavi neposredno pri vinogradniku. Naravno, da je bila s tem odprta pot krošnjarenju in šušmarenju, kar je povzročalo neizmerno škodo gostilničarskemu obrtu, kakor tudi občinskim gospodarstvom. Zvezna organizacija se je v tej zadevi obračala na vsa merodajna mesta in dosegla, da je kr. banska uprava izdala pod II No. 10.463/8 z dne 11. maja 1933. sledečo okrožnico:
»Z razpisom z dne 2. avgusta 1932. II No. 14.919/1 je dala kraljevska banska uprava podrobna navodila za izvršitev novega trošarinskega zakona z dne 18. aprila 1932. (Službeni list št. 337/33, ki je bil prinesel bistvene izpremembe v način pobiranja trošarin od vina in žganja.) Sledeč smotru zakona, da se omili huda vinogradniška kriza, je v III. poglavju razpisa (»Olajšave in oprostitve«) med drugim odredila, da se od vina, ki ga prejme konsument neposredno od vinogradnika v množinah nad 50 litrov naenkrat (na debelo) ne pobere nobena trošarina, torej tudi ne občinska trošarina v občini konzuma.
Ob koncu preteklega računskega leta pa se je pokazalo, da so občine z novim trošarinskim zakonom utrpele večje izgube, nego so bile pričakovane, ter da gre dober del teh izgub poleg ukinjene prometne kontrole na gornjo oprostitev, ki se je v veliki meri zlorabljala! za tihotapstvo, krošnjarenje in druge nedovoljene manipulacije z alkoholnimi pijačami ter znatno oitežila kontrolo nad konzumom teh pijač.
Ker je v večini občin nastala potreba, da dovoljene ji finančne vire izkoristi do skrajnega, preklicujem zgoraj navedeno odredbo in prepuščam ureditev tega, po zakonu neurejenega vprašanja občinam samim. Po svoji uvidevnosti in po finančnih prilikah občine naj občinski odbor sklene, ali bo pobirala občina trošarino od vsega, v njenem območju po-vžitega vina in žganja, ali pa bo trošarine oprostila one količine, ki jih dobavi producent neposredno konzu-mentu (seveda na debelo).
Sklep občinskega odbora je na običajni način razglasiti ter o njem obvestiti pristojni oddelek finančne
Podučni tečaji zvezne uprave
Sporočamo vsem Interesentom, da bo zvezna uprava začela prirejati že od septembra dalje več mesečne gostilničarsko-gospodinjske tečaje, kakor tudi pardnevne servirne tečaje v krajih, ki so važni za tujski promet. Da se poenostavi učni program teh tečajev za vso Dravsko banovino in da se poduk kolikor mogoče prilagodi zahtevam sodobnega gostilničarskega obrta in tujskega prometa se bo ustanovil pri zvezni upravi v to svrho strokovni odbor, ki bo vodil nadzorstvo nad temi tečaji.
Za informacije se je obračati na ravnateljstvo Zveze združenj gostiln, obrti Dravske banovine v Ljubljani.
kontrole. Paziti je na zadostno razglasitev, da bo prebivalstvo na jasnem.
Ako sklene občina, da bo pobirala občinsko trošarino od vsega vina, se smiselno seveda izpremenijo tudi nekatera draga navodila tukajšnjega razpisa z dne 2. avgusta 1932. II No. 14.919/1 v trošarinskih obveznikih, prijavah in kaznih). Kaj je treba izpremeniti, je jasno že iz stvari same; opozarjam le na to, da se raztegne prijavna dolžnost tudi na privatnike, ki prejmejo vino na debelo neposredno od vinogradnika, ter da nastane za nje prijavna in plačilna obveznost že s trenutkom, ko se vino v občino vnese (vkleti). Tudi to bo temeljito razglasiti, da ne bo nepotrebnih trenj z obvezniki.
V vsakem primeru pa ostane še dalje oproščeno občinske trošarine vino lastnega pridelka, ki ga potroši vinogradnik v isti občini za svoj dom, dalje prevžitkarsko, bersko in mašno vino v predpisanih maksimalnih količinah.«
Iz te okrožnice izhaja tedaj, ,da mora privatnik kakor tudi vinogradnik plačati za vino in žganje občinsko trošarino, če sklene tako občinski odbor. Le vino vinogradnika za lastno porabo je vsake trošarine prosto.
Objava
Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani javlja svojim članom:
Na seji' uprave dne 22. t. m se je ugotovilo po informacijah knjigovodstva mestne občine ljubljanske, da se lastniki gostiln, kavarn, bufejev in vinotočev ne poslužujejo v predpisani meri kontrolnih listov, kij so bili uvedeni po naredbi banske uprave II No 4679/3 z dne 28. aprila 1932 pod naslovom »davščina na potrošnjo«.
Davščina na potrošnjo je javna občinska davščina ter se vsaka kršitev te narebe kaznuje po § 8 precej občutno in sicer največ do Din 1000.— za slučaj.
Med tem ko Vam, spoštovani gosp. tovariš v Vašem lastnem interesu priporočamo redno izvrševanje te davščine, Vam ob tej priliki tudi sporočamo, da gre istočasno tudi za koristi Gostilničarske šole naše zadruge.
Zaslužnemu članu naše uprave, tovarišu g. Šterku smo dolžni zahvalo, ker mu je uspelo na seji mestnega načelstva dne 19. aprila t. 1. izposlovati po hudi borbi, da bo ves presežek preko Din 200.000.—, ki ga dobi mesto iz tega davčnega naslova, prejela gostilničarska šola naše zadruge za vzdrževanje. Zato je tembolj potrebno, da vsi tovariši budno pazijo, da izvršujejo njihovi nameščenci zadevna navodila, za izvrševanje katerih ste Vi moralno odgovorni.
Naša zadruga tako malo obremenjuje svoje člane za vzdrževanje upravnih in pisarniških stroškov, da se more smatrati dosedanjo naklado skoraj brezpomembnim v primeru z nakladami naših sestrskih organizacij v drugih mestih. Dolžnost vseh tovarišev je torej, da pomagajo kriti velike obveznosti, ki jih nosi še zadruga na kulturni zgradbi na predpisani način, ki naše člane materi-jelno prav nič ne obremenjuje.
Načelnik:
Fran Kavčič 1. r.
Podučno potovanje.
Ker se je že ponovno izrekla od raznih strani želja, da bi nadaljevali s podučnimi potovanji radi skupnega ogleda tujsko-prometnih naprav, podeželskih gostiln in hotelov v državah, ki nam služijo lahko za vzgled, razpisuje uprava Gostilničarskega vestnika tudi letos tako potovanje in sicer:
Preko Beljaka v Badgastein, nadalje v Zeli am See, odtod z višinsko železnico na Schmitthohe, ogled gorskega hotela, nadalje v Sv. Johann in Tirol, ogled hotelov, gostiln in hladilnih naprav za govedo in drobnico. Odtod krožni izlet z autobusi okrog Kaisergebirge. Nadalje ogled znamenitega letovišča in zimsko-sport-nega kraja Kitzbuchel. Odtod v Innsbruck, ogled mesta, gorskih hotelov, izlet v Igels, nadalje v Stubaital, ogled Fulpmes, nato v Frohneben v svrho ogleda planinske gostilne. Odhod v Žillertall v Magerhofen. Iz Zillertala preko Kufsteina, Rosen-heima v Berchlesgaden (Bavarsko), ogled mesta, hotelov in gostiln ter izlet na Konigssee. Odtod v Salzburg, kjer bi se zadržali 2 dni. Zadnji dan ogled kopališča Ischl in Bad Aussee, nakar bi se vrnili preko Leobna, Celovca v Ljubljano ali v Maribor.
Celokupni stroški za 12 dnevno bivanje v inozemstvu bi znašali okroglo 1900 Din. Obljubljeni so nam pa še različni popusti, tako, da se bo event. ta svota še primerno znižala.
Uprava priredi ta izlet samo tedaj, če se oglasi najmanj 20 udeležencev.
Pripomnimo, da smo dolgo časa razmišljali ali bi kazalo izvesti tak podučni izlet, nakar smo prišli do zaključka, da je treba v svrho pospeševanja tujskega prometa vsekakor udo-voljiti želji onih gostilničarjev, ki bi si radi po ceni in pod strokovnim vodstvom ogledali različne naprave.
Izobrazba vkljub krizi ne sme trpeti.
Uprava.
Gostilničarska Samopomoč deluje nemoteno naprej
Sporočamo vsem članom Gostilničarske Samopomoči reglstr. pom. blagajne v Ljubljani, daje kr. banska uprava z odločbo Vlil. No. 3694-14 z dne 6. junija 1933. preklicala svojo odločbo 11 br. 2238-1 z dne 15. maja 1933, in lahko posluje Gostiln. Samopomoč nemoteno dalje.
Kedaj se mora plačati trošarinska taksa?
Finančno ministerstvo, odelenje po-reza je izdalo pod br. 63.131/111 z dne 13. avgusta 1932. na osnovi čl. 68 zakona o državni trošarini sledeče pojasnilo :
»Novi točilci pijač morajo plačati trošarinsko takso na račun državne in banovinske trošarine takoj s točilno takso po tar. br. 62 zakona o taksah.
Če točilci pijač ne plačajo pravočasno trošarinsko takso za eno dvo-mesečje, za drugo dvomesečje pa najkasneje do 3. dneva početkom
II.	dvomesečja se mora točilcu odvzeti točilna pravica.
Event. pritožbe proti odloku glede odvzema točilne pravice radi nepla-čanja trošarinske takse ne zadržujejo izvršitev odloka.
Iz tega je razvidno, da je popolnoma napačno naziranje nekaterih gostilničarjev, da lahko čakajo s plačilom trošarinske takse do zadnjega dne
II.	dvomesečja, in svarimo vse pred takim naziranjem, ker se pozneje točilna pravica lahko dobi nazaj le tedaj, če so poravnani vsi davčni zaostanki. Potemtakem morajo oni točilci, ki še niso poravnali trošarinske takse za maj in junij plačati brezpogojno do
3.	julija, če ne se jim kaj lahko pripeti, da izgubijo pravico točenja.
AH in pod katerimi pogoji je možna kompenzacija davCnih zaostankov s terjatvami napram državi?
V tej zadevi je izdala Dravska finančna direkcija dne 30. I. 1933 pod Št. 166.647/3 davčnim upravam nastopno navodilo: »Vlog davčnih zavezancev za prevknjižbo njihovih terjatev proti državi v dobro računa njihovih davčnih zaostankov ne smete v nobenem primeru v lastnem delokrogu uvaže-
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MAJBOUit KVAtITITi
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
*
vati pri izterjevanju davkov in zaračunavanju zamudnih obresti in eksekucijskih stroškov.
Ako ima davčni zavezanec terjatve proti državi, ki so likvidne in izplačljive pri Dravski finančni direkciji, naj zahteva s posebno in kolekovano vlogo naslovljeno na računski odsek Dravske finančne direk., da se njegova terjatev prevknjiži za račun dolžnih davkov. To se bo pa zgodilo seveda le na podlagi od pristojnih nakazovalcev obče upravne države že izstavljenih in Dravski fin. direkciji že predloženih plačilnih nalogov. Zato naj prosilec v svoji vlogi navede tudi redno štev. in datum plačilnega naloga, katerega je Dravski fin. direkciji izstavilo pristojno nakazovalno oblastvo.
Terjatev davčnih zavezancev proti resoru, ki imajo lastne likvidature in lastne blagajne, n. pr. vojska in mornarica ter promet, (železnica, pošta, gozdne uprave, rudniki itd.), finančna uprava v nobenem primeru ne more prevknjižiti. Davčni zavezanci morajo v teh primerih sami pri pristojnih specialnih blagajnah izposlovati prevknjižbo terjatve na račun dolžnih davkov.
Le tako in potom računskega odseka pri fin. direkciji se morejo kriti davčni zaostanki strank z raznimi nepokritimi računi in terjatvami do države.
Dokler prevknjižba ni izvedena se seveda eksekucijski stroški in zamudne obresti brezpogojno predpisujejo, ker redno plačevanje davkov ni v nobeni zvezi z državnimi dobavami. Vse tozadevne prošnje strank zavrnite«.
Prednje dajemo prizadetemu članstvu v blagohotno znanje.
Kdo vse dobi pravico za vinotoč pod vejo?
V dokaz temu, kar smo navajali v naših resolucijah in v naših^predstav-kah na kr. bansko upravo naj navedemo iz »Mariborer Zeitung« št. 155 z dne 11. junija 1933. samo nekatere oglase v originalih:
Buschenschank Soss, Kalvarska 4 erdffnet.
Buschenschank Major Senko-vitsch, Razvanje - Pivola erdffnet.
Buschenschank Stift Vorau kann auch bel Regenwetter be-sucht werden. Liter 6 Din. Košaki, Meljski hrib 33.
Buschenschank Jan am Kalva-rienberg eroffnet.
Iz teh 4 oglasov vidimo, da je prvi trgovec, drugi vojaški dostojanstvenik, tretji inozemski samostan in četrti soproga odvetnika. Da bo ironija še bolj popolna sporočamo, da je za vinotoč zaprosil tudi vlastelin in veleposestnik in tvorničar grof Herberstein iz Ptuja. Lansko leto ga je dobil, ker je strašil bansko upravo, da ne more sicer plačati davkov.
Kaj, ko bi tudi mi zahtevali od oblasti, da nam pribavi goste, ker sicer ne moremo plačevati doklad in drugih taks? Menda je pravica za vse jednaka. V drugi številki pa bomo že lahko poročali, če je grof Herberstein iz Ptuja tudi letos dobil dovoljenje za vinotoč pod vejo.
Mešanje bencina s špiritom za naš tujski promet
Na našo prošnjo, da se dovoli vsaj inozemskim avtomobilistom uporaba čistega bencina, smo prejeli odgovor sledeče vsebine:
„Na Vaš dopis v pogledu mešanja bencina za avtomobile, Vas obveščamo, da je finančno ministerstvo rešilo to vprašanje s svojim razpisom broj 38.553/111 od 5. maja 1933. glasom katerega ni treba, da bi inozemski avtomobilisti pri prehodu v našo državo morali mešati bencin katerega vnašajo v rezervoarju, ki je vezan z motorjem, v posodah kakor tudi v rezervoarju na avtomobilu s špiritom.
Druge rešitve ni mogoče izdati, ker ni zakonske možnosti".
Taksiranje vlog po trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah
Sprožilo se je vprašanje, ali so trgovinske, industrijske in obrtne zbornice dolžne, pobirati takse za vloge, s katerimi zahtevajo stranke, naj izdajo razna potrdila.
Da se doseže v tem pogledu in glede vprašanja taks za te vloge pri trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah vobče enotnost, daje ministrstvo za finance, oddelek za davke, po poslednjem odstavku člena 43 zakona o taksah to-le pojasnilo.
Res je, da je predpisano v § 32. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932., da se morajo zbornice vzdrževati prvenstveno iz lastnih sredstev in da je rečeno v § 33. omenjene uredbe, odnosno v § 394., točki 2., zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931., da smejo zbornice za pokrivanje tistega dela razhodkov, ki jih ne morejo kriti z lastnimi sredstvi, predpisati doklade na osnovi davka na dohodek od obratov podjetij in poklicev kakor tudi na osnovni davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in to po zakonu o odmerjanju in pobiranju doklad zbornic na neposredni davek z dne 2. julija 1930.
Toda pri tem se ne sme pustiti vnemar,, da morejo vršiti zbornice naloge, ki so jim predpisane v §§ 1. in
3.	zgoraj navedene uredbe, samo ob sodelovanju državnih organov občne uprave, ki — naravno — obremenja izključno državni proračun.
Tako so n. pr. bani in ministrstvo za trgovino in industrijo znatno zaposleni z zbornicami vobče, zlasti ker zadeva nadzorstvo nad zbornicami in njihov proračun.
To se"vidi najbolje iz same uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932., ki jo je izdal minister za trgovino in industrijo, in sicer iz §§ 22., 31., odst. (2), 32., odstavka (3), 33., 34., 35. in 36, odstavka (2).
Toda če preseza zbornična doklada 8%. je treba v takem primeru razen odobritve ministra za trgovino in industrijo tudi odobritve ministra za finance.
Doklade za zbornice pa pobirajo tudi državni organi, t. j. davčne u-prave obenem z državnim davkom (glej § L,, točko 6. in § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 2. julija 1930).
Zato je v redu, da ima država pravico, pobrati nekaj tudi zase od tistih, za katere poslujejo zbornice ob sodelovanju državnih organov občne uprave, najsi je poslovanje teh organov pri tem samo posrednega, odnosno podpornega značaja.
Iz navedenega izhaja:
A. Vloge, ki jih pošiljajo stranke zbornicam :
1. Trgovinske, industrijske'in obrtne zbornice so vobče	dolžne,	pobirati	od
pripadnikov takse	po	tar.	post. 1.	za-
kona o taksah za vse pismene ali zapisniške vloge,	ki	se	nanašajo	na
tisto njihovo področje, ki je predpisano zbornicam	v	javno korist	(u-
radno področje), izvzemši seveda tiste morebitne primere, ko je določena za dotični predmet s posebnim zakonom taksna oprostitev.
Zato morajo zbornice — razen takse za potrdilo — pobirati tudi takso za prošnjo, s katero zahtevajo stranke od zbornic, naj jim izdajo potrdilo n. pr. o izvoru blaga ali izkaznico trgovinskim potnikom in druga potrdila in izjave iz zborničnega področja (glej § 3., točko 7., zgoraj omenjene uredbe o zbornicah).
2. Vloge strank, ki se nanašajo na neuradno področje zbornic, so oproščene taks.
Zbornici so — po § 1», odstavku (2), že omenjene uredbe	sicer
javnopravne naprave in posvetovalna telesa državnih oblastev in samoupravnih teles, toda njih položaj je vsekakor sui generis, ker morejo pospeševati pridobivanje svojih pripadnikov tudi s tem, da dajejo na njihove ne-taksirane vloge brez takse razna pojasnila, da brez takse priporočajo njih zahteve itd.
Ne more se pa smatrati, da izvira ta funkcija zbornic iz uradnega značaje njih položaja (kot oblastva).
B. Vloge, ki Jih pošiljajo zbornice oblastvom, In to:
1. Po predmetih njih uradnega področja (javne koristi, javni posli) t. j. uradno dopisovanje je oproščeno takse, in to na osnovi § 436., odst. (l), zakona o obrtih v zvezi s členom 5., točka 4., zakona o taksah, odnosno člena 6., točka 1., zakona o taksah.
2. Po predmetih njih neuradnega področja :
a) Kot dopisovanje, in to na osnovi posebnih zakonskih predpisov ali na poziv poedinih oblastev, in sicer celo, če se nanašajo take vloge na kakšne konkretne predmete poedincev, . . . . so oproščene taks.
b) V vseh drugih primerih, zlasti če predlože zbornice v zastopstvu poedincev prošnje, opozoritve, rekurze itd. morajo zbornice te vloge taksirati.
Razno
Neposredni davki v Dravski banovini
Statistika neposrednih davkov v Dravski banovini kaže zelo interesantne podatke. Predpisani neposredni davki so znašali preteklo leto 254.2 milijonov Din, 1. 1931 pa 253.1 milijonov Din. Plačano je bilo lani 221.6 milijonov Din, 1. 1931 samo 185.4 milijonov Din. Procent neposrednih davkov napram celi državi kaže sledeča tabela: V milj. Din %
C
CJ
	ca ® >N u -5	> o	
Leto 1927	1713.0	228.9	13.4
Leto 1928	1774.1	209.2	11.2
Leto 1929	2005.8	205.2	10.2
Leto 1930	2323.4	225.9	9.7
Leto 1931	1771.9	199.9	10.5
Leto 1932	1676.3	225.0	13.4
Zaostanki na neposrednih davkih koncem leta 1932 so znašali v Dravski banovini 32.6 milijonov Din napram 42.9 milijonov Din koncem leta 1931. Zmanjšanje uslužbenskega davka od 48.95 milijonov Din na 36.6 milijonov Din je krilo največ povečanje davka na poslovni promet od 51.0 na 66.6 milijonov Din.
V splošnem se lahko reče, da gospodarstvo v Dravski banovini ni nič manj prizadeto radi krize kot gospodarstvo v drugih delih države. Vendar se izterjavanje davkov pri nas vrši vsaj trikrat strožje nego v ostalih delih države. To moramo sklepati iz sledečega: Skupnih izostankov na neposrednih davkih in raznih dokladah je v celi državi ca 3 milijarde Din. Po prejšnjem pa je pri nas zaostanka na neposrednih davkih 32.6 milj. Din ali skupni davčni zaostanki nekaj preko 100 milj. Din. Predpisani delež davkov je znašal 13.4%» dočim znaša odstotek pri zaostankih cca 3.3%- Zavedamo se v polni meri svojih dolžnosti napram
državi, vendar pa letos pričakujemo v tem pogledu več obzirnosti.
Površina vinogradov v Čehoslovaški
znaša 19.000 ha. Sodi se, da bo v nekaj letih dosegla 25.000 ha.
Pridelek vina v Jugoslaviji.
V lanskem letu je bilo v Jugoslaviji zasajenih 209.403 ha vinogradov na katerih se je pridelalo v celem 4,378.138 hi vina, torej 22.88 hi na ha. Lanski pridelek je bil tedaj za 106.581 hi manjši, kakor v letu 1931.
Kazni za škodo, narejeno na vlakih. Prometni minister je določil kazni za škodo, ki se jo napravi v javnem prometu: kdor se vleže s čevlji na klop se kaznuje v III. razredu z 2 Din, v II. razredu z 8 Din, v I. razredu z 10 Din. Kdor pomaže na ta način sedeže, se kaznuje z 10, 25 in 40 Din. Kdor onesnaži stranišče, se kaznuje s 30 Din. Kdor zamaže pod, se kaznuje s 3, 6 in 12 Din. Kdor na dfugi način zamaže sedeže s 4, 15 in 20 Din. Kdor onesnaži hodnik, tako, da se mora razkužiti, se kaznuje s 70, 150 in 200 Din. Kdor vnese nečisto prtljago, se kaznuje z 20 Din. Kdor skače ali stopa z vlaka, ki je v po-kretu, se kaznuje s 50 Din. Kdor vnaša eksplozivne stvari, se kaznuje s 100 Din. Kdor vnaša strelno orožje, se kaznuje z 200 Din. Kdor meče skozi okno predmete, s katerimi napravi škodo, se kaznuje s 50 Din in še na povračilo storjene škode.
Novi statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Gospodarski krogi dravske banovine so stalno zahtevali, da se pri zavarovanju delavcev uvede samostojno poslovanje posameznih okrožnih uradov, ker nikakor ne gre, da mora baš Okrožni urad v Ljubljani prispevati s svojim dobičkom k pasivnosti ostalih uradov v državi. Istotako je bil uveden najstrožji centralizem in je bilo vse delovanje odvisno le od mnenja in dobre volje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na žalost ni ta urad mnogokrat pokazal potrebnega razumevanja za naše prilike. S tem statutom lahko zaznamujemo vsaj delni uspeh, ker je nekoliko omiljena prvotnost zakona iz leta 1922. in sicer v pogledu števila okrožnih uradov, nastavitev provizoričnega uradništva, in v pogledu kritja pasivnih uradov, ker morajo aktivni okrožni uradi odvajati od sedaj naprej le 50% svojega čistega dobička, dočim so ga sedaj odvajali v celoti.
Kakor rečeno, so dosežene s tem statutom le drobtinice onega, kar smo vedno zahtevali v družbi z ostalimi gospodai'skimi organizacijami, vendar obstoja upanje, da se bo končno sam zakon spremenil, da bo postavljeno delavsko zavarovanje na zdravo in današnjim gospodarskim prilikam odgovarjajočo podlago
Igračke za kavarne ter biljardne predmete
Uporaba zakona glede konvencije o fiskalnem režimu tujih motornih voznih sredstev v mednarodnem potniškem prometu
Mednarodna konvencija o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil, sklenjena v Ženevi dne 30. marca 1931. pri Društvu narodov med lažnimi državami, je uzakonjena in je stopila v veljavo dne 15. februarja 1933., »Službeni list« št. 164/22 iz
1.	1933.
Ta konvencija oprošča po predpisu v čl. 1. za 90 dni v enem letu plačila davkov ali taks tuja vozila, ki vozijo začasno na našem ozemlju.
Od te oprostitve so izključena vozila, ki služijo proti plačilu za prevoz oseb, in vozila za prevoz blaga.
Vozila v smislu te konvencije so avtomobili in motocikli.
Po čl. 2. se določa ta oprostitev za eno bivanje ali za več bivanj, če ta skupaj ne presezajo, če se seštejejo, 90 dni v enem letu.
Po izteku roka 90 dni v enem letu so zavezani tuji potniški avtomobili in motocikli plačilu takse, določene v pripombi 5. tar. post. 100. tarife k zakonu o taksah; to takso mora pobrati carinarnica ali carinski odde-
J. EHRLICH, SOMBOR
Ilustrovani cenik zastonj
Kletarstvo
lek ob odhodu po mali beležnici.
Ta taksa znaša 10 Din za dan.
Da more vozno sredstvo ukoristiti oprostitev 90 dni, mora biti izza dne 1. aprila 1933. opremljeno z mednarodno fiskalno knjižico po obrazcu iz dodatka li konvenciji. To knjižico izda za registracijo pristojno oblast-vo ozemlja ali pa za to po tem občinstvu pooblaščena organizacija, in velja za eno leto dni. Pred iztekom roka leta dni se ne more izdati za dotično vozno sredstvo ne duplikat, ne nov certifikat.
Ta fiskalna knjižica vsebuje 48 s številkami označenih strani, je sestavljena v državnem jeziku države, kjer je izdana.
Po čl. 4. konvencije se sme za knjižico, če odide kakšno vozilo, ki je prišlo na ozemlje ene države podpisnice konvencije, opremljeno s fiskalno knjižico, s tega ozemlja, ne da bi bila postavljena odhodna viza in ne da bi se mogel ugotoviti datum odhoda, smatrati, da je ta knjižica na omenjenem ozemlju brez vrednosti. Če pride isti objekt vnovič v državo, se v knjižico prihod ne vpiše, ampak je treba za prejšnje bivanje avtomobila ali motocikla pobrati takso po 10 dinarjev za dan, računaje od dne prvega prihoda do dne odhoda.
Ta taksa se pobira po mali beležnici na osnovi podatkov za prvi prihod iz duplikata male priznanice ob povratku voznega objekta v inozemstvo kolikor ni pobrana od drugih oblastev. Dan odhoda se ne računi.
Glede na člen 5. konvencije velja izdana mednarodna fiskalna knjižica samo za isto vozilo.
Izpremembo lastnika ali imetnika avtomobila mora vpisati v knjižico tisti, ki je knjižico izdal; drugače je neveljavna.
Začetek veljavnosti mednarodne fiskalne knjižice je označen z datumom, vpisanim v šesti vrsti prve strani.
Če izpremeni vozno sjredstvo, za katero je že izdana mednarodna fiskalna knjižica, registrirsko številko, se mora vpisati registrirska številka v knjižici.
Če pa izpremeni vozilo državo, kjer je registrirano, izgubi fiskalna knjižica, izdana v prejšnji državi, svojo veljavo.
Glede na vse doslej razloženo velja torej:
1. Vstopna carinarnica vpiše, ko ugotovi istovetnost lastnika avtomobila ali motocikla ali tistega, ki z vozilom razpolaga, kakor tudi istovetnost voznega sredstva samega, datum prihoda v za to odrejeni raz-predelek; s tem je pridržana ta stran v kjižici izključno za vpisovanje prihodov in odhodov po carinskih ob-lastvih dotične države. Če se prenese viza na naslednjo stran, se morata ti dve strani vezati. Na vrhu teh strani vpišejo carinska oblastva tudi ime svoje države.
2. če ugotovi ob pregledovanju carinski organ pri obmejni vstopni carinarnici, da preseza število v dotični državi prebitih dni od prvega prihoda do poslednjega odhoda 90 dni, se mora pobrati taksa za ves čas nad 90 dni. Vnovični prihod v istem letu se v fiskalni knjižici ne zaznami, ker vozilo ne more biti v tem letu več oproščeno plačila takse.
Listnica uredništva.
6. številka »Gostilničarskega Vestnika« sel Je vadi tehničnih ovir", v tiskarni nekoliko zakasnila.
Vprašanje S. K. iz D. Na kateri najlažji način ovinim nove sode?
Odgovor: V praksi se novi sodi največkrat ovinjajo z vročo vodo in sodo, navadno 2%%. Na 1 hi vsebine soda se vzame 10 litrov vode, ki se skuha. Vreli vodi se da na 10 litrov Vt kg sode, ki se hitro raztopi in se vsa raztopina še enkrat dobro prekuha in kot krop vlije v sod. Sod se zadela in dobro preval ja. Ker se vrela tekočina v sodu ohladi in pri tem skrči, se zrak v sodu razširi in postane tanjši, tako da raztopina sode vre, ako sod kotamo sem in tja, vsaj nekaj časa. Pri vrenju se razvije vodena para, ki pritisne vodo v luknjice lesa. Sod kotalimo in postavimo na eno in potem na drugo dno, da je dno na zunanji strani toplo. Še preden se voda ohladi, jo je treba iz soda izliti, sicer bi že raztopljene snovi les zopet nazaj posrkal in bi bilo zakuhavanje brezuspešno. Prva voda, ki jo iz soda izlijemo, bo črna kakor črnilo. Če zakuhamo vdrugič in pri majhnih sodih mogoče še tretjič, bo nazadnje voda že čista ostala. Nazadnje izplahnemo sod s čisto, vrelo in potem še s čisto hladno vodo. Pri večjih sodih zadostuje tudi, ako sod samo enkrat ovi-nimo.
V na ta ali na druge načine ovi-njene sode ne damo finih, starih vin, temveč vina slabše kakovosti ali še rajši prevremo v njih slabejše mošte, ker se v luknjicah lesa izločijo kristalčki vinskega kamna in se s tem sod še bolj ovini. Šele drugo leto ali tretje leto po ovinjenju lahko v tak sod damo fino staro vino.
Vprašanje R. H. v P. Katera temperatura je v vinski kleti za vina najbolj primerna?
Odgovor:	Tudi o tem vprašanju
smo že nekje razpravljali. Ker je pa to važno vprašanje, še enkrat ponavljamo:
V vinski kleti vino leži in zori, v njej se vršijo vsa za šolanje vina potrebna dela. Z ozirom na to bodi vinska klet urejena tako, da vino v njej lahko zori. Posebne važnosti za vinsko klet je primerna toplota in vlaga. Temperatura bodi po možnosti vedno čim najbolj enaka. Kolebanje temperature naj ne bo višje od 5—6° C. Poleti ne nad 15° C, pozimi pa ne pod 9° C. Bela vina prenaSajo tudi nižjo toploto, dočim se črnina najbolje šola in zori pri 15—16° C. Močno kolebanje temperature lahko vinu škoduje in to tem bolj, čim več-j e so razlike v temperaturi. Če se klet zgodaj shladi, je s tem ovirano delovanje živih mikroorganizmov in potrebni kemični fizijološki procesi v vinu se ne morejo izvršiti oziroma so zadržani; trpi naravni padec kislin in zorenje vina. Če se pa nasprotno poleti toplota premočno zviša, postane vino toplo in mikroorganizmi, posebno isti, ki ljubijo toploto kakor n. pr. ocetne bakterije, se premočno vzbujajo k svojemu delovanju; obstoja nevarnost vinskih bolezni. Vino hitreje zori, se močneje suši.
Gostilna
s stanovanjem na prometnem kraju v Ljubljani se odda pod ugodnimi pogoji z inventarjem v najem. Ponudbe pod šifro »Gostilna« na upravo lista.
P|	| Izletniki in turisti, ki
■rflvlllll posečate zeleno »Po-
I Uullt • horje«, Vam bo najbolj prikladna pot skozi Hoče — Reka ali obratno in se Vam toplo priporoča novo urejena ter z vsem preskrbljena gostilna
Jožko Lebe
Reka—Hoče pri Mariboru
Poletje je tu I
Prvovrstne opanke in sandale
vseh vrst po meri in v zalogi ter po najnižji ceni dobite le v čevljarski delavnici
Franc Čurin
Maribor! Tattenbahova ul, 14
■■■■■■■
Naznanjam, da sem otvorila
gostilno
,PRI KMETU
MARIBOR GLAVNS TRG št. 19
ter se priporočam.	Terezija	Furlan
Splošno znana
čevljarska delavnica
K R O I S
Maribor, Koroška c. 13
izdeluje najtrpežnejše čevlje vseh vrst po najnižjih cenah. Se priporoča
K R O I S
KRISTAL D. D.
tovarna ogledal in brušenega stekla Maribor
Koroška c. 32 Telefon 21-32 Izdeluje
vse vrste ogledal in brušena stekla
SIR - SALAME
I V A N L. UHLER
Najcenejši izvor za nakup sira, salam, kakor ostalega provijanta za turiste, izletnike itd. Gostilničarji engros cene.
L. UHLER, trg ovina z delikatesami Maribor, Glavni trg 14 (Rotovška hiša)
IIIBVHBfl B-EHE 35i
Pipe za sode — jedilno orodje papirne servijete — zobotrebce košarice za kruh držala za časopise — galanterija pletenine — papir itd.
Drago Rosina, Maribor
Vetrinjska ulica 26.
Pohištvo
tapetništvo
posteljnina
dekoracije
Franc Novak
Maribor
strojna
pletarna
žičnih
vložkov
Vetrinjska ul. 7
Telefon 2775
Koroška c« 8
Telefon 2905
Glavni trg
Naročila in popravila izvršujem hitro, solidno in poceni. Najcenejša tvrdka v Mariboru
Splošna nabavljalna zadruga
Maribor, Glavni trg 1	•
nudi svojim članom po najnižji ceni špecerijsko blago. Novi člani se sprejemajo ob vsakem času.
CENTRALNA VINARNA
LJUBLJANA ♦ FRANKOPANSKA UL. 11 * ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE! TOČNA POSTREŽBA!
Kdor ne pozna kletarstva, ne razume vinskega zakona!
IstsSl«. je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga „ Vinski zakon in kletarski vedež“
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom.
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred 50 (lin.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu bro£ura (62 strani): »Das jugoslavische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato z njo ne odlaiaj S
Za uredništvo: Karol Perc, Celje. —
Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani: Drago Bernardi, Celje. Za Zvezno tiskarno v Celju: Milan Cetina, Celje.
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES*‘, „P0RTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna „UNI0N“
Ljubljana, Laško in Maribor =