SVOBODNA SLOVENIJA
AÄO XXXVIII (32) štev. (No.) 39
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 4. oktobra 1979
Človekove pravice in človekove pravice
Treba je bilo napisati dvojni naslov, ker človekove pravice, fraza, ki se danes sliši na vsak korak, niso povsod enake. Argentino sedaj gnjavi svetovno mnenje kot zgled dežele, kjer se človekove pravice gasijo kot nikjer drugod na svetu, tako da ima naivno in po lažnivi propagandi zavajano javno mnenje popolnoma izmaličeno sliko o našem življenju in nas pomiluje, da moramo živeti pod tem trinoškim režimom. Mi pa živimo bolj svobodno in mirno, kakor oni v dežlah, ki nam pošiljajo mednarodne komisije, da bi ugotavljale zlačine in zlorabe oblasti, ki naj nas bi držale v sužnosti.
Kako je s človekovimi pravicami v Afriki, kjer se dogajajo zločini proti človekovemu dostojanstvu, ki jih je civiliziranemu človeku težko verjeti, beremo tu in tam kako novico v svetovnem tisku, javno mnenje pa vzame te vesti kot branje, ki nasičuje radovednost, o kaki mednarodni komisiji pa ni slišati, da bi hotela preiskati, kaj se je tam dogajalo zadnje čase pod kruto različnih diktatorjev in se še dogaja.
Kaj se dogaja v sovjetski Rusiji, je zahodnemu svetu bilo že velikokrat povedano v taki obliki in od takih ljudi, da danes ne more nihče dvomiti o res-ničnoscti teh poročil. Vendar svobodni demokratični svet ravna, kakor da vse te vesti ne bi bile resnične, ali pa se naredi gluhega in nemega, da bi z vmešavanjem v notranje razmere tega rdečega nestvora ne povzročil kakih mednarodnih zapletljajev. Če se na kakemu mednarodnemu zborovanju, kot se je n. pr. dogodilo v Helsinkih ali v Varšavi, oglasi kdo s kritiko o nečloveških razmerah, v katerih trpe v Rusiji kazni režimu neprijazni državljani, se ruski delegati ogorčeno oglasijo, češ, da nima nihče pravice vmešavati se v njihove notranje razmere, kjer pravica sloni na drugih temeljih, kakor v kapitalističnem svetu. V sovjetski Rusiji, pravijo, gre pravica vzporedno z zahtevami in koristmi delavskega stanu. V Rusiji so kaznovani poleg navadnih zločincev vsi tisti, ki v sovjetski družbi ne najdejo tal, ker se ali ne znajo ali nočejo ukloniti kalupu, v katerega hoče komunizem stisniti vsakega državljana in mu onemogočiti, da bi mislil s svojo glavo.
Sovjetski učenjak, Jurij Orlov, fizik svetovnega slovesa, je še bolj znan postal po prostodušni kritiki sovjetskega režima. Imajo ga že več let v kazenskem taborišču v 'Permu, pod Uralom. Posrečilo se mu je poslati v inozemstvo dolgo poročilo, v katerem opisuje v obširni obliki življenje v prisilnih kazenskih taboriščih, kjer obsojenci z delom in brutalnimi omejitvami najosnovnejših človekovih pravic čakajo dneve svobode. Ta dan zanje ni nikdar nekaj določenega, ampak odvisen od mnenja oblastnikov, ali in kdaj je kaznjenec po prestali zaporni dobi zrel za življenje zunaj bodeče žice.
Orlov pravi, da je v sovjetski Rusiji vedno na kazenskem prisilnem delu najmanj pet milijonov sovjetskih državljanov. Vzroki, ki neprestano polnijo to ogromno ječo so različni. Orlov jih nekaj našteva: Ruski človek nima možnosti, da bi se koristno izživljal, zato se vdaja alkoholizmu in zločinom vseh vrst. Nima upanja, da bi začel kako samostojno podjetje. Znaten del prebivalstva se brani kimati k vsemu, kar mu ukazujejo. Mladina izgublja vero v veljavo moralnih principov, tudi komunističnih. Prepoved pisati, ali razpravljati o zločinih in njihovem številu, povzroča skrivno zanimanje za prepovedane stvari. Orlov pravi, da ni najmanjši razlog za tako visoko število kaznjencev ta, da ima država v teh modernih sužnjih skoro zastonjsko delavno silo, kajti skromne kalorije, s katerimi vzdržujejo pri življenju te množice, v produkcijskih stroških pomenijo silno malo. Drugi dobiček pa je v tem, da jim ni treba dati ničesar, kar rdeča zakonodaja priznava delavskemu razredu na socijal-nem, kulturnem in gospodarskem področju. Ti milijoni predstavljajo v da-
JANEZ PAVEL II.
IRSKA LJUBEZEN IN
Papež Janez Pavel II., Poljak in krmar Kristusove barke, je znova zapustil vatikanske zidove in se podal na pot po svetu. Razburkana Irska in uspavana Severna Amerika sta bili cilj njegovega romanja.
Za pravo razlago dogodkov ob tem potovanju in po njem se je treba za hip ustaviti pri osebnosti, ki zadnje čase kot močan magnet privlačuje in kaže pot širokim množicam po svetu. In ta privlačnost papeževe osebnosti se ne kaže le pri katoličanih, če je zadnja desetletja Cerkev dobila vpliv kot malokdaj prej v modernem svetu, je ta vpliv dosegel s papežom Woytilom svojo krono.
Ne le, da že potovanje samo vzbuja zanimanje, ves svet vneto pričakuje njegove očetovske besede in se zamišlja ob vprašanjih, ki mu jih potujoči papež stavi.
1'n papež je odpotoval na Irsko. Razburkano državo, ki na severu, pod angleško krono krvavi v bratomornem boju, medtem ko na jugu hrepene po o-svoboditvi bratov izpod jarma medsebojnega nasilja.
Irska je, kot težko katera druga dežela (razen rodne Poljske) pokazala do papeža veliko ljubezen. Dobre tri milijone šteje narod, pa so jih preračunali en milijon na svečanostnem sprejemu. Nenehni so bili izrazi otroške vdanosti, s katero so Irci izpovedali svojo vdanost do papeža in svojo ljubezen do očeta. Osemnajst minut je trajal aplavz irske mladine, potem ko jo je papež nagovoril: „Irska mladina, jaz vas ljubim!“
A papež ni potoval na „otok svetnikov“ le, da bi prejel izraze vdanosti. Njegovo romanje, ki je doseglo vrhunec v Marijinem svetišču v Knock, je imelo prvenstven namen, pripomoči k pomiritvi med brati, brati po rodu in po veri v Kristusa, ki se na severu kruto bijejo.
„V božjem imenu vas rotim: naredite konec nasilju“, je prosil papež. „Na kolenih vas prosim vse: zapustite pot nasilja.“ In ob odhodu je v Knocku opominjal: „Naučite se jasno ločiti čustva ljubezni do rodne dežele od onega, ki seje razdejanje in nosi ognjen Kajnov pečat.“
In še je učil: „Spoznajte, da slaba
našnji dobi najnižjo stopnjo človekovega dostojanstva in njegovih pravic.
Vendar se zdi, da je Orlov hotel po-sebj poudariti to, da so kazenska delavska taborišča v Rusiji najuspešnejši način vzgoje in prevzgoje neubogljivih državljanov. Ta prevzgoja obstaja v tem, da biriči najprej s svojimi psovkami in grožnjami prestrašijo jetnika do dna, ga s postom telesno oslabe, ga v samotnih temnicah prepuste dolge dobe temni negotovosti, mu s celonočnimi zasliševanji onemogočijo počitek in zbranost za obrambo in ga duševno in telesno tako razkrojijo, da je revež pripravljen vse priznati, kar hočejo in s svojim podpisom potrditi najbolj absurdne trditve o stvareh, o katerih se mu še sanja ne. Samo da bo imel enkrat mir, tako ali tako.
V Rusiji se dela to na veliko. Mednarodne ustanove, ki imajo vse svoj začetek v marksizmu, za to dobro vedo, a ne ganejo niti mezinca, da bi se to sramotno stanje dvajsetega stoletja končalo, ali vsaj obsodilo. Rusija se je enostavno postavila na stališče, da nikogar nič ne briga, kaj se znotraj njenih meja dogaja in kakšno naj bo sovjetsko pravosodje.
Ruske metode so — navadno pod vodstvom ruskih strokovnjakov — u-spešno uporabljale tudi države, ki so padle v roke rdeči sili. Tudi Jugoslavija ni hotela zaostajati, še danes vsak čas slišimo, kako policijski biriči gnjavijo ure dolgo naivnega turista, ki je prišel po dolgih letih pogledat kraje svoje mladosti. Pazljivi opazovalci vedo povedati, da je prav vsakdo, ki je prestal tak nekaj ur trajajoči pogovor,
- ROMAR MIRU
AMERIŠKA APOTEOZA
sredstva nikdar ne morejo voditi k dobrim ciljem. Da je vsako človeško življenje sveto. Da je vsak umor zločin, naj bo vzrok kakršen koli.“
Ko je papež prišel na Irsko, ga je v Dublinu pozdravilo milijon Ircev. Tu je maševal in v nagovoru poleg obsodbe nasilja in prošenj za mir tudi poveličeval krščanske kreposti in krepost življenja po veri v Kristusa. Samega sebe je označil kot „Kristusovega romarja v deželo, iz katere je izšlo toliko romarjev za Kristusa.“
Papež je tudi opominjal v Dublinu: „Sveta načela, ki so nekoč bila varen kažipot vodenja oseb in družbe, so bila svoboda, sveti značaj življenja, neloči-tev zakona, pravo razumevanje človeške senzualnosti, in umirjen odnos do materialnih dobrin, ki nam jih nudi napredek. Mnogi danes zapadejo skušnjavi prevelike dopustljivosti do lastnih nagnjenj.“
Irski narod je izpričeval zvestobo do evangelija. Irska mladina se je za-obljubljala, da bo sledila papeževim napotkom. A tudi pozivi k miru med brati so rodili svoj sad. Takoj naslednji dan po papeževem nagovoru v Dublinu je IR A (Irska republikanska vojska) objavila, da je pripravljena, kot izraz pokorščine papežu in dobre volje, ustaviti vse sovražnosti. „Papežu smo dolžni versko pokorščino, irski problem pa je politične narave,‘‘ je naglašala izjava. „Vendar smo na papežev poziv pripravljeni ustaviti sovražnosti, ako politiki nudijo zadovoljivo rešitev irskemu problemu."
S protestantske strani je bil odziv pozitiven, razen zloglasnega pastorja lana Pasleia, ki je ostro napadel katoliške pozicije in papežev obisk. Kar se tiče angleškega časopisja, se je nadvse po,itivno in pohvalno izražalo o papeževi prošnji za mir. „Sunday People“ je zapisal: „Papežev obisk je vzrok globokega ginjenja vsega irskega naroda. In če moremo to ganotje kanalizirati v napore za mir, tedaj smo na pragu velikega zgodovinskega dogodka/'
Ko je papež zapustil Irsko, je v ponedeljek 1. oktobra poletel v Združene ameriške države. Tam ga je v Bostonu najprej sprejelo tri milijone ameriških katoličanov. Na letališču so ga, med drugimi, pozdravili predsednikova
po povratku nenavadno molčeč in da je nekoliko drugačen, kot je bil preje.
Ob misli na prisilno delo ruskih kaznjencev, mi prihaja na misel neke druge vrste prisilno delo, ki ga mi v tujini ne poznamo še, naši rojaki v domovini pa tiče globoko v njem. Ima dve obliki: prva je iskanje dela in boljšega zaslužka v tujini, druga pa skoro nujno delo žene in matere, ki prebije dan v obratu, družino nedoraslih otrok prepusti tujim rokam, ki tudi v najboljšem primeru ne morejo nadomestiti materinih, ali celo načrtno kvarijo to, kar so otroci doma dobrega slišali.
Ali se slovenske matere v svobodnem svetu, ki jim ni treba prepuščati vzgoje svojih otrok tujim in dostikrat kvarnim vplivom okolice, zavedajo, koliko odgovornosti imajo, da vso svojo materinsko ljubezen in veljavo porabijo v dobro svojih otrok? Same dobro vedo, kako težko in dostikrat na videz neuspešno je to delo in kolikokrat je plačilo za njihov trud le razočaranje.
To naj bo naše „prisilno delo“. Sila je res velika. Smo na prelomnici med starim in novim rodom. Doma se vladajoči trudijo brez prestanka, da bi si zagotovili bodočnost potom mladih. Vemo, da jim dostikrat in marsikje ne uspe, kakor žele, a zato ne odnehajo, ampak povečajo svojo delavnost. Ali naj mi omagujemo in obupujemo, če se tu ali tam pomaliči naš načrt? Delo za našo bodočnost je tako važno, da ne sme biti nobenega izgovora in nobene ovire, da bi se vdajali pesimizmu, ki je kaj rad samo drugo ime za našo ko-modnost in lenobo.
Kk.
žena, gospa Rosalin Carter, potem Edward Kennedy in Thomas Oneill, predsednik poslanske zbornice.
„Amerika, Amerika,“ je pozdravil papež. „Bog ti je naklonil milosti in te kronal z bratstvom od oceana do oceana. Mir naj bo vedno s tabo, Amerika.“
Med mašo, ki je bila na prostem, je papež dolgo govoril in opozarjal, naj ameriški katoličani ne zapadejo slabo-
Beograd, september 1979
Jugoslovanska vlada je v začetku avgusta izdala odlok o zamrznjenju cen v upanju, da bo s tem zavrla čedalje večjo inflacijo. Eno vodilnih državnhi podjetij, slovenska tovarna za gospodinjske aparate Gorenje se je odločno uprla in bo uvedla sodni postopek proti temu odloku. Za tako stališče ima gotovo o-poro v republiških oblasteh. Izkazalo se je namreč, da so ponekod ,slutili“ bodoče zamrznjenje cen, in so mnoga podjetja utegnila prej še povišati cene. V Sloveniji niso o tem očividno ničesar „slutili“ — in so ostali z nizkimi cenami. Enotna in učinkovita jugoslovanska gospodarska politika postaja čedalje težja.
Jugoslovanska inflacija dosega tačas letno 20%. Izvoz zastaja. Zaradi inflacijskega dviganja cen se mnogim podjetjem skoro bolj izplača prodajati na domačem kot inozemskem trgu. Medtem pa narašča uvoz. Jugoslavija mora letno računati z dvema milijardama deficita v plačilni bilanci, kar je doslej rekord. Poleg tega imajo predvsem večja mesta preskrbovalne težave, trenutno z mesom, sadjem in zelenjavo.
POMANJKLJIVA ZAVZETOST ZA GOSPODARSTVO V VRHOVNEM VODSTVU
Zvezni finančni minister Kostič, strokovno sposoben politik je časnikarjem priznal: „Da, imamo krizo“ in dodal, da gre v Jugoslaviji za stalno krizo. Beograjski časopis Nin je to izjavo izpopolnil z definicijo „kriza rasti“. V jugoslovanskem gospodarstvu se država ne more brigati samo za ohranjevanje ravnovesja. Ustvarjati mora nova delovna mesta in skrbeti za razvoj. Konec leta 1978 je bilo registriranih 720.000 brezposelnih.
Eden izmed pojavov jugoslovanske krize so veliko previsoke investicije, po-največ na kreditni osnovi, ki pa niso zmeraj donosne. Tudi potrošniško povpraševanje, pravtako omogočeno s krediti, in dvomljiva „delitev dobička“ sta čezmerna. Celo predsednik Tito je opozarjal, da porabijo Jugoslovani več, kot proizvajajo. To je večkrat slišati. Zato ni jemati sedanje „krize“ povsem resno. Inflacija je politično pripravno sredstvo kot slepilo za varljivo blaginjo. Zakaj naj bi se tedaj borili proti njej ? Na splošno ni doslej slabo vozila Jugoslavija s svojim principom stalne inflacije. Kljub vsem težavam živi bolje kot ostale države vzhodnega bloka. Deloma je celo dosegla zahodno življenjsko raven.
'Ponuja se vprašanje, zakaj postaja beograjsko politično vodstvo veliko bolj živčno spričo sedanje „krize“ kot v preteklih podobnih razmerah. Eden vzrokov bi mogel biti občutek, da uhaja gospodarstvo režimu hitreje iz vajeti kot doslej. Premiki postajajo sunkovitejši in so poleg tega vezani na nepovoljne svetovne razmere. Vodilni jugoslovanski politiki imajo že od nekdaj zgrešen odnos do gospodarstva. V partijskem predsedstvu se cela vrsta članov bavi z zunanjo politiko, z ideologijo ali s splošnim zastopanjem ljudstva. A z izjemo pred kratkim imenovanega tajnika Dragosavaca, je komaj kdo, ki bi se zavzel za gospodarstvo. „Predsedstvo rešuje gospodarske probleme kadar in kot nanese,“ je nedavno dejal neki vodilni funkcionar v razgovoru s časnikarjem. Po mnenju gospodarskih strokovnjakov so uspehi temu primerni.
stim potrošniške družbe. Svaril je pred uhajanjem, kateremu zapada moderni človek. Uhajanju v egoizem, v seksualni užitek, v droge, v nasilje, v ravno-dušje in cinizem. Zato jim je v Kristusovem imenu klical: „Pridite, in sledite mi.“
Naslednji dan se je napotil v New York, kjer je pred skupščino Združenih narodov kot njegov prednik Pavel
VI.	rotil za mir in pravičnost na svetu.
Pomanjkljivost v vrhovnem vodstvu se odraža na delu osrednje in republiških vlad. O kaki skladni akciji za gospodarsko utrditev ne more biti govora v Jugoslaviji. Odločajo se za ukrepe najmanjšega upora. Zamrznjenje cen je lahko odrediti in tudi lahko upravljati. Če pa bodo kot posledica tega ostala podjetja brez denarja in bodo postali delavci nezadvoljni, ker bodo deležni manjšega odvajanja dobička, bodo zapornice pač spet odprli. In vrtiljak se bo vrtel naprej.
NEUČINKOVITO
SAMOUPRAVLJANJE
Drugi vir neugodja ustvarja sistem samoupravljanja. Zaradi svetovne gospodarske krize je prvikrat resnično primoran meriti svoje uspehe z mednarodno konkurenco. Jugoslovanski podjetniški zakonik, osnovan na ustavi iz leta 1974, je eden naj zamotane jših na svetu. Njegov glavni namen je bil podjetja čim bolj razcepiti in jim onemogočiti osrednje vodstvo ter s tem preprečiti partijskim oblastnikom škodljiv pojav „menežerskih in tehnokratskih tendenc“. Samoupravljanje se razblinja v sistem brezbrežnih konferenc in posvetovanj, vse po možnosti v delovnem času. Dodati je še davčne obremenitve podjetij. To povzroča visoke cene, kar naleti na težave v zunanji trgovini. Proizvodnji tudi močno škodujejo dejansko skoro neodpovedljiva delovna mesta. Sa-moupravljavni sistem uveljavlja v podjetju koristi delojemalcev, ki pa so, kot povsod, v jedru konservativni, tveganjem nenaklonjeni in imajo „svoje“ podjetje za nekako preskrbovalnico. Težko je predvideti, kako bi mogla taka podjetja ustanavljati nova področja na svetovnem trgu. K omenjenemu je dodati še poskus motenja notranjega državnega trga z dajanjem prednosti krajevnim podjetjem. Enotnost jugoslovanskega trga je tačas že tako in tako podvržena obremenitvam zaradi težav s pogonskimi sredstvi.
Ker se čutijo partijski oblastniki vsi po vrsti negotove v gospodarstvu, imajo velik predsodek proti privatni pobudi, čeprav bi le-ta lahko zamašila velike luknje in ustvarila nova delovna mesta. Že nekaj let uradno sicer priznavajo privatno iniciativo kot spodbudno, a dejansko ukrepajo prav obratno. Ko se kak delavec vrne iz tujine in odpre doma obrtniško ali služnostno podjetje, mu nekaj let prizanašajo. V večini republik, z izjemo morda v Sloveniji, ga nato tako obdavčijo, da mora svoj obrat opustiti, razen če je deležen kake posebne (partijske) zaščite ali se mu posreči nadaljevati z delom ilegalno.
Do samostojnih kmetov so sicer strp-ljivi, a jih ne spodbujajo. S carinami in drugimi sredstvi jim otežkočajo mehanizacijo poljedelstva. Privatne zadruge povečini celo policijsko preganjajo. Dovoljena so le delovanja pod socialistično (komunistično) zastavo. Politika cen zapostavlja kmete in velik del odgovornosti za preskrbovalne težave v mestih je pripisati zgrešeni poljedelski politiki. Nedavna zahteva hrvaških kmetov po zvišanju privatne zemlje od deset na dvajset hektarjev je zbudila val ogorčenja pri oblastnikih zaradi tolikega kulaškega poguma. Kaže, da jd jugoslovanskim komunistom ljubši brezposelni kot gospodarsko pridobitni državljan.
V. M.
JUGOSLOVANSKI PRINCIP STALNE KRIZE
INFLACIJA SLEPILO ZA VARLJIVO BLAGINJO
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
ŽALNI SPOMINSKI DAN PO SOVJETSKIH KAZENSKIH TABORIŠČIH
Nemi protesti proti nasilju
5. septembra 1918 je komunistični režim v Sovjetski zvezi izdal prvi odlok o kasneje tkim. „rdečem terorju“. Na podlagi teh odlokov so bila ustanovljena prva delovna in koncentracijska taborišča (gulagi). V njih „prevzgaja“, se pravi uničuje režim telesno in duševno svoje tekmece in nasprotnike, predvsem take, ki si upajo lastiti svoje samostojne misli in jih tudi izraziti. V počastitev spomina vseh žrtev sovjetskega kazenskosodnega terorja so obsojenci v kazenskih taboriščih proglasili leta 1971 5. september kot žalni spominski dan. Odtlej ga praznujejo vsako leto kot nemi protest proti preganjanju režimskih nesomišljenikov.
Že napredvečer tega dne, 4. septembra izkopljejo kaznjenci simboličen grob za vse žrtve. Rajne počaste najprej z enominutnim molkom in do naslednjega večera ne sme nihče v taborišču peti in ne poslušati radio-glasbe. V mnogih taboriščih razglase 5. septembra tudi gladovno stavko. Če je le mogoče, skličejo poleg tega protestna zborovanja. Žalni dan zaključijo zvečer s shodom v celicah. Verni molijo za rajne.
(K temu velja pripomniti, da bi bilo tako praznovanje v povojnih jugoslovanskih komunističnih koncentracijskih taboriščih povsem nemogoče. Kaznjenci bi se s tem. izpostavili najstrožjim in krutim kazenskim ukrepom oznaških valptov.)
V Moskvi se nadaljujejo pogajanja med sovjetsko in kitajsko delegacijo, katerih namen je medsebojna pomiritev, iskanje skupnih točk in rešitev mejnega spora med rdečima velikanoma.
Začetek je bil kaj težak, a sedaj so že prišli do .prvega konkretnega rezultata: sklenili so, da se bo zasedanje komisije vršilo izmenoma v Moskvi in
AMERIKA, AFRIKA, AZIJA, EVROPA, povsod moremo zaslediti izbruhe nasilja, smrt in razdejanje. Paradoksno se to dogaja, medtem ko človeštvo proslavlja ideale ¡svobode in dostojanstva človeške osebnosti.
Le bežen pogled na ta zemljevid nesreč. V Salvadorju, srednjeameriški državi, je prišlo do novih spopadov med gverilci in vojsko. Prišlo je tudi do novih atentatov. Skupno kakih deset mrtvih, — V Španiji so baskovski marksistični separatisti ubili vojaškega guvernerja baskovske dežele, generala Gon-zalez-Valles Sancheza. V Bilbao so ubili dva oficirja. Sicer je bilo tudi več atentatov in spopadov med varnostnimi organi in gverilci. — V Italiji je prišlo do novih atentatov Rdečih brigad. Tudi
Na letošnji žalni dan so se posebej spominjali mladostnih žrtev preganjanja. Pred kratkim je prišel na Zahod Mihael Makarenko. Dolga leta je kot disident prebil po kazenskih taboriščih, kjer je bil eden glavnih organizatorjev žalnih spominskih dni. Zdaj skuša na Zahodu zbuditi zanimanje in doseči podporo ali vsaj oporo za stvar političnih kaznjencev v Sovjetijf. Predlaga tudi, naj bi odslej Zahod proglasil 5. september kot dan solidarnosti s sovjetskimi političnimi preganjanci.
Poziv svobodnemu svetu na pomoč
Rusko ljudstvo se čedalje bolj osvešča razlike med svobodnimi in totalitarnimi državami. Zato so klici na pomoč vedno pogostejši. Iz taborišča Mordovo so kaznjenci poslali poziv nevezanim državam. Jetniki iz zloglasnega posebnega taborišča Sosnovka so se obrnili na glavnega tajnika Zveze narodov Wald-heima, na konferenco nevezanih držav v Havani, na države-podpisnice Helsinške konference, ki pripravljajo bodoče srečanje v Madridu. Opozorili so vse te ustanove na politična, narodnostna in verska preganjanja v Sovjetski zvezi. Pozive so podpisali pomembni armenski, litvanski, ukrajinski in judovski politični kaznjenci, poleg njih tudi dva Rusa. Opozarjajo na vladajoči despotizem v sovjetskem sistemu ter na kolonialne razmere, kakršne vladajo v večini neruskih sovjetskih republik in se iz meseca v mesec poostrujejo.
v Pekingu. Sedaj čaka delegacijo naslednji trd oreh: določiti datum teh zasedanj. In še težji: zediniti se glede točk, ki jih bodo obravnavali ter glede vrstnega reda teh točk.
Čeprav zadeva ni lahka, vendar optimizem, tako v Moskvi kot v Pekingu narašča. Kot izgleda, si eni in drugi žele miru v Aziji.
so v Turinu ubili enega izmed vodij podjetja FIAT. — V južnoameriški državi Kolumbiji so levičarstke formacije pripravile načrt za splošno gverilsko vojsko. Azija je vsak dan priča smrti neštetih beguncev, ki beže izpod rdečih vlad. V Afriko so prišle nove kubanske formacije, da pomagajo na oblast rdečim režimom. Na Bližnjem vzhodu se nenehno odigravajo spopadi med Palestinci in Izraelci. Sovjetske čete se nahajajo na afganistanski meji. V Iranu vsak dan doživljajo nove usmrtitve.
¡Še bi lahko naštevali. Pa si le stavimo vprašanje: kam gre človeštvo? Ima sploh še kak cilj na svoji poti? Kdaj bo potihnil ta divjaški hrup in bo človek vsaj malo prisluhnil utripu srca ?
'ČLLENSKO VRHOVNO SODIŠČE je zavrglo prošnjo ZDA, da bi jim Čile izročil generala Contrerasa in dva njegova sodelavca. Vsi trije so obtoženi soudeležbe v uboju bivšega čilskega zunanjega ministra Leteliera. Sodišče jih je proglasilo za nedolžne in jih izpustilo na svobodo.
¡PANAMSKA belo-modro-rdeča zastava je 1. oktobra prvič zaplapolala na področju panamskega prekopa. Cona, ki je bila dotlej pod nadzorstvom ZDA, je ta dan prešla v domače roke, kot to predvideva pogodba, ki sta jo podpisala Carter in Torrijos.
V	PERUJU se je končala stavka u-čiteljev, ki je trajala več kot štiri mesece. A po podatkih vzgojnega ministrstva je zadnje dni stavke „normalno delalo kakih 87 odstotkov učiteljev“. Sindikalno vodstvo je izjavilo, da pripravlja nove ukrepe za dosego zastavljenih ciljev.
CARTER je ukazal, naj se 1500 članov ameriške mornariške pehote izkrca na ameriški bazi Guantanamo, na Kubi. To naj bi bil Carterjev odgovor na prisotnost osporavane ruske bhigade na karibskem otoku.
IZRAEL je vrnil Egiptu nadaljnjih
7.000	km2 (Cona C) ozemlja na polotoku Sinaj. V teku dveh mesecev mora z ozirom na dogovor o postopnem vračanju’ zasedenega egiptovskega ozemlja, vrniti petrolejske vrelce Atur, iz katerih črpajo Izraelci 25% svoje petrolejske porabe. Sinajski polotok meri 61.000 kvadratnih kilometrov.
CENA ZLATA nenehno raste na vseh svetovnih tržiščih. Tako se ponavlja pojava prejšnjega tedna, ko je svet zajela nova in huda „zlata mrzlica“.
NA DUNAJU je požar opustošil luksuzni hotel, natrpan z ameriškimi in jugoslovanskimi turistk Žalostna posledica: 30 mrtvih. Ta nesreča je ena najhujših, kar jih je Dunaj doživel v zadnjih 30 leti.
ADOLFO SUAREZ, španski ministrski predsednik je preložil potovanje v Srednjo in Severno Ameriko. Trenutno se noče oddaljiti iz države, .katero pretresajo udarci gverile in vojaški nemiri. Suarez vedno težje kontrolira kompliciran španski položaj.
V	JUŽNI AFRIKI je odbila zadnja ura rasni diskriminaciji na delavskem področju. Delavski minister Fanie Botha je objavil, da vlada ponuja vsem črnim delavcem enake sindikalne pravice, kot so jih imeli doslej belci.
V	BRAZILU so ustanovili novo vladno stranko. Podrobnosti o novi stranki bodo znane v bližnji bodočnosti, ko bo vlada objavila zadevne dekrete. Seveda bodo tudi druge stranke, ki naj bi predstavljale opozicijo. Nezadovoljstvo spričo tega koraka je veliko zlasti v vrstah Demokratičnega gibanja, ki je doslej edino opozicionalno gibanje proti vojaškemu režimu.
Drug za drugim so si sledili pretekli teden važni dogodki v Argentini. Bili pa so tudi med seboj močno povezani. Težko je omeniti enega in izpustiti drugega, ker slika ne bi bila popolna. Eni in drugi bodo morda imeli še svojevrstne posledice, zaradi česar si jih bomo podrobno ogledali.
¡Pojdimo kar po časovnem zapovrst-ju. V zadnji številki našega lista smo omenili problem časnikarja in bivšega lastnika dnevnika „La Opinion“, Ti-mermana. Vlada se je uklonila volji Vrhovnega sodišča, da ga izpusti na svobodo. A istočasno mu je z dekretom vzela argentinsko državljanstvo in ga izgnala iz države. Jakob Timerman je takoj odletel iz Argentine in se, po kratkem pristanku v Rimu, napotil naravnost v Izrael. Tam se je sestal s svojo družino, ki že nekaj časa živi v Izraelu. Takoj je tudi dobil izraelsko državljanstvo. Vprašanje je, ali se je od Argentine za vselej poslovil. Upajmo da.
Niso se še dobro polegli odmevi Ti-mermanove afere, ko je javnost globoko pretresel atentat, ki ga je izvedla prevratna skupina. V četrtek 27. septembra zjutraj so napadli hišo dr. Wal-terja Kleina, tajnika za koordinacijo pri gospodarskem ministrstvu in glavnega svetovalca gospodarskega ministra. Neznanci so najprej pobili dva moža telesne straže, nakar so v hiši podstavili dinamit in zbežali. Eksplozija, ki je sledila, je enonadstropno hišo do tal porušila. Dr. Klein in njegova družina so ostali pod ruševinami.
Novica, ki se je hitro raznesla, je kmalu vedela povedati o čudežni rešitvi. Ne mlademu gospodarstveniku ne njegovi družini ni pustila eksplozija težkih posledic, razen sinu, ki je izgubil eno oko. Policija in gasilci, ki so prihiteli na kraj atentata, so najprej potegnili izpod ruševin žive dr. Kleinovo ženo in tri fantke. Dr. Klein je bil rešen kamenite pasti po dveh urah. Najhujše je bilo z dvanajstletno (najstarejšo) Kleinovo hčerko. Dolgih pet ur so se gasilci in zdravniki trudili, da so jo potegnili izpod kupov kamenja in zidakov. Pa tudi njeno življenje ni bilo v nevarnosti.
Minister dr. Martinez de Hoz je o-sebno nadziral celoten proces reševanja. Vsi so se oddahnili, ko so prišli do srečnega zaključka. A ogorčenje nad kriminalnim udarcem, ki je stregel po življenju nedolžni družini, se ni poleglo. Petkovi časopisi so obširno poročali o obsodilnih izrazih raznih osebnosti in ustanov.
Te obsodbe so bile objavljene tudi še v soboto. A to pot bolj na zadnjih straneh. Dnevniki so namreč v zaporednih
KITAJCI so očividno prešli na pot zgodovinskega revizionizma. To lahko sklepamo iz dejstva, da ob proslavah 30-letnice kitajske rdeče revolucije skoraj niso omenjali pokojnega Mao Tse-tunga. Sedanji vodja, Hua Kuo-feng ga je v svojem dolgem slavnostnem govoru le enkrat omenil. Sic transit...
izdajah pričeli obširno pisati o novici, katere narava zadnja leta ni našla poti v tisk. V Cordobi se je namreč v prvih sobotnih jutranjih urah uprl poveljnik tretjega korpusa argentinske vojske, general Luciano Benjamín Menéndez in zahteval takojšen odstop vrhovnega poveljnika vojske, generala Viole.
Bilo je , kot bi sklatil sršenje gnezdo. Medtem ko so vojaški vrhovi mrzlično zasedali in sklepali, kaj storiti, so časnikarji drveli v Cordobo, kjer se je general Menéndez zabarikadiral v mestu Jesús María. General Viola je takoj izdal odlok, s katerim je odstavil generala Menéndeza z dotedanje funkcije. Na čelo tretjega korpusa, ki je očividno stal na strani vrhovnega poveljnika, je bil postavljen general Vaquero, ki je obkolil uporno mesto in pretrgal vse zveze. Položaj je bil kontroliran.
Sedaj je bilo treba afero čim bolj častno rešiti. Bivši kordobski guverner, general Chaseing je odpotoval v Jesús María in prepričal generala Menéndeza, naj se vendar mirno vda. Ta je odletel v Buenos Aires, se predstavil vrhovnemu poveljniku, mu izrekel pokorščino in se vrnil v Cordobo. Nato ga je vojaško sodišče obsodilo na 90 dni zapora, ki ga bo prestajal v Curuzú Cuatiá, Corrientes. Na nekaj manjšo kazen je bil obsojen brig. gen. Maradona. General Vaquero je ostal kot poveljnik tretjega korpusa.
Zakaj ta upor? General Menéndez (nečak istoimenskega generala, ki se je leta 1950 prvi skušal z orožjem upreti Peronu), je generalu Violi očital personalizem (morda možnost bodočega predsedništva ?) in pa, da je po njegovi izključni krivdi vojska opustila o-ster nastop in boj proti gverili. To mnenje je gotovo posledica Timermano-ve svobode in atentat na dr. Kleina.
Posledice upora. Te so težko razvidne. Gotovo Menéndezova poteza škodi ugledu sedanje vlade, saj je doslej vojska popolnoma enotno nastopala. Vojaška notranja struktura je tudi dopuščala debato, analizo problemov in svetovanje glede rešitev. Zakaj je general Menéndez opustil to mirnejšo pot in se podal v oboroženo avanturo, katere konec je bil lahko predviden? Ali je morda računal na zaslombo drugih postojank? Ali je morda hotel le — za ceno lastne kariere — povzročiti afero, ki naj pretrese celoten vojaški organizem, da bo uspešnejše delal? Odgovor na vsa ta vprašanja bi mogel dati le sedaj odstavljeni general.
Škodo na ugledu bo težko popraviti. Vse skupine argentinskega življenja, gospodarstveniki, politične stranke, da, celo gverila, so doslej vedeli, da je enotnost oboroženih sil v zunanjem nastopanju popolna. Pokazala se je razpoka; gotovo jo bodo vsi skušali izkoristiti v svoj. prid. In korist katere koli skupine v tem primeru gotovo ni korist naroda. Tega ne bi smel pozabiti general Menéndez. Niti tisti, ki se sedaj pripravljajo na novo delo.
SOVJETI IN KITAJCI SE BOTAJO
OPTIMIZEM SE VEČA
SVET GOBI
KDO BO GASIL POŽAR?
TUDI ESPERANTO JIM PRIDE PRAV
T R
September 1979
¡Po daljšem času zavijam spet proti Trstu. Na poti med Tržičem, in Devinom se ni nič spremenilo. Rimska volkulja in volk še vedno grozeče lajata proti Sloveniji.
Vsote, ki jih Jugoslovani — med njimi tudi Slovenci — prinašajo v Trst in Gorico, so bajne. Cenijo jih na 500 milijonov dolarjev letno! Ta vsota bo kmalu krila vsa nakazila izseljencev in sezonskih delavcev, če je kaj tipičnega za dokaz šibkega jugoslovanskega gospodarstva, je to ravno Trst. Mar te sramote ne morejo ali nočejo preprečiti? Kakih deset trgovcev bi z dobro založenimi trgovinami na meji pred Italijo in z razmeroma nizkimi investicijami lahko prevzelo vsaj 50% kupcev. Dinar je padel na 36 lir za 100 ND. Kljub temu kupci še vedno drvijo čez mejo. Nekaj pičlega zadoščenja je v tem, da po trgovinah na vso silo iščejo uslužbence z znanjem slovenščine in srbohrvaščine.
Kljub temu, da je danes v Italiji lažje biti Slovenec kot od leta 1918 naprej, so neodvisni rojaki v Trstu pesimisti glede ohranjevanja slovenstva v zamejstvu. Jugoslovanski režim podpira do-
S T
sledno samo svoje pristaše. Sporazumno z Italijo je Radio Trst postal po ideološki vsebini oddaj skoro enak ljubljanskemu. Na Radio Trst so vrnili režimske ljudi. Demokratov je ostalo kakih tri ali štiri. Slovenska kulturna in gospodarska zveza plava v denarju, a zaposljuje samo svoje ljudi. Ideološko je slovenska skupnost brezbarvna in ne privlačuje.
Malo boljše je v Gorici, a vse prej kot dobro v Benečiji, kjer je neki domnevni narodni preporod rodil komaj 200 glasov! Kolovratim po vseh pokopališčih Beneške Slovenije. Zaenkrat sem odkril samo Trinkov nagrobni spomenik z nekaj slovenskimi besdami in 110 let starega slovenskega —• na smetišču. Sprašujem se, kako to, da je ta narod tako malo zaveden zdaj, ko ni velikega pritiska, a nam je dal rod Čedermaca, ko so ga kruto zatirali ?!
Rojaki v domovini tožijo, da se topijo v srbohrvaškem morju. Vsa Vipavska dolina jih je polna. Izgleda, da je v Sloveniji dosežen višek zmogljivosti, kar zadeva tuje priseljence.
S Svete gore še vedno blešči v bel kamen vklesan napis NAŠ TITO. Po Mussoliniju še Tito. Ubogo naše ljudstvo.	Dr. Peter Urbanc
Komunistične države in predvsem Sovjetska zveza imajo do potankosti analizirane svoje nevarne jim nasprotnike. Imajo pa tudi premišljeno in načrtovano taktiko za širjenje svoje ideologije. Poslužujejo se najrazličnejših sredstev in načinov za dosego svojih ciljev. Razna gibanja in ustanove se navadno ne zavedajo, da jih je komunizem določil kot sredstvo ali podzavestno pomožno silo za svoje načrte. Zdi se jim nerazumljivo, da med člani ni več zaupanja, nastajajo medsebojni spori, itd. To se dogaja danes pogosto po svetu med organizacijami in ustanovami političnih emigrantov, ki so prišli v svobodo iz komunističnih držav. Da so politični emigranti, zlasti, če so aktivni in borbeni, komunističnim, režimom v domovini neprijetni, je razumljivo.
Manj razumljivo je, če se izkaže, da se npr. Sovjetska zveza posluži za dosego svojih ciljev kakega neznatnega gibanja z izrazito omejenim in nevtralnim delokrogom.
Tako se jim je zgodilo letos meseca marca z esperantskim gibanjem.
Tega meseca je bila namreč ustanovljena v Moskvi sovjetska organizacija esperantistov. Njen namen je raz-širijati komunistično propagando med
esperantisti v svetu. To ni nobena posebna novost. Je pa prvič, da se Moskva poslužuje za tako propagando preprostih sovjetskih državljanov.
Esperanto je umetno tvorjeni jezik, katerega začetnik je bil leta 1887 Poljak Zamenhof. Svetovna zveza esperantistov je bila ustanovljena v Švici leta 1908. Sedež ima v Rotterdamu in ima podružnice po 79 državah.
Medtem ko je bil v času Stalina v Sovjetski zvezi esperanto strogo prepovedan, ker so smatrali, da je politično nevaren, je danes precej razširjen v vzhodni Evropi. Svetovna zveza esperantistov je zavzela v politiki in ideologiji nevtralno stališče; znaten del njenih članov, ki štejejo 31.752, se nahaja v vzhodnih državah: na Poljskem 4.230, v Bolgariji 4.182, na Madžarskem 3.249, na Češkoslovaškem 1.240, dalje so tudi v Vzhodni Nemčiji, v Romuniji in pred nekaj meseci se je pojavila njihova organizacija tudi v Sovjetski zvezi, kakor smo omenili.
Ta nova organizacija je tesno povezana z Gibanjem esperantistov za svetovni mir, ki je mednarodna organizacija s komunistično tendenco. Predsednik Svetovne zveze esperantistov je tudi podpredsednik Gibanja esperantistov za svetovni mir in sicer Mohamed
Isaev, ki je profesor na Sovjetski znan-sveni akademiji za jezikoslovje.
Gibanje esperantistov za svetovni mir je bilo ustanovljeno okrog 1. 1950 na pobudo Svetovnega gibanja za mir, ki je, kot znano, komunistično orodje. Predsednik je ¡Bolgar Nicola Alexiev, ki je obenem član vodstva Svetovnega gibanja za mir.
Gibanje esperantistov za svetovni mir ima tudi svoje glasilo, ki se imenuje „Paco1' - Mir in je veja moskovske komunistične propagande. Obe u-stanovi sta v bistvu nasprotni zahodni politični dejavnosti.
Nova organizacija esperantistov v Sovjetski zvezi ima dvojen namen: koordinirati vso dejavnost esperantistov v Sovjetski zvezi in uspostaviti mednarodne zveze, v kolikor so potrebne za propagando. Deluje pa ta nova sovjetska organizacija pod nadzorstvom „Lige sovjetskih organizacij za prijateljske in kulturne zveze s tujimi deželami“, katere sedež je v Moskvi in katere glavni namen je propagirati sovjetsko ideologijo v svetu. Njena predsednica je Sinaida M. Kruglova, ki je od februarja 1976 članica centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze.
Tako bo komunizem nevtralne in pravzaprav nepomembne organizacije esperantistov spretno izrabil v svoje namene.
gfjjjSMjrt	_
4VFklll<>WlC€
'CEOLJE — Celjska Cinkarna in Gorenje sta se znašli v hudem gospodarskem položaju. Že pred dolgimi meseci sta vložili prošnjo za povišanje cen. To zahtevo pa so pri Zveznem zavodu za cene tako dolgo reševali, da je prej prišlo do uradne zamrznitve cen in plač in tako sedaj obe podjetji „ustvarjata“ izgubo. Ker so se cene surovin zelo podražile in ker je tudi uvoz nekaterih prepovedan, je ogrožen zaslužek 3000 delavcev. Predsednik slovenskih „sindikatov“ Vinko Hafner je v pogovoru v Celju 28. avgusta dejal, „da se bodo v sindikatih ‘skušali’ opredeliti do nekaterih vprašanj in poiskati rešitve, kar bo veljalo tudi za izplačilo osebnih dohodkov za avgust.'1
CELJE — V Celju so pregledovali polletne rezultate raznih podjetij. Pri tem so ugotovili, da so zaposlili preveč novih delavcev, pretežno nekvalificiranih, kar ima za posledico vrsto negativnih dejstev.
RIBNICA — V Ribniški občini deluje devet zborov in osem mladinskih zborov. Po nekajletnem spanju se nekateri navdušujejo še za teater, a nimajo primernega prostora — Grad je treba najprej obnoviti, da bi dobili prostore za preureditve. Pripravili so pa „Kulturni teden“, od konca septembra so se v Ribnici zvrstili literarni večeri in razstave, nastopilo je tudi ljubljansko Mestno gledališče.
TRBOVLJE — Brez novih naložb za odpiranje premogovnih zalog premogovniki v Zasavju v naslednjih letih ne bi mogli kriti vseh potreb po energetskem premogu, to je po premogu za elektrarne in toplarne. Za kurivo v gospodinjstvih pa premoga v Zasavju očividno ne bodo kopali.
PIRAN — V Piranu se je 26. avgusta začel teden slovenske folklore z nastopom skupin France Marolt in E-mona, pripravili so tudi več razstav, v kinih so vrteli tudi nekaj folklornih filmov.
LJUBLJANA —• Pripravljajo nov zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ker da je prejšnji iz leta 1971 že zastarel. Med drugim bo v novem zakonu zapisano, da dejavnost akademije predstavlja marksistično sintezo znanosti in umetnosti. Torej bodo znanstveniki „svobodno in prostovoljno“ proučevali po zahtevah in napotilih najvišjih vseznalcev v komunistični partiji.
TRBOVLJE — 7. zasavski sejem so odprli 8. septembra, na katerem se je lahko kupilo z ugodnimi krediti razne proizvode široke potrošnje, pohištvo, konfekcijo, pletenine, gradbeni material.
SLOVENCI v
Osebne novice:
Krst: V nedeljo 30. septembra je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Luka Martin Vester, sin Franceta in ge. Francke roj. Tomazin. Za botra sta bila gdč. Kristina Bitenc in Vinko Tomazin. Krstil je g. Jože škerbec. Iskrene čestitke.!
OUENOS AIRES
LEPO USPELI ŠTUDIJSKI TEČAJ
V dneh od 24. do 28. septembra je “K v Slovenski hiši vsak večer ob 20. m'i tečaj za razčiščenje političnih poj-ki ga je priredila SLS-SKD. Ude-Lžba je bila izredno številna in se je vscina prijavljencev udeleževala tečaja fedno vsak večer. Razveseljivo je bilo, ^ je tečaj vzbudil veliko zanimanje pri mladini, kar je dokazala s svojo navadnostjo in je najbolj redno sledila Predavanjem večer za večerom.
Predavali so dr. Marko Kremžar,
K' Jože Košiček, lic. Milan Magister, J»iv. prof. dr. Milan Komar in odvetnik Miloš Stare. Po predavanjih je bila zaliva debata in ponovno izražena že-Ja> da bi se taki tečaji nadaljevali in vsaj nekajkrat v letu.
'SL0VENSKA VAS
' r'hod slovenskih Marijinih sester
n,	V soboto dne 15. septembra so iz ‘ avenije prispele tri Marijine sestre. s„ letališču so jih pričakali gg. lazari-1 s skupino rojakov iz Slovenske va-
LJUBLJANA — Grand Hotel Union je dobil „tovariša“ — ob njegovi strani je Tozd Union postavil hotel najvišje kategorije, kateremu je ameriška družba Holiday Inn za 15.000 dolarjev „posodila“ ime. Ameriška družba nima pri upravi nobene besede, a z licenčno pogodbo je uprava hotela dolžna izpolnjevati hude standarde, ki jih predpisuje ameriška družba. In da sme hotel izpolnjevati kvalitetno storitev, bo vsako leto dal ameriški družbi za 22.000 dolarjev licenčnih prispevkov. Hotel, ki ima 70 enoposteljnih in 57 dvoposteljnih sob in 6 apartmajev, so odprli 6. septembra.
NOVO MESTO — V Šmihelu dokončujejo stavbo za Dom za starejše občane. Prostora bo za 161 oskrbovancev, med temi bo tudi 40 oseb, ki potrebujejo stalno nego. Oskrbovalnina je določena na 6.000 dinarjev. Kdor ne bi mogel plačati s pokojnino, bodo morali dodati svojci, v najhujših primerih pa bodo pomagale občinske skupnosti socialnega varstva.
'CELJE — Celjsko Slovensko gledališče je novo sezono pričelo z uprizoritvijo komedije Janeza Žmavca „Pav-lia in malo čez les“, posvečene Letu o-troka.
LJUBLJANA — Gostovanje zagrebškega satiričnega gledališča „Jazavac“ s farso „Let nad nogometnim gnezdom“ je kritik Andrej Inkret označil za izredno bedasto, z najbolj banalnim in vulgarnim, umazanim „humorjem“. Občinstvo pa je bilo v Križankah kar zadovoljno, dasi ni niti dosti slišalo niti videlo. Inkret se sprašuje, komu je potreben uvoz tako sumljive robe.
Umrli so od 3. do 7. septembra 1979:
LJUBLJANA — Ivan Doler, up.; Adolf Kolenc, up.; Frančiška Černe r. Ferkov; Matija Andlovič, up., 84; Franc Renčel, up. vlakovodja; Marinka Kovač r. škedelj; dipl. inž. Alojz Debeljak; Ljudmila Vizjak r. Kovač, up. učiteljica; Marija Schalamun; Peter Rožič, up.; Uršula Prežel j r. Stergar, 87; Vladimir Klemenčič, up.; Ernest Galle, up.; Angelina Koman r. Jelenc; Janez Marinčič; Jože Mlakar; Ljudmila Ga-šperut-Koprol, prof.; Andrej Debenak, pooblaščeni minister v Zveznem sekretariatu za zun. zadeve, pokopan v Cir-kovcih pri Ptuju.
RAZNI KRAJI — Jože Zaviršek, poslovodja, Polje; Klara Stipanič r. Klepec, 83, b. babica, Metlika; Ivan Jančar, up., Tlake; Jožica Šauperl, Maribor; Helena Matičič r. Videmšek, Dob; Frančiška Tavželj, Goričane; Marija Kalan r. Cencič, 90, Kranj; Franc Medved, up.; Tine Cerjak, Pečica; Franc Štebljaj, 80 Jesenice; Janez Ponikvar, gostilničar, Dvor; Janez Paučič, Mozelj; Lojze Demšar, Selca; Franc Grm, klepar, Folje-Lj.; Matevž Dolenc, Frčkov Matevž, Borovnica; Jakob Burgar, Predoslje; Marija Jazbinšek r. Jurše; Ignac Cerar up., Preserje pri Domžalah.
ARGENTINI
si in sestra Justa, ki je že maja meseca prišla med nas. Po prihodu v vas so se nastanile v novi Dom sv. Vincencija za onemogle, kjer je njihovo stanovanje že dograjeno.
Naslednjo nedeljo so mašniki pri o-beh slovenskih mašah pozdravili novo-došle sestre in v pridigi poudarjali veliki pomen prihoda Marijinih sester tako za našo krajevno kot za vso slovensko skupnost.
V četrtek dne 20. septembra je vaška skupnost priredila v Hladnikovem domu sestram prisrčen sprejem. Kljub delavnemu dnevu se je v večerni uri zbralo lepo število rojakov v Domu. Ob vstopu Marijinih sester v Dom, so jih vsi navzoči navdušeno pozdravili. Dekliški zbor jim je zapel v pozdrav dve Marijini pesmi. Nakar je gdč. Kristina Zajc v imenu vaških deklet spregovorila nekaj lepih besed. Med drugim je dejala: „Veseli smo, da ste prišle med nas. S seboj ste prinesle svojo mladost, vedrino, požrtvovalnost in veliko ljubezni. Kakor svetli žarki ste posvetile v našo sredo. Starim in betežnim boste opora, trpečim tolažba in veselje zapuščenim. Hvala vam za prelepi zgled nesebične ljubezni.“ Nato je zastopnik društva Slovenska vas v imenu vse vaške skupnosti želel dobrodošlico novim sestram. Po končanih pozdravih je mladina v narodnih nošah izročila vsem štirim sestram slovenski šopek kot zunanji izraz vaške naklonjenosti in povezanosti z njimi.
Sestra Justa, ki je že nekaj mesecev med nami in ki je s svojimi nasveti stala ob strani pri gradnji Doma, se je v imenu sester zahvalila za pozdrave in sprejem. Povedala je, da njihov red deluje po vsej Jugoslaviji, pred leti so ustanovili novo postojanko v Kanadi in sedaj pa v Argentini.
Prisrčno slovesnost smo zaključili s prelepo pesmijo: Marija skoz’ življenje.
Slovenski praznik v Ramos Mejia
Ob 30-letnici slovenske službe božje, cerkvenega pevskega zbora, šolskega tečaja in 19-letnice Slomškovega doma
Obletnice so kot mejniki, kot cestni kamni, ob katerih se zazremo na prehojeno pot, da potem še krepkeje stopimo naprej. Slovenski rojaki iz ra-moškega okoliša, ki se danes zbirajo v Slomškovem domu, so praznovali V nedeljo 16. septembra pomembno obletnico: 30 let slovenske službe božje, cerkvenega pevskega zbora in šolskega tečaja A. M. Slomška. Začelo se je vse to pri Janezu, namreč pok. župniku Janezu Kalanu, ki ga lahko imenujemo o-četa ramoške srenje. 'Saj je bil prav on početnik vseh teh ustanov, katerih obletnico proslavljamo Prav po njegovi zaslugi smo bili v začetnih letih, ko še nismo imeli lastnega središča, v ramo-škem župnišču kot doma. On je tudi bil tisti, ki je navduševal rojake, da so ostvarili slovensko središče v Ramos Mejia: Slomškov dom, ki že 19 let druži rojake teh okrajev.
Nedeljski program v Slomškovem domu je bil pod geslom: Narod slovenski živi naj, živi! V jutranjih urah se je najprej delegacija Slomškovega doma podala na pokopališče Villegas, da počasti spomin pok. g. Kalana. Medtem so se zbirali rojaki in narodne noše na vrtu Slomškovega doma, kjer je bilo ob 11 dviganje zastav ob spremljavi narodnih himen. Službo božjo je daroval delegat msgr. Anton Orehar ob a-sistenci nekdanjega in sedanjega dušnega pastirja dr. Alojzija Starca in g. Jožeta škerbca. Med sv. mašo, katere se je udeležilo izredno število rojakov, je prepeval cerkveni pevski zbor pod vodstvom Gabrijela Čamernika slovensko peto mašo. V pridigi je delegat A. Orehar opisal vse težave v začetnih letih glede nastavitve dušnih pastirjev za Slovence in poudaril, kako je bila slovenska sv. maša prvo zbirališče rojakov, ob kateri so se kasneje razvile naše organizacije in delo za skupnost. Naj nas sv. daritev v domačem jeziku druži tudi v bodočih rodovih. Po maši je v imenu farnega sveta spregovoril spominske besede Tone Bidovec.
Veliko rojakov je ostalo na kosilu, tako da so bili vsi razpoložljivi prostori v Domu zasedeni. Medtem ko so dekleta in fantje pridno nosili na mize, so se ostvarila prijetna omizja in vesela družabnost. Tako je kar hitro minil čas do popoldanskega programa, ki se je začel ob 16. uri.
Zbrane goste je pozdravil predsednik Slomškovega doma Matevž Potočnik. Ta-kaj nato je sledil folklorni nastop deklic pod vodstvom ge. Eme Kessler.
Drugo točko so izvajale dekleta z rajalno vajo. Pripravila jih je neutrudna javna delavka še iz orlovskih časov v domovini ga. Ema Kesslerjeva. Ob orlovski in drugih koračnicah je okoli 40 deklet izvedlo ritmično vajo, ki se je
PRIPRAVLJALNI SESTANEK ZA EXPOSLOV 79
Pripravljalni odbor za Exposlov 79 je povabil v petek, 14. septembra v Naš dom v San Justo predstavnike slovenskih podjetij, da se pogovore o pripravah za razstavo. Vabilu se je odzvalo lepo število podjetnikov in njih zastopnikov. Sestanek je začel vodja tehničnih priprav Stanko Jerebič, ki je spomnil na uspelo razstavo leta 1974 v Našem domu in pojasnil, zakaj bo letošnja v Slovenski hiši. Orisal je, kako potekajo priprave nanjo in odgovoril na nekatere pomisleke tehničnega, finančnega in propagandnega značaja.
Udeležence je pozdravil koordinator Božidar Fink in jim prikazal smoter, katerega so dali razstavi njeni prireditelji. Ne gre za trgovsko reklamo, za to, da se poveča dobiček, marveč, da se našim podjetnikom da priložnost, da se s tem, ko pokažejo, kaj so dosegli v gospodarskem udejstvovanju, predstavijo naši javnosti in dosežejo nekaj tistega osebnega priznanja, ki je vsakomur potrebno. Ko je bil Exposlov 74 tako prirejen, da je bilo za mrtvimi predmeti čutiti človeško toplino, bo tudi letošnji tak, da bo dajal čutiti duha prej kot tehniko in račun.
Potem je pokazal na pomen, ki ga bo razstava imela tudi pred argentinsko javnostjo. Ko se večkrat zahvaljujemo tej deželi za duhovno svobodo, je prav, da se ji zahvalimo tudi za go-
odljkovala po svojih mehkih, dekliških gibih.
Na oder sta stopila Marjan Loboda
ml.	in gdč. Helena Fink in se v imenu mladine prisrčno zahvalila za vse napore in pomoč v dobi 30 let.
V imenu osrednje organizacije Zedinjena Slovenija je zbranim spregovoril predsednik Božo Stariha.
MISLI IZ GOVORA G. STARIHE
Obhajamo slovenski praznik: tridesetletnico slovenske srenje v Ramos Mejia, trideset let službe božje, cerkvenega pevskega zbora, Slomškove šole in vse to združeno z devetnajstletnico blagoslovitve Slomškovega doma.
Brez dvoma je to izraz globoke ljubezni do naše slovenske besede. Je to želja in prošnja, da bi ista ostala vedno živa med nami. In da bi se vaša srenja tudi v bodoče navduševala za naše skupne ideale.
Ta lepi dom nosi Slomškovo ime. Njegov opomin glede materinega jezika naj nam vedno stoji pred očmi. Pred več kot sto leti je napisal, kar je veljalo takrat in velja še danes. „Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki zapravijo svojim otrokom drago domačo reč, ki so jim jo izročili njih dedi. Materinski jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev, zato smo ga dolžni ohraniti in zapustiti svojim mlajšim.“
Tako je govoril veliki Slomšek, ki ni bil svojemu narodu samo škof, ampak tudi narodni in kulturni delavec.
Letos se bomo spominjali dvajsetletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana, škofa, ki je bil vedno najtesneje povezan s svojim narodom. Z nami je trpel okupacijo in begunstvo. Rožman je v polnosti doumel odgovornost naše emigracije, poznal naloge in cilje, ki jih imamo in ki jih moramo doseči. Zato ni nehal opozarjati: „Držite glave nad vodo, ne dajte, da bi vas tok odnesel! Ne ločujmo se! Ne bodimo sami, povežimo se med seboj. Ne pozabimo idealov, zaradi katerih smo zapustili domovino in zaradi katerih smo se doma ustavljali rdeči nevarnosti. Če bi na vse to pozabili, bi bila to popolna tragika, ne samo naša, ampak tudi našega naroda.“
In ob spominu na tisoče in tisoče pomorjenih, je zaklical: „Mnogo slovenske nedolžne krvi je bilo prelite od črnih, rjavih in rdečih sovražnikov. Srca se nam krčijo, ko se spominjamo na te žrtve. A na to prelito kri se opira naše najtrdnejše upanje, da bo ta kri našemu narodu v vstajenje in ne v smrt! V osvobojenje in ne v suženjstvo in končno v odrešenje.“
Danes, čeprav odtrgani od narodnega drevesa, ima naša slovenska ideološka emigracija v sebi toliko življenjske sile, da stojimo in nismo usahnili in postali suha veja na tuji zemlji. Naša narodna zavest je še vedno živa in močna.
Živimo v času vedno hujše zmede, KI je največja nevarnost današnjega časa. Samo enega se bojmo: strahopetnosti v lastnih vrstah, popuščanja v odločnosti, brezbrižnosti in utrujenosti. Ne nehajmo obsojati komunizem, ker je brezbožen in materialističen. Ker je njegova pot na oblast tlakovana s trupli političnih nasprotnikov, ker sa-
spodarsko svobodo in izpričamo, da smo je vredni. ¡Z razstavo hočemo, da argentinski obiskovavci na njej dobe vtis, da so Slovenci, ki so nekoč izbrali svobodo, nadarjeni, izoblikovani, delavni ljudje, solidni v kvaliteti svojega dela, pošteni v trgovskih poslih, vestni v izpolnjevanju javnih obveznosti, socialno čuteči v delovnih odnosih, pa tudi ljudje zdravega okusa, s smislom za lepoto in čutom za vzdrževanje ustanov ter pokrivanje duhovnih, kulturnih in socialnih potreb.
Ko se je udeležencem zahvalil za pripravljenost na sodelovanje in povabil k. nadaljnjemu prijavljanju, je prepustil besedo spet S. Jerebiču, ki je v živahnem razgovoru, v katerega so posegli številni udeleženci, znal zbuditi pri vseh zavzetost za to pobudo, katere uresničenje se je izkazalo za zagotovljeno.
Slovenci na Koroškem
BOMBNI ATENTAT V VELIKOVCU
V torek 18. septembra je bil po nemških časopisnih poročilih izvršen bombni atentat v muzeju dokumentarnega centra koroškega odporniškega gibanja v Velikovcu V drugem nadstropju muzeja, ki se nahaja v mestni hiši, so med drugim razstavljeni dokumenti iz leta
sužnjuje človeka in mu ne priznava njegovih osnovnih in naravnih pravic. Dobro vemo, da je s komunizmom slovenski narod na krajšo ali daljšo dobo zapisan narodni smrti.
In kljub vsem tem poraznim ugotovitvam trdno verujemo, da bo naš narod to strašno preizkušnjo prestal. Kar je plevi, bo odpadlo. Ostalo bo, kar je klenega in odpornega. Tudi v domovini rastejo božji revolucionarji. Oni dobro vedo, da ob velikih preizkušnjah, ni mesta za mlačneže in povprečneže. Tudi ne za tiste potrošnike, ki se znajo prilagoditi vsem prilikam in vsem režimom. Mir in svobodo bodo ustvarili oni, ki so svojo zvestobo in upanje o-sredotočili v Bogu in njegovi pravici.
V mesecu septembru se spominjamo naših junakov: Turjaka, Grčaric in Grahovega. Prepojeni z ljubeznijo do domovine, ki je tudi ogenj ni mogel razdejati, so se borili za pravico, ki tudi pod ruševinami ni omagala. Njihova zvestoba in ljubezen ni poznala meja.
Letos obhaja naša najvišja institucija Narodni odbor za Slovenijo petin-tridesetletnico svojega obstoja in neprestanega dela za pravo svobodo slovenskega naroda. Slava tistim, ki so pri tem delu legli v prezgodnji grob. Pogum in zahvala vam, ki pri tem delu vztrajate.
Odgovornost za bodočnost naše slovenske emigracije pa vedno hitreje prehaja na mlajše rodove. Ta mladina je dokazala, da zasluži vse naše zaupanje in podporo.
Od vas — slovenska mladina zavi-si, če bomo Slovenci v svetu tudi v bodočnosti ostali živa in cvetoča veja na slovenskem narodnem drevesu. Ker le tako se bo uresničilo geslo, ki ste si ga izbrali za današnji praznik: ,Narod slovenski živi naj, živi.“
Slomškova šola, ki jo zadnjo vrsto let vodi ga. Helena Malovrh je podala nato deklamacijo Knežji kamen. Janez Brula je poudaril velik pomen, ki ga ima za nas Slovence ustoličevanje karantanskih vojvod, ki je sledilo kot zaključna točka.
Ko je lansko leto pevski zbor Gallus, pod vodstvom zborovodja dr. Julija Savellija izvajal mogočno kantato za zbor in trobila na motiv ustoličenja, ki jo je uglasbil dr. Franc Cigan, je padla ideja tudi po odrski uprizoritvi. Univ. prof. dr. Tine Debeljak je pripravil besedilo in z uporabo izbranih delov iz kantate je uprizoritev pripravil Janez Brula. Nastopili so naslednji igralci in igralke: Joža Koprivnikar, Marta Koželnik, Marija Novak, Jernej Tomazin, arh. Jure Vombergar, Stane Novak, Slavko 'Škraba, Franci Schiffrer, Janez Jerebič, Tone Rode, Jure Golma-jer, Tone Bidovec, Pavle Brula in stražarji ter ljudstvo.
Scenerijo je spretno izvedel Slavko Smole, škoda le, da vreme ni bilo tako naklonjeno, kot bi vsi želeli, in tako je trpel tudi popoldanski obisk. Za veselo razpoloženje in v veselje mladih in starejših plesalcev je poskrbel orkester, ki ga vodi Božo šurman.
Mogočno sliko Kristusa-Krmarja, ki je krasila vrt Slomškovega doma je izredno učinkovito narisal Stanko Snoj. Naj Kristus-Krmar vodi ramoško srenjo tudi v bodočih desetletjih.
-ej
1918 do 1921 o jugoslovanskih zahtevah po priključitvi Koroške. Eksplozija, ki je bila prav v tem nadstropju, je povzročila precejšnjo škodo,- V trenutku eksplozije sta bila navzoča v muzeju Slovenca Luka Vidmar (32 let) in Mira Lorger (28 let) oba iz Ljubljane, od koder sta prišla z avtom ljubljanske znamke istega dne. Pri eksploziji l'om-be sta bila oba ranjena; Vidmar tako težko, da so mu morali odrezati eno nogo. Tudi kustos muzeja Karl Karpf je bil ranjen.
Seveda sta bila Vidmar in Lorgerjega takoj osumljena, da sta položila bombo in je bil nad njima razglašen preiskovalni zapor. Nenadoma pa se je začel izdajati za storilca 19-letni Karel Pečnik iz Podjune o katerem trdijo, da je umobolen, četudi je do ponedeljka
17.	septembra bil zaposlen kot pekovski pomočnik v Spodnji Podgori. Pečnik izjavlja, da je on povzročil eksplozijo v Velikovcu in da je „največji terorist“. Je zaprt na živčnem oddelku. Policija ga ni mogla zaslišati, ker je pod močnim vplivom drog. Stvar se je pa še bolj komplicirala, ko so ugotovili, da so bile na dan eksplozije v muzeju še tri osebe, ki bi tudi mogle prinesti bombo, pa jih doslej še niso mogli identificirati. Tako je za enkrat osumljenih vsaj šest oseb.
SLOVENCI PO SVETU
PISMO IZ GRADCA — AVSTRIJA
8. septembra smo imeli v Gradcu veliko slavje. Sestra Lidija Krek, usmiljenka, je obhajala zlati jubilej redovniškega poklica. 50-letnico poklica je praznoval tud preprosti in po celem Gradcu znani brat Vincenc, lazarist. Na slavje je prišel tudi škof Weber in 17 duhovnikov, med njimi trije Slovenci, ki so prišli iz domovine. V slavnostni procesiji v cerkev je bilo kar 35 roketov ali (Nad. na 4. str.)
PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA 29. OKTOBER IN DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE OB 35-LETNICI USTANOVITVE NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO bo v soboto 27. oktobra v Slovenski hiši. Začetek ob 19. uri s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj; ob 20 spored v veliki dvorani in ob 21 slavnostna večerja.
Na proslavo so vabljeni vsi slovenski javni delavci: odborniki vseh slovenskih organizacij, Domov in ustanov, slovenski dušni pastirji, vzgojitelji naše mladine, kulturni ustvarjalci, predavatelji v naših organizacijah in vsi, ki se zavedajo nujnosti ohranjevanja slovenske narodne zavesti.
Stran 4
Slovenci po svetu
(Nad. iz 3. str.)
alb. Trije slovenski duhovniki in trije tukajšnji lazaristi so s škofom koncele-brirali sv. mašo. Darove za sveto mašo sta nesli škofu slavljenka sestra Lidija in viiztatorica graške province. Prišla je na slavnost tudi vizitatorica jugoslovanske province. Ta je bila ena od 18 deklet, katere je sestra Lidija vodila v noviciatu v Sieni, Italija. Pridigal je škof Weber. Pri Agnus dei sta prišla škof in ravnatelj ljubeznivo pozdravit slavljenko, kateri je škof želel še 50 zdravih let.
Po slavnostnem zajtrku so se zbrali vsi Slovenci duhovniki in sestre iz domovine. Med temi je bila tudi s. Hoza-na, usmiljenka, sestrična slavljenke sestre Lidije. Bilo je tudi precej slovenskih sester, ki delujejo v graški provinci, dve sta prišli iz Dunaja. Popoldne so se zbrali Slovenci v cerkvi pred Marijinim oltarjem in peli Marijine pesmi. Rev. Martin Maroša, ki je bil svoj čas v Čilu, kjer je bila več let tudi slavljenka sestra Lidija, je imel lep govor v slovenščini.
Slavljenka je sestra pok. dr. Mihe Kreka.
Lepemu jubileju sestre Lidije se pridružuje s čestitkami tudi Svobodna Slovenija in posebej vsi, ki jim je pred revolucijo reševala življenje.
PISMO IZ FLORIDE Hurakan “David”
Naš naročnik Niko Tomc iz Teque-ste na Floridi nam je poslal zanimiv o-pis o hurakanu Davidu, ki je pustošil dežele v Karibskem morju. Sam piše, da smo gotovo brali v dnevnem časopisju o pustoš nju hurakana pa pripominja, da so suhoparna uradna obvestila ena stvar, drugo pa je osebno doživetje.
Iz njegovega pisma priobčujemo nekaj zanimivosti, kako so on in njegova družina doživljali in srečno preživeli hurakan David. Prvo obvestilo o bližanju viharja so dobili po televiziji 1. septembra zvečer; njegov prihod so napovedali na Floridi za 3. september. Nato so sledila stalna navodila, kaj naj prebivalci narede, da bi bila materialna škoda čim manjša in da bi ne bilo žrtev. Prebivalci so se založili z nve-žem, „utrjevali“ so hiše s tem, da so zabili okna z deskami in nato so pač čakali na prihod hurakana. Pred tem so oblasti še sporočile, naj se prebivalci iz bližine morja umaknejo iz svojih hiš.
Prve močne sunke vetra so čutili na Floridi že v nedeljo zvečer, ko je bil pravi hurakan oddaljen še 300 kilometrov. Divjanje vetra se je stopnjevalo, vso noč je zavijalo in žvižgalo okrog hiš, da ni bilo nikomur do spanja. Vsak gospodar je stiskal pri sebi majhen kovček z najvažnejšimi dokumenti za vsak primer. Po radiu so spremljali bližanje hurakana — televizija je prenehala z oddajami. Tomčevi so skozi špranje na oknih opazovali divjanje, videli so, kako so se močne smreke upogibale kot leskove palice. Veter se je stopnjeval, njih strah tudi. Toda kar na mah je okrog 12. ure nastala moreča, soparna tišina. Prebivalci so že začeli ogledovati škodo, pa so po radiu opozorili, naj se ne oddaljujejo preveč, ker se je bližal še drugi val. Po dve-urnem miru se je veter spet razdivjal, a v drugo smer kot prej, in lilo je kot iz škafa. Nov val je trajal dobre tri ure, proti večeru se je že nekoliko uneslo, tako da so se tudi preseljenci že začeli vračati na svoje domove. V Te-questi morje ni preplavilo obrežja, tudi hiš ni rušilo, toda ograje, drevesa in strešna opeka so ležale vsepovsod na tleh.
PO ŠPORTNEM SVETU
CELJSKI HOKEJISTI so se 7. septembra pomerili z Medveščakom v Zagrebu za karavanški pokal in odšli neporaženi (5:5). Zagrebščani so še 15 minut pred koncem vodili s 5:1’, a so o-magali, Celjani so bili kondicijsko bolje pripravljeni.
JUGOSLOVANSKI modelarji so o-svojili vrsto medalj na III. modelarski balkaniadi, ki je bila v romunskem mestu Bacau. Med posamezniki so zmagali Anton Videnšek iz Ljubljane v kategoriji 'jadralnih modelov, Ptujčan Ve-lunšek v kategoriji hitrostnih modelov in Ljubljančan Uroš Rumpret v kategoriji radijsko vodenih modelov.
V	DRUGI JUGOSLOVANSKI RO-, KOMETNI LIGI v severni skupini i-
gra med dvanajstimi moštvi šest slovenskih: Inles iz Ribnice, Aero iz Celja lani je bil še prvoligaš ■— Jadran-Timav iz Kozine, Partizan TUS iz Slovenj gradca, Jelovica iz škofje Loke in lanski slovenski prvak Minerva iz Griž. Poleg teh so člani te lige še Zamet in Kvarner z Reke, Zagreb in Borac iz Zagreba ter Uniondalmacija iz Splita in Slavonija iz Slavonskega Broda.
V	LITIJI so praznovali 50-letnico nogometnega kluba Litija. Pokrovitelj proslav je bila litijska Predilnica.
ŠAH
STANE ŠKERLJ —
SLOVENSKI ŠAHOVSKI PRVAK
V	ARGENTINI ZA LETO 1979
V	soboto (29. septembra) se je v Slomškovem domu odigralo 5. in zadnje kolo letošnjega osrednjega turnirja. Rezultati so bili naslednji:
Mehle % - Škerlj Eiletz 1 - Marolt 0; Kunc 1 - Magister 0; Klemenčič 1 - Verbič 0; Paulič 0 - F. Sušnik 1; D. Sušnik 0 - Dimnik 1;. Vidmar 0 -Schiffrer 1; Arko 1 - Skubic 0.
Z delitvijo točke pri partiji Škerlj -Mehle je prvi dosegel od petih možnih 4% in si je tako po resnično hudi borbi priboril naslov slovenskega šahovskega prvaka v Argentini za leto 1979.
Šahovsko prvenstvo, ki sta ga organizirala ZEDINJENA SLOVENIJA in ZADRUGA SLOGA (ta v proslavo svoje 25-letniee) je pokazalo lepo igro naših šahistov; še posebej razveseljive
so bile borbene partije mladih šahistov, nekaterih takih, ki so se to pot prvič pomerili na „velikem turnirju-“.
Stanje po končanem turnriju je naslednje:
1. Stane Škerlj 4V2; 2. Božidar Eiletz 4; 3. Ivan Mehle 3%; 4. Dušan Dimnik 3; '5.-6. Vinko Klemenčič, in Franci Sušnik 3; 7. Jože Marolt 3; 8. Danijel Kunc 3; 9. Albin Magister 2%; 10. Franci Schiffrer 2y2; 11. Gregor Verbič 2'; 12. Tonček Arko 2; 13. Danijel Sušnik IV2; 14. Anton Paulič IV2; 15. Andrej Vidmar 1; 16. Anton Skubic 0.
Turnir je bil odigran po švicarskem sistemu in rezultati 75 partij dovolj jasno kažejo, kako ostra je bila borba za posamezne točke. Saj je med prvimi kla-sificiranimi komaj pol točke razlike in četro mesto (3 točke) si deli kar pet igralcev.
Druga zanimivost letošnjega prvenstva, ki je bilo dobro organizirano in tudi brezhibno izpeljano (vodja turnirja Stane Zupančič) v prijazni dvorani Slomškovega doma, so mladi šahisti (najmlajši 16-letni Danijel Kunc), ki sp se krepko uveljavili v borbi s „starimi tigri“. Ob resnem študiju šahovske teorije in ob vztrajosti, ki jo pač ta kraljevska igra zahteva — utegne komu izmed njih šah postati vse kaj več kot pa le trenutni šport.
Slovesni zaključek turnirja bo v soboto 13. oktobra v Slomškovem domu, ko bodo zmagovalci pa tudi vsi o-stali igralci turnirja iz rok predstavnikov ZEDINJENE SLOVENIJE ter ZADRUGE SLOGA prejeli lepa darila.
Vsem, ki so se turnirja udeležili, še posebej pa novemu slovenskemu šahovskemu prvaku v Argentini Stanetu Škerlju — iskrene čestitke!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA -OB SREBRNEM JUHI LEJU
Zahvalna maša
CERKEV MARIJE POMAGAJ V SLOVENSKI HIŠI V SOBOTO 13. OKTOBRA 1979 OB OSMIH
(Po običajni sobotni maši)
Združeni v bodoči rod
NAS DOM	SAN JUSTO
v nedeljo 14. oktobra:
23. obletnica
•	OB 8. URI: V STOLNICI: sv. maša za žive in rajne člane Našega
doma. Daroval jo bo delegat msgr. Anton Orehar.
•	OB 9. URI: V NAŠEM DOMU: dviganje zastav, pozdravne be-
sede predsednika Našega doma Marjana Bogataja zastopnikom slovenskih Domov in vsem udeležencem, predsednice dekliškega krožka gdč. Nežke Lovšin in predsednika fantovskega odseka Janeza Kržišnika ter dušnega pastirja dr. Alojzija Starca. Pevske točke šolskih otrok pod vodstvom gdč. Anice Mehle in mladinskega zbora, ki ga vodi Andrej Selan.
•	OB 17. URI: Začetek popoldanskega programa:
— Slavnostni govor: univ. prof. dr. VINKO BRUMEN —• Satirična veseloigra JOŽETA VOMBERGARJA:
ZLATO TELE
Režija : FRIDO BEZNIK	Scena : TONE OBLAK
Za sklep pa še prijetno razvedrilo. Igral bo SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
“25 LET SLOGE!” — “SREBRNI JUBILEJ!” — “ČETRT STOLETJA SLOGE”
VARIACIJE SO SAMO V NASLOVIH
v bistvu namreč gre samo za eno stvar:
LET SLUŽBE NAŠI SKUPNOSTI
LET ZAUPANJA ČLANOV V SVOJO ZADRUGO
V SLOGI JE MOC!
Avtomobili in motorni čolni — velika izbira doina> č*ih in tujih znamk. — Jahte, jadrnice in trailerji.
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8820 T. E. 243-0270/1433
EZEIZA
Ruta 205
(nasproti postaje Ezeiza)
AUTONAUTICA
Kredit na 12 mesecev, brez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■H
OD VSEPOVSOD
POEZIJE KARLA WOJTYLE — V
Vatikanu so sporočili, da so izšle v španščini pesmi kardinala Karla Woj-tyle, sedanjega papeža, pod naslovom Kamen svetlobe. Knjiga ima 109 strani in velja 4 dolarje.
RIMSKI KOLISEJ, največji amfiteater večnega mesta in antičnega sveta, je znova odprt. Obnovitelj ska dela so trajala šest let. Stavbo so končali v času Vespacijana in Tita, 80 let po Kristusovem rojstvu. Ima 84.000 sedežev in skoro pet tisoč stojišč.
RDEČE BRIGADE V RIMSKIH KATAKOMBAH. V Rimu so oblasti odkrile skrivališče, kjer so Rdeče brigade zadrževale pozneje umorjenega krščanskega voditelja Mora. Oblasti preiskujejo še nadalje.
POSLEDICE GRAVITACIJE. Skoraj vsi astronavti so po povratku iz vsemirja imeli najrazličnejše probleme. Nedavno so pristali na zemlji po šestmesečnem kroženju okrog zemlje sovjetski astronavti. Lijakov je dejial: „Lahko bi ostali še več časa, pa smo vendar zadovoljni, da smo spet na zemlji.“ Zdravniki so ugotovili, da podarjene gladiole (sprejeli so jih z rožami) teže astronavte kot vreče, polne pšenice. Ker niso bili vami na nogah, so jih poslali v vodne bazene. Ponoči niso mogli spati. Zaradi gravitacije so se jim žimnice zdele preveč trde, skodelica čaja jih je težila kot preobilno kosilo.
OBVESTILA
SOBOTA, 6. oktobra:
V	Slov. domu v Carapachayu ob 20
predavanje g. Vinka Zaletela. .
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 7. oktobra:
Zvezni sestanek SDO in SFZ v Slovenski hiši po mladinski sv. maši ob
9.30.	Predavanje g. župnika Vinka Zaletela.
Velika sanmartinska tombola ob
15.30.
V	Hladnikovem domu ob 12.30 vsakoletni „Buhov“ asado, čigar dobiček je namenjen za misijonarje na Madagaskarju.
SOBOTA, 13. oktobra:
Zahvalna maša ob 25-letnici Slovenske kulturne akcije, v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši ob 20.
NEDELJA. 14. oktobra:
23. obletnica Našega doma v San Justu.
SREDA, 17. oktobra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu. Predavala bo ga Terezija Marinšek.
SOBOTA, 20. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 21. oktobra:
Proslava misijonske nedelje v cerkvi in dvorani Slovenske hiše.
SOBOTA, 27. oktobra:
Proslava Narodnega praznika in dneva slovenske zastave ob 35-letnici ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo.
NEDELJA, 28. oktobra:
Pristavski dan s celodnevno prireditvijo.
SOBOTA, 3. novembra:
Proslava 25-Ietnice Kreditne Zadruge SLOGA v Slomškovem domu.
ESL0VENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino $ 38.000.--, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 35 USA dol.; obmejne države Argentine 30 USA dol.; Avstralija 45 USA dol.; Evropa 38 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 30 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
KREDITNA ZADRUGA
••SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
Prof. dr. JUAN
JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-3536
Ordinira v torek, četrtek od 17. do 20. Zahtevati ure na privatni telefon 666-4366.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije bo v četrtek 11. oktobra v društvenih prostorih ob 20. uri.
8. decembra bo Zedinjena Slovenija skupaj z dušnim pastirstvom priredila komemoracijo ob priliki 20-letnice srni ti škofa dr. Gregorija Rožmana.
Druga razstava
slovenske podjetnosti v Argentini j
novembru 1979 v Slovenski hiši
f
V globoki žalosti sporočamo znancem in prijateljem, da je 10. septembra v Cordobi v Gospodu zaspal naš dragi mož, oče, gospod
Lojze Pirc
Pokopali smo ga v Doloresu 11. septembra.
Posebna zahvala g. Andreju Stanovniku za vso skrb, pomoč in obiske v njegovi bolezni. Za podelitev zakramentov in pogrebne obrede. Zahvala tudi Francetu Rantu in Rudolfu Smersuju.
Molimo za večni mir in pokoj.
Žalujoči:
žena Marija roj. Mlakar,
. sinova: Marjan in Janez, hčerki: Marija in Anica, zeta: Mihael Zarnik in Ivan Zarnik, snaha: Ana roj. Antonšič, vnuki: Uršula, Samanta, Gabrijel, Leonardo in Romina.