IVv*** za koristi delav¬ ci ikefia ljudstva. Delav- ,i'čil so opravičeni do ^' Vsega kar producirajo. 18 ., This paper is devoted the interests of the orking class. Work- \|rs are entitled to ali v:r> M *l$ t what they produce. $50 0 H* 1 il ' y o. Entered as seoond-class matter, Dac. 6, 1907, at the post Otlice at Chicago 111. nouer the Aet ot Oongress ol March 3rd, 1879. Office: 4008 W. 31. Str., Chicago, III. “Delavci vseh dežela, združite se!” 81 PAZITE' na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali ..... na ovitku, Ako (404) Je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo, ponovite Jo takoj. Štev. (No.) 403. Chicago, 111., 1. junija (June) 1915. Leto (Vol.) X. Resnica ve 4ar zmaguje. Najmogočnejši gospodar. J: >n za., >n za., ' >n za,. '• 'n za.. Eug. S. Geiddis je metodističen pastor in jocialist. Tudi sicer ni na. sumu, da bi bil iz ;šne posebne naklonjenosti do delavcev so¬ lnik kapitalistov. Kadar gre za vprašanja, aterih so prizadeti delavci in kapitalisti, ve¬ ti taki pastorji v nesocialističnih krogih za ko bolj nepristranske in njih besede za veli- ierjetnešje od socialističnih, udi Eug. S. Geiddis je bil zaslišan pred zvez- industrijsko komisijo. Prav zato, ker ga ne ejo kapitalisti obesiti socialistom za frak in naslikati kot sovražnika podjetnikov, imajo tjove izjave pomen. Vrhutega je bil Geiddis prej superintendeiit lološkega oddelka Colorado Fuel v tem oziru neizprosna, da je označevala torpe¬ diranje pasažirske ladje za neopravičljivo in ne- odpnstno, ter izrekla upanje, da je to storil po¬ veljnik podmorskega čolna proti volji nemške vlade. če pa pride res nezadovoljiv odgovor, kar je tembolj gotovo pričakovati, ker potrebuje berlinska vlada toliko časa, da ga sestavi, bodo kapitalistični listi zagnali tak huronski krik, da se bojevitost ne bo dala ukrotiti. O kritičnosti situacije torej ni dvoma. Prav to pa je vzrok, da mora delavstvo ohraniti hladno kri in povsod, kjer ima kaj vpli¬ va, miriti razburjene duhove. •V sporu med Ameriko in Nemčijo je pravi¬ ca na strani Zedinjenih držav. To je nepobitna resnica, kajti piratstva proti nevtralnim potni¬ kom neopravičuje nobena vojna. Ali prav zato, ker je pravica na tej strani oceana, bi bila vojna z Nemčijo dvojno in trojno nezmiselna. Kaj je treba storiti za varstvo ameriških pravic, morajo razmisliti v AVashingtonu. Nji¬ hova naloga je to, ne naša. Vendar pa vemo, da imajo Zedinjene države pametnejša in tudi uspešnejša sredstva, kakor pa vojno, ki pomeni, da naj Amerika zato, ker je potopljenih okrog sto Američanov, pošlje še sto ali dvestotisoč drugih na dno, morja in v grob. Položaj je kritičen; zato je treba prepre¬ čiti vsako slepo razburjenje in z vsemi silami podpirati in krepiti razum. Ameriška socialistična stranka je na konven¬ ciji v Chicagi zavzela odločno stališče proti voj¬ ni; to je za vsakega sodruga merodajno — za e- orijo, pa tudi za prakso, n 2 PROLETAREC G OSP ODIN F RAN JO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. “Kaj nam koristi, če bo planina rodila bisere, ko nas ne bo več. Kmet orje in žanje, posestnik spravlja — tako je pri nas. Dobe se tndi pošteni begi in age, ki pravijo: Kjer ima sokol svoj obed, tam večerja tudi vrana lahko. S temi se še dobro izhaja. A takšen ni Suljaga. Glej, stari Drljača je storil lansko jesen nasilno smrt —” Bobojedac je pri teh besedah pljunil v stran, Vazku so motno zablistile oči — “in Suljaga je moral po zakonu pustiti na kmetiji vdovo, dokler mu vestno obde¬ luje zemljo in izroča tretjino. Ker sama ne zmore vsega, ji sosedi, čeprav so pravoslavne vere, po¬ magajo, ker drevo se naslanja na drevo, človek na človeka. Vazko ve, kako ravna Suljaga z njo”. Deček je skozi nos potegnil svežega zraka vase, potem je počenil k ognju. “Vedno išče nere¬ dov pri stari majki, vselej mu pridela premalo”, je govoril in brskal nedogorele konce dračja v žerjavico. “Najrajši bi si vzel ves pridelek. Grize kakor pes, dasi je majhen kakor močerad. Hrom je in vedno drži glavo po strani. Pravijo, da so ga vklenili vstaši in ga tako pustili ležati dva dni, ker ni hotel z njimi na vojsko zoper amidžo. Od takrat je ves sključen”. “Kaj pa Atif Sarajlija? Slišal sem, da ni na dobrem glasu”, je pozvedoval Vilar. “Atif je ničema, znan po vsem okraju med Savo, Drino in Krivajo — požigalec, pes, morilec”, je odgovoril Bobojedac. Vzel je konvico z vodo in se napil. “Zver sedi v tem človeku in zver treba ubi¬ ti!” je zadonel tedaj globok, zvonek glas v vežo. Vsi so se prestrašeni ozrli: pred vhodom je stal Joviča Miloševič, ki sc je bil tiho priplazil kakor oblak pred solnce. Z zdravo roko se je držal za podboj, njegova črnobradata glava, resna in ozlo- voljena kakor vedno, je molela nad Vilarjevo gla¬ vo in zrla v vežo. Prijazno je pozdravil Vilarja, vzravnavši se. “Lepa ti hvala, gospodine inženire, da si se zadnjič pred onim psom zavzel zame. Tega ti nikdar* ne pozabim. V neprijetnem položaju sem bil, toda drugače bo, kadar bom imel obe roki zdravi”. Tako je govoril Joviča, šileč se na usmev. Vilar je sočutno gledal nanj. “Hočeš li kave, Joviča?” je živahno kliknil deček z odkrito radostjo na obrazu. “Prinesi pod pristrešje zame in za Milana Nikoliča!” je velel Miloševič, se umaknil, in soln¬ ce je zopet posvetilo v han. Vilar se je ozrl, da vidi, s kom je prišel kalu- djer. Pod pristrešje je korakal človek srednjih let, velik kakor Atif Sarajlija, močan kakor Jo¬ viča. Zdelo se je, da se zemlja ,trese pod orjakom. Njegova glava je bila vsa črno zarastla kakor pri Joviči, a lasje so bili kratko pristriženi; na njih —čepela črna dalmatinska čepica. Krog pasu ga je objemal širok, črn jermen, na katerem se je spredaj svetil cesarski orel. Na levi rami mu je visela kratka puška. Bobojedac se je nagnil k inženirju in zaupno mu je prišeptal: “To je šumar, Milan Nikolič, po¬ štena duša. Za petnajst bank*) na mesec pazi, da Bošnjaki ne sekajo lesa iz cesarskih gozdov, da ne gonijo tja koz in ovac. Dober človek. Ta še nobe¬ nega ni ovadil v konaku — ta ne”. Vazko je v potrdilo zmignil z glavo in cmok- nil. Odnesel je kavo pod pristrešje. Danica je vstala, položila gunjič na minder in se odpravila vun. Ko je šla mimo Vilarja, so se srečale njiju oči. Na njenem obrazu so bile razpoložene bolestne črte in pod očmi so se poznali sledovi solz. Gledal je za njo, dokler mu ni izginila v strugi Oskovc. Bobojedac se je iztegnil k ognju in pobral gorečo šibico. “Res je Atif zver, godna, da se ubi¬ je. Zaradi njega sem se moral zakleti, prvič v svo¬ jem življenju sem se zaklel”, je rekel. “Kako si se zaklel?” je vpraval Vilar. “Pred sodiščem. Za turških časov za rajo ni bilo zakletve, ni.bila veljavna, a zdaj jo kar tru¬ moma gonijo k sodišču in ji velevajo: Prisezi! Katoliki ne kličemo radi Boga za pričo, a zdaj nas silijo z globami, čeprav vem, da sem pred sodiš¬ čem govoril resnico, me vendar še zdaj boli tista zakletev. Uf!” je vzdihnil bedni katolik in po¬ stavil prazni findjan na tla. Njegove oči so zablo¬ dile preko zakajene stene na ogenj, kjer je v ko¬ vinskem lončku prekipela voda za kavo. Nagloma se je priklonil in odstavil lonček od žerjavice. V tem se je povrnil Vazko. “Nalij še kave!” je ukazal Vilar. In obrnivši se k Bobojedcu, je vprašal: “Kdaj si se moral zakleti?” Ante je vstal, stopil k vratom, pogledal gor in dol po poti, ni li nevarnega človeka blizu. Potem je zopet počenil kraj inženirja in povzel: “Ono se je zgodilo predlanskim, ko je Atif Sarajlija umo¬ ril- svojo bulo”. “On je morilec svoje žene?” “Tako sodi ves svet, pa sodišče ga je opro¬ stilo. Poslušaj, brate, kako sem i jaz, beden kato¬ lik, prišel v dotiko s sodiščem, dasi na meni ni toliko krivičnosti, kolikor je črnega za nohtom”. In Ante je pravil, kako je prišel Atif Saraj¬ lija v Pilič takrat, ko so začeli učeni ljudje na¬ pravljati in nasipavati pot čez Živinice in so nava¬ lili na Konj-planino. Ves reven je bil prišel s svojo bulo in Suljuga mu je dal kočo in ga sprejel za svojega oskrbnika. Neko noč pa je ubil Atif svojo bulo — kdo drug bi bil storil takšen zločin! Ranil se je na roki in bedru, drugo jutro pa je raztrobil po okraju, da jo bila zvečer žena na vrtu, kar pri- hrume hajduki in jo napadejo. To videč je Atif pritekel na pomoč, in vnel se je krvav boj zanjo. Hajduki jo vlečejo k sebi, Atif k sebi, naposled priskoči velikan, mu nastavi puško na prsi in za¬ grozi s smrtjo, ako ne izpusti ženske. Tedaj je iz¬ pustil bulo in skočil v kočo po sekiro in tako obo- *) Banka = papirnat goldinar, ki je bil ta¬ krat v prometu (bankovec). rožen je planil nad hajduke. Dva sta stopila pre¬ denj in ga začela bosti s handžarji. Zamahnil je s sekiro in pregnal lopove, a bula je zaklana le¬ žala na travi. Tako je trdil Atif. Takrat se je po Tuzli raznesel glas, da so se ob Oskovi pojavili razbojniki. Ob takih sluliih se je dvignilo orožniš- tvo in z njim v podporo četa konjenikov. Kakor besi so prihruli do Bobojedčeve koče. Ante je baš za kočo -rval česen. Glavar grozne vojske ga je pozval k sebi in vprašal, katera pot drži v Slivič- mahalo. Ante je odgovoril, da on, beden katolik, ne ve za Slivič-mahalo. Glavar je zarohnel, naj mu pokaže pot v ono vas, na katero so ponoči uda¬ rili lopovi. To je razumel in povedal, da Slivič- malialc ni ob Oskovi, morda se nahaja v Pospre- čju, da so pa lopovi, kakor se čuje, a on jih ni videl ne slišal, navalili na Pilič. Nato je moral iti z vojsko in ji pokazati pot v Pilič. Sarajlija je ležal na minderu in javkal, njegova bula je bila že pokopana. V vasi ni tiste dni nihče videl haj¬ duka. Kristjani so šepetali: “To je tisti, ki je na Čaklavici-planini zažgal; sam je ubil svojo ženo”. Toda na glas ni hotel nihče tega povedati, tako so se bali Atif a. Turki so molčali. Vojska je v težke verige vklenila Atifa ter ga gnala v Tuzlo. Začela se je preiskava. Ante je dobil pozivnico in hajdi v konak! Tam je rekel, da so bili orožniki in vojaki, Srbi in Turki navzoči, oni naj izpovedo, kar so slišali od Atifa Sarajlije in kar so videli na mestu, njega, bednega katolika, pa naj ne si¬ lijo, da kliče po nepotrebnem Boga za pričo. Toda vse zaman — priseči je moral. Sarajlija je bil štiri mesece v zaporu, potem so ga izpustili, ker prič ni bilo pravih in Turki so se potegnili zanj. Po vasi je bilo znano, da je živel z bulo v vodnem pre¬ piru, pa vsak se je bal pričati zoper njega. Tisti dan, ko se je izvršil uboj, je kupil za Suljago vola v mestu. Prignal ga je zvečer pijan domov in je zapovedal ženi, naj ga žene v pleter in opravi ži¬ vino. Najbrž je šel za njo in jo umoril. Ko je bil Ante končal svojo povest, se je ogla¬ sil Vazko: “Za časa Atifovega zapora je Suljaga najel drugega oskrbnika in zdaj bi Atifa rad spra¬ vil na Drljačino kmetijo”. “Muktarju Suljagi se zdi Atif ugleden in vpliven človek, ker hodi v konak in govore učena gospoda z njim. Sarajlija je postal mogočen in ošaben; ne bo mu dobro, kdor se mu zameri”, je rekel Ante. “Mogočni ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj”, je pripomnil Vilar, držeč se sporeda misli Bobojedčevih in Vazkovih. “On i vino pije, kakor kdorsibodi naše nove gospode, čeprav mu prepoveduje njegov koran”. “Videla je žaba konja kovati, pa je i ona dvignila nogo”. Tedaj se je povrnila Danica od Oskovc. Prine¬ sla je majhno vrečo moke in jo postavila ob steno zunaj hana. Bobojedac se je zopet^ nagnil k Vilarju in skrivnostno mu je rekel: “Čeprav je vdrugič ože¬ njen, vendar ni varna pred njim ženska na sa¬ moti ’ ’. “Ta Bobojedac mi namigava na Danico”, si je mislil inženir. “Zalotil me je samega pri njej in že misli, da sedim zaradi nje tukaj. To ni prav”. Vendar pa se je ozrl nanjo. Na njenem svežem licu se je poznalo, da si je pri mlinu iz- mila objokane oči. Ko je prestopila prag, se je za¬ dela njena dimlija ob njegovo ramo. Nič več se mu ni zdela ta obleka neskladna, ohlapna in neu¬ brana, kakor se mu je bila kazala oni dan, ko je prvikrat tukaj pil kavo. Domislil se je, da je bil skraja namenjen, po- setiti kakšno hribovsko vas. Pogledal je na uro — dve uri svojega ne posebno dragocenega časa je Lil zasedel v hanu. To ga ni vznemirilo. Danes že ne pojaha dalje. Kaj naj išče v vaseh, kjer ga Iju- - dje nič ne poznajo in bi ne govorili z njim! V hanu je dosti več slišal o bosenskih razmerah, nego bi mogel v neznani vasi. Vprašal je po Joviči, sedi li še s svojim tovarišem pod pristrešjem. Ko je zve¬ del, da sta onadva, popivši kavo, precej odšla, je sklenil še malo posedeti, potem pa se vrniti narav¬ nost domov. Katoliški Bošnjaki so v prvih letih zasedbe kaj radi naglašali svoje katoličanstvo, s čimer so se hoteli prikupiti verskemu čutu katoliških Av¬ strijcev, češ: Mi smo vaše vere, nam pomagajte! Tako je tudi Bobojedac pred poštenim avstrij¬ skim človekom rad naglasil, da je katoliške vere. Potožil je Vilarju o svojem siromaštvu, da ima kraj koče samo toliko sveta, da si posadi malo ko¬ ruze, krompirja, česna in čebule. Svet in koča sta last Srba iz Piliča, ker bedni katolik nima lastne zemlje. Njegov gospodar je poštenjak, posodil mu je deset ok koruze, da bo imel kruha za otroke. Moko ponese danes domov, da zapeče “sitnoj dje- čici”. “Zakaj ne greš na Konj-planino za drvarja, tam je lepa plača, lahko bi zaslužil za deco”, je rekel Vilar. “Vsak ne more vsega ,brate! Mojo ženo je pičil lani gad. Zapustila mi je kopo otrok, ki še vsi s tujimi zobmi jedo kruh. Glej, razpokale so mi pri delu zanje roke kakor borovčeva koža. Ne morem pustiti dece same v koči. Da, lep zaslužek je na Konj-planini. Drvarji so mi pravili, da je prišel sedaj učen človek iz tvoje dežele za gospo¬ darja na planino in je napravil red. Plačo je zvi¬ šal, hrano je zboljšal, pepovedal je sirovo ravna¬ nje. Zlato roko ima tisti človek. Boga mi, rad bi ga poznal in ga nekaj poprosil”. Vazko je bistro dvignil glavo; z jasnim usme- vom je namignil na inženirja ter viknil: “I Ante, saj govoriš z njim. Gospodin Franjo je sedaj go¬ spodar na Konj-planini. On je želir”. “A-a! A-a!” se je čudil Bobojedac, se sklonil k Vilarju ter zagrabil in poljubil rob njegovega * suknjiča. “Zlata duša si, čuj, gospodine Franjo! Solze so stale Trkulji v očeh, ko je govoril o tebi in hvalili so te Batinie, Arbanas, Krivopetič, Grbo- nog, vsi, vsi. “Človek se v muki, konj na poti spo¬ zna”, je rekel Krivopetič. “Dobri človek pusti h koritu, a za psom ostane korito prazno”, je dejal Grbonog. Arbanas je hvalil Boga, da je dočakal takšnega gospodarja. “Odbil jim je rogove, bog- me, in nam se jih ni treba bati!” je vzkliknil Batinič ’ ’. “Kje si govoril z drvarji?” je vprašal Vilar. Dobro mu je dela hvala delavcev in radoveden je bil. Ante je začel na široko praviti, da preživlja rod¬ bino s tovorjenjem drv v Tuzlo in kako pode ne¬ kateri šumar ji siromake iz carskih šum; a pri dr¬ varjih na Konj-planini gnije toliko lesa, da bi ves tuzlanski okraj lahko več let kuril z njim. Zato je prosil oba paznika, da mu dovolita, tovoriti dr¬ va domov. Pa nista dovolila, češ: Drva so carska, in kadar ne bo debelih, spravimo drobnjav v doli¬ no. Drvarji pa so usmiljenega srca in so mu nase¬ kali iz drobnejših vej toliko golen, da jih je imel za dom in jih je tovoril vsak teden dvakrat v me sto. Spravili so drva na skrit kraj ob stezi, ki drži iz Medvedjega Dola v Pilič. Tam je naložil polen, kolikor jih je prenesel konj, in še sam je vlekel vejo za seboj. Ko je to opazil Atif, ga je zapodil in še konja bi mu bil vzel, da niso zabranili dr varji. “Glej, gospodar ti naš dobri”, je rekel na posled Ante z umiljenim glasom, “dva žepa imam pri gunju, eden je prazen, v drugem ni ničesar, a gladnih otrok imam sedmero. Ukaži ti, ki si go¬ spodar na Konj-planini, da smem jemati drobnjav, ki je sami nikdar ne pospravite v dolino, in jo tovoriti domov. Daj, dovoli bednemu katoliku!” Ante sc je zopet sklonil k Vilarju in pritisnil usta k njegovemu suknjiču. Inženir je vstal, stopil čez prag in pogledal na solnce. “Stopi k meni!” je vedel Bobojedcu. “Glej, da si jutri popoldne v Medvedjem Dolu, ko bo stalo solnce nad Zclobojem. Dobil boš drv, kolikor jih moreš nesti”. Pristopivši je Ante položil roko na srce. “Ej, gospodar ti naš, dobra sreča te je privedla v naše kraje. Živio puno godina ti i tvoja carevina!” se je zahvaljeval, vrteč prekanjene oči. Vilar se je okrenil k Vazku ter mu plačal ka¬ vo. “Srečala te sreča, gospodine Franjo!” je vik¬ nil deček, ko je videl denar na dlanu. Takrat je Danica dvignila glavo od gunjiča. Čudovit se ji je zdel ta tujec, ves drugačen, kakor so bili drugi, o katerih so se pogovarjali v vasi in v hanu. Drugi so bili ošabni, kruti, trdosrčni, a ta je dober kakor rodovitno leto. Ozrl se je za slovo nanjo. Zažarelo mu je lice, kakor bi gledal v samo srečo. Zdelo se mu je, da čita v njenih očeh občudovanje nepo¬ pačene mlade duše. Dobro mu je delo takšno ob čudovanje, po godu mu je bila hvaležnost onih, katerim je nameraval postati blagonaklonjen go¬ spodar in zaščitnik. Neko otroško veselje ga je navdajalo na po vratni poti. Glava in srce sta obdelovala vse, kar je videl in slišal tisto popoldne, čas, ki ga je pre¬ sedel v hanu, ni bil zgubljen zanj. Kajpada bi ga zasmehovali oni na otoku, ki so proglasili za temelj svojega vladanja strogost zmagovalca in visoko- glavo odbijanje domačega prebivalstva ,ako bi ve¬ deli, da je sedel malone tri ure pri teh preprostih ljudeh, no sodba onih pustih glav zanj ni merodaj ng. Se zvečer, ko je sedel na klopi pred svojo kolibo in so svetile zvezde na mračno selišče, so v njegovi glavi vrele široke misli usmiljenja, ki je iz nje¬ gove duše kakor baklja sijalo v bosensko temo. 17 . Drugo dopoldne sta iz Samojlovega hana pri¬ šla dva orožnika ter prinesla na inženirja naslov¬ ljeno, zapečateno pismo, rezervatnega značaja, ka¬ kor je stalo napisano na omotu. Vilar je stopil ne¬ koliko v stran, odprl in čital ukaz okrajnega na¬ čelnika, naj se zglasi Atif Sarajlija tekom prihod¬ njega dne v konaku. Potrdil je orožnikoma v njiju beležnici sprejem s tajnostjo zavarovanega pisma, na kar sta se spoštljivo oddaljila. Po obedu se je napotil v Medjedji Dol. Atifa mu ni bilo dolgo iskati. Veličastno je čepel visoko nad drvarji na ogromnem odžaganem štoru v sen¬ ci kraj mahovite skale in pušil iz čibuka. Ni se ganil, ni vstal, ni pozdravil, ni vzel čibuka iz ust, ko je s svojega vzvišenega prestola zagledal pod seboj inženirja, ki se je bil mimo velikih grmad boste s težavo priril na ta kraj. In zroč v višavo na važnega moža, s katerim o rezervatnih stvareh občuje sam tuzlanski mutašerif, se je Vilar domi¬ slil prvih kalifov, ki so vladali tam v vroči Ara¬ biji in so prav tako mirno, ravnodušno in prepro¬ sto, kakor čaka Atif Sarajlija nanj, sprejemali, čepeč pred svojo hišico, žvečeč dateljne in pijoč vodo, poslance sosednjih držav vztoka in zapada. “Kaj bi mu prej predložil: Bobojedčevo proš¬ njo ali načelnikov ukaz?” se je vprašal Vilar, ko je stal že blizu mogotca. In odločil se je za prvo, “Atif, sem v Medvedji Dol hodi Ante Bobojedac, oče sedmerih- otrok, saj ga poznaš, po drobnjav in jo nosi domov. Jaz sem mu dovolil, ne smeš mu torej braniti”. Atif je prikimal s svojega prestola. No prikim znači pri Turkih odporen odgovor. “Drva so car¬ ska in vsa pojdejo še v dolino. Kadar ne bo debe¬ line, pojde drobnina. Bobojedac ne pride sam, s konjem pride in z deco in vse hočejo potegniti k Oskovi. Škodo delajo”, je odgovoril, mirno pušeč in gledajoč na svoji močni koleni. “Kakšna škoda? Debeline itak ne more od¬ nesti, drobnjav pa brez haska trohni”, je prigo¬ varjal Vilar. “Škoda”, je zatrdil Turek ter pljunil s pre¬ stola. “Jok!” je pristavil čez hip. “Ako trohni in gnije, je to Allahova volja”. Tedaj je Vilar izvlekel načelnikov list iz žepa, ga razgrnil in se zazrl vanj. “Še nekaj naj ti spo¬ ročim. Gospodin načelnik te zove”. Sarajlija je blagovolil dvigniti obrvi. “Tekom jutrišnjega dne se javi v konaku!” pONGRA jiRTIN K 0 ( jJflN KOT Turku se je razjasnil obraz, zakaj nič ugajalo, vladati delavcem s tistega štora, i fI rad pa se je potepal po okraju, vohunil in ov ker nagradili so ga za njegovo vohunstvo. Vi čibuk iz ust in odločno odgovoril: “II bogme! ’ ’ Vilar je zganil list ter ga vtaknil v žep. kar se tiče Bobojedca, je moja želja in v poljubno vzame drv, toda samo drobnjav. p' no hočem prositi v Sarajevu, da smejo vsi ljudje, ki bivajo v okrožju Konj-planine, drobnjav po teh goličavah. Si li čul?” Atif je dvignil levo ramo ter z glavo nil proti tej rami, kar je pomenilo, da soglaša, je bilo mar tej detektivni duši za Konj-pl za vejevje in za Bobojedca zdaj, ko jo kličejo važnejše delo! Iztrkal je čibuk ter si ga zat^ za bičji vrat. Naglo se je skobalil s prestola. Z, prezirnostjo je za slovo dvignil roko k fesu.?^ je udaril navzdol kakor šejk, kadar ga je Buzčj naščuval na ubogega Bošnjaka. Urno in pij, liki veverica je skakal preko ogromnih bukev so skleščene ležale, malone vzporedno zatab za skalne roglje. Dračje se jc lomilo in hrta) pod njegovim težkim telesom. Vilar je sedel nekaj časa na razdrapano* hu. Ko je stalo solnce nad Zeleboj-planino, je pil k drvarjem ter jih vprašal, kje je paznik jer. Odgovorili so mu, da biva mnogo v Yo nevarne i • ** kil tak po 10 izgubljen. zdravi ■ ar tz se je tr krvavitev, c ; 5 | °r. Ta je j Osebnim aj kilo ni kri u povzroi Potem p a ; Operacija Tat- se na eni L ohran ,• tudi v Kiti na ^iči 5 1 strani 'Vj c! °veku be Ljubiti narod je lepo. Ampak “nat< živi ljudje, ne pa kakšen fantom. Socialize*j doseči, da se bo ljudem na zemlji dobn 1 To je najstvanicjša ljubezen do naroda. ijJ 0Dl °čjo u uja. SE Ves svet vidi, da je kapitalistična bolna. Simptomi njene bolezni so krize, W selnost, spopadi med delom in kapitaliom- zločin, samomori; tudi sedanja vojna je tom. Če vidi zdravnik, da je kakšen c bolan, se ne zadovolji s tem, da odpravlja 5 me; kajti s tem se ne odpravi bolezen in n® enega kuriranega simptoma se pojavi J 1 - 1 Tudi družba je organično bolna in ne okrn se prilepi tukaj kakšen obliž in prebode ta«j šen tur. Treba je radikalnega ozdravljeni*! žabnega organizma. Ta kura se imenuje - preobrat. vojn, ■ fe. a - vnov RSf** o,i o.l >:v '“JMiet h, 5 ° ( nev n a . son. P r a\ i % be bapn 3 PROLETAREC ADVERTISEMENT ivstr. Slovensko Ustanovljeno 16. januvarja 189 i. i\ 1 % s* *>»(,? ■,S Bol. Pod. Društvo Inkorporirano 24. februva a 1903 v državi Kansas- Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan». Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiR, Mulberry, Eanfo Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdiey, Kan*. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajnika. ' :i,1 a ofojjVNE ŠOLE SO POSVETNE Pas l0 din c t Le ‘ s * ^ Kl >s adai "lej, ce »in lj e 1 Poste iz v konjič. J emu ot« ov.lnj ček težki i svd ml ■a se je vi *n skslitj 'C ni no! dla in i Od vsel trebalo ‘ le s tež i karat ji hval vojega n se boi I z vzhi ist in ■sna je’ ;me!- trat po tve, da čemur # 1 je, ko jf ker j« ti Turk® ije vi« [ g jirti gre še tn “SfOii ){l rodni PP le, a” teklaij inlfl r rašfll f* lUt j; ,0.^ »pa s , .Mr ti fr 1 Tii* 1 ' nt« 1 !' & \ r Chicagu je bil sprejet odlok, aterim sc učiteljem in šolskim užbencem sploh prepoveduje irašavanie otrok .po veroizpo- janju. Novo pravilo se glasi: ‘Javne šole so posvetne. Uči- j, ali drug uslužbenec, proti ;eremu se vloži v šolskem sve- tožba, da je otroka, ki mu je učen v javni šoli, med poukom zaposlitvijo v tej šoli, katero skuje in katere učitelj ali užbenec je podvržen pravni ei šolskega sveta, nagovarjal, naj vstopi v razred za verski lk ali ga izpraševal po nekda- ni ali sedanjem verskem nazo- staršev, bo pozvan na odgo- nost pred,šolski svet, in če ta izna, da je kriv, bo odpuščen službe javnih šol v Chicagu.” Debata o tem odstavku v oclbo- za šolska pravila je bila bur- Novo pravilo je izdelala su- •intendentka šol Ella Flagg- ung na predlog Josepha A. ilpucha, kateremu je 12 učite- v priznalo, da so izpraševali ■oke za njih veroizpovedanje. anila sta se nove določbe kato- ta člana šolskega sveta, Mrs. Gallagher in Michael J. Col- i. Mrs. Ella Flagg-Young je vprašanje dr. Clemensona od- vorila, da ne vprašuje učitelje roli za njih verske nazore. ČUDOVITA OPERACIJA. V New Yorku je izvršil zdrav- dr. Chas Goodman v bolniš- :i Beth Israel nenavadno in o težavno operacijo. Krošnjar kokosovimi orehi Israel Ziff se bil z nožem, ko je rezal orehe, ko ranil, da so bila zabodena uča in srce. Ko so ga prinesli bolnišnico, je že takorekoč umi- Na vsak način so bile rane ajno nevarne in pred kratkimi bi bil tak ponesrečenec abso- tno izgubljen. Domači zdravnik dr. Alfred ihwartz se jc trudil, da je usta¬ li krvavitev, dokler ni prišel jierator. Ta je potem odprl prsi s posebnim aparatom prepre- 1. da se ni kri ulila iz pluč, kar bilo povzročilo neizogibno nrt, potem pa je zašil srce in uea. Operacija je popolnoma ipela. Tako se na eni strani znanost udi, da bi ohranila človeško živ- enje tudi v najtežjih slučajih, a drugi strani pa mora znanost užiti človeku bestiji, da more z jcno pomočjo uničevati človeš a življenja. KUPČIJA SE OBNAŠA! Angleški vojni minister Kitche- er je naročil pri Betlehem Steel čorks v Pa. vnovič veliko množi- o liditovih nabojev. Vsa doseda- ja naročila od začetka vojne zna- ijo v tem podjetju sto miljonov olarjev. Dnevna produkcija je omnožena za 5000 nabojev. Te trele hvalijo prav posebno. Tako l"b; mene so baje, da se jeklena lupi- a pri eksploziji ne razleti le na osce, ampak v draban prali, ki iniči v okrožju 100 jardov vse, kar e živega. Pa da ne napreduje kultura! PAMETNA BESEDA. Vojna je silovito razgrela šovi¬ nizem; tudi na Nemškem ni izostal ta učinek. Žalostno je bilo opazo¬ vati, kako je ta kuga prijela tudi velike duhove, ki so se bili res od¬ likovali v umetnosti, znanosti, teh¬ niki in kako je rjovelo, da so Nem¬ ci največji, najimenitnejši, najkul- turnejši, pravzaprav edini kultur¬ ni narod na svetu. Vendar pa ni v tem dirindaju vse znorelo. V monakovski reviji “Forum” piše pisatelj Herzog: “Podlaga naše ljubezni do na¬ roda je v tem, da poznamo vred¬ nosti svojega naroda, da jih spo¬ znavamo za važen del evropskega kulturnega življenja, brez katere¬ ga Evropa ne bi bila Evropa. Ob¬ enem pa vemo, da ne bi mogle te naše narodne vrednosti živeti, da ne bi mogle cveteti, če ne bi nanje vzajemno učinkovali vplivi drugih kulturnih narodov. Večina njih odličnih lastnosti ni posledica njih ločitve ,temveč njih pristop- nosti in bogate univerzalnosti. Tem vrednostim se mora nemški narod zahvaliti za čudoviti razvoj na vseh poljih; odreči se jih hi po¬ menilo iz užaljene ničemurnosti se odreči svojih lastnih prednosti. Naj bi nas milostno nebo ohranilo orgij češčenja samega sebe. Zave¬ damo se, koliko smo vredni, treba pa ni, da bi to glasno pripovedo¬ vali sami sebi in drugima.” “ZARJA” ZOPET IZHAJA ŽE SLEPARITI SE NE VEČ. SME Zavezniki so preklicali razne kontrakte z ameriškimi tovarna¬ mi, ker so jih pri dodajanju bla¬ ga nesramno goljufale. Celo naj- veeje ameriške tovaime ne dajejo blaga po vzorcu. Francoska vla¬ da je konstatirala, da je izmed 25 ameriških tovarn ena sama iz¬ polnjevala kontrakt. Enkrat je bilo 50,000 parov čevljev tako za nič, da so se na nogah razlezli kakor zmočen pa¬ pir. 200.000 parov nogavic bi bi¬ lo moralo imeti 30 odst. bomba- ža in 70% volne, pa je bilo rav¬ no narobe. In zdaj preklicujejo zavezniš¬ ke vlade kontrakte. To je ven¬ dar od sile! Enkrat je vojna in še tedaj ne bi smeli kapitalisti z nedolžno goljufijo multiplicirati svojih profitov? RAZREDNE TOŽBEl Veleporota v New Yorku je sklenila proti 23 voditeljem kro¬ jaških delavcev obtožbe zaradi umora, napada, upora in izsilje¬ vanja. ‘Vse tožbe so v zvezi s stav¬ kami krojaškega delavstva v zad¬ njih petih letih. Osem voditeljev je toženih zaradi umora stavko¬ kaza Hermana Lieberwitza dne 31. julija 1910. VISLICE. ji 1 : V! Guverner Hunt v Arizoni je iz¬ dal proglas, v katerem kara držav¬ no komisijo za pomiloščanje, ker je poslala na vislice pet mož, ki naj bodo 28. maja obešeni, ne da bi mu bila priporočila, naj jim iz premeni smrtno kazen v ječo. No¬ vi zakon daje pomilošeevalni ko misiji v tem oziru popolno svo bodo. Kljub vsemu so slovenski so- drugi v stari domovini proslavili prvi majnik. Za ta najpofnemb- nejši praznik delavnega, to se pravi koristnega človeštva je v, Trstu izšla prva številka nove “Zarje,” katero je ob izbruhu vojne v Ljubljani umorila rabelj¬ ska ces. kr. policija. In kljub krvavim časom in krv- niškemu režimu je “Zarja” izšla lepa. Namreč: V naslovu se po¬ nosno priznava za glasilo jugo¬ slovanske socialno demokratične stranke in v svojih predalih je resnično socialistična. Glavo obnovljenega 'glasila, ki izhaja sedaj pač le kot tednik v velikem formatu, krasi lepa, po¬ membna vinjeta: Mladenič krep- iih mišic in jasnega čela veže bu¬ taro . . . Neizrecno nas veseli, da se je našim sodrugom vendar posrečilo zbrati in dvigniti toliko svojo moč, da so zopet izdali svoje gla¬ silo. Težko delo je to v sedanjih časih v Avstriji. Zadnji dogod¬ iti v onih krajih ustvarjajo še no¬ ve težave. Ni dvoma, da je vojna z Italijo še poostrila cenzuro na Primorskem in da so avstrijski bi¬ riči še bolj pobesneli. Kljub te¬ mu: “Zarja” je socialistična in z iiobeno vrstico ne dela koncesije ces. ki', nazorom. Tuintam Je po¬ beljena —-' kako bi moglo biti drugače! Člankom se pozna, da ne morejo povedati vsega, kar je pisec hotel; ali misli tudi držav¬ ni pravdnih ni mogel ubiti. In česar oko ne najde v tiskanih vr¬ stah, to dotipa čut med njimi. Svojim čitateljem je “Zarja” naznanila svoje “vstajenje od mr¬ tvih” s člankom, ki učinkuje ka¬ kor baklja v temi in je vreden, da ga čitajo tudi Proletarčevi čita- telji. Tako se predstavlja “Zarja” delavstvu: N Pred vami je nova številka “Zarje,” pred vami je zastava nove misli, pred vami je mogočno stremljenje, krepak protest, mla¬ dostno navdušenje borcev življe¬ nja in ideala. Ali bo naša misel brezuspešno izražena, ali bo naš glas prema¬ gan ? Vemo, da se nahajamo ob križ- potju zgodovine, in da je nevarno stopati v tem trenotku v boj. To¬ da ostati hočemo stranka aktivno¬ sti in dejanja tudi v trenotku, ko je misel od vseh strani zatajena in ko se vpričo sedanjega položa¬ ja gleda v bodočnost z nezaupa¬ njem in skepso. Le enkrat na teden bo zvenela iz skromnih predalov tega bojne¬ ga glasila naša- preobrazujoea in vzpodbujajoča ‘beseda, le enkrat na teden nam bo začasno mogoče braniti načela stranke, tolmačiti cilje socializma, pobijati neresnič¬ ne vesti in pretvarjene pojme, ki jih širi meščansko časopisje. Vse preredko, vemo! Vkljub temu se nam pa zdi, da bi bilo neprimerno in nekoristno ostati brez stranki¬ nega glasila do časa, ko nam bodo razmere omogočile zopetno izda¬ janje dnevnika, četudi bo list iz¬ hajal le enkrat na teden, obveljal bo vseeno ter koristil napredku stranke. Ob začetku vojne smo bili tudi mi, kakor vse druge stranke, pri¬ morani ustaviti vsako delo. Vez med stranko in delavstvom je bi¬ la pretrgana v trenotku, ko je bil splošni položaj najnevarnejši in ko je bila medsebojna opora naj bolj potrebna. Poleg vsega smo pa še ostali brez glavnega glasila kar je spl.ošno neskladnost stran¬ kinega dela še bolj pospešilo. Splošne izredne razmere so nam trenotno onemogočile nadaljeva¬ nje začrtanega dela, niso pa mo¬ gle preprečiti naš obstoj, ustaviti naš razvoj. Zavedali smo se tu¬ di v najtežavnejših momentih, da smo mi še edina stranka človeš¬ tva in da temelji v neomajni zve¬ stobi do principov mednarodne pravičnosti začetek ljudske sre¬ če in miru. Osem mesecev je preteklo, od¬ kar je izšla zadnja številka “Zar¬ je.” in ravno tekom teh osmih me¬ secev so se odigrali dogodki o- gromne zgodovinske važnosti, so se dovršila dejanja, kojih posle¬ dice bodo segale daleč preko seda¬ nje dobe. Razmere so pa hotele, da smo mi ostali ravno v tem ča¬ su brez svojega osrednjega glasi¬ la! (Zaplenjeno.) Ostati hočemo zvesti svojim na¬ čelom, braniti hočemo principe mednarodnega socializma in stremljenja mednarodne stranke. V boj stopamo z odkritim čelom in pogumno voljo. Dvigniti ho¬ čemo brezobzirno svoj glas v prid ideje. V idejo socializma edino zaupamo in v nepreprečljivo zma¬ go naše stranke! In ker vemo, da je ob pričetku težavnega dela in boja potrebno pojasniti v vsakem oziru svoje stališče, povemo takoj, da smo slejkoprej proti vsakemu izkori¬ ščanju in zapostavljanju, proti vsakemu 'teptanju ljudskih pra¬ vic in daj smo slejkokprej glo¬ boko prepričani, da je obstoj in uveljavljenje Internacionale po¬ glavitni temelj našemu delu. Iz¬ hajajoč s tega stališča sodimo, da bi se dalo o nekaterih izjavah nemške in francoske socialno de¬ mokratične stranke marsikaj iz- pregovoriti, in da so bili nekateri izrazi glasita nemške socialne de¬ mokracije v Avstriji “Arbeiter Zeitung” zelo neprimerni. Z neumorno silo zopet na delo! To je danes naše geslo. Z novim listom hočemo bistriti in razširja¬ ti pojme socializma, utrditi te melj mednarodnosti in potrebo narodne avtonomije, tolmačiti program*in cilje stranke in nepo- bitne vzroke razrednega boja. Po¬ jasniti hočemo razloge kapitali¬ stičnega propadanja, porajanje novih družabnih oblik, kazati ho¬ čemo korak za korakom na raz¬ voj delavske politične in gospo¬ darske moči. Izobraziti in po- povzdigniti ljudsko maso, ustva¬ riti novo krepkejšo ljudsko du¬ ševnost, to je glavni smoter naše¬ ga lista! Ali bomo svoj namen dosegli? Upamo močno, da ne bomo zaman delali. Ob zori I. maja stopamo z novim listom na dan. Krepke proletarske roke naj dvignejo ob luči tega dneva ponosno v prosti zrak novo bojno zastavo ideala! Nad ruševinami starih siste¬ mov hočemo zidati novo stavbo bodočnosti! V neugodnem trenotku stopa¬ mo med sodruge, v trenotku silne teme in silnih viharjev. Ali luč dnekm se že vsenaokoli kaže; zla¬ ti obrobki nove zarje že svete na horizontu . .. Vam, slovenski proletarci, izro¬ ča mo danes svoj list, vam zaupa¬ mo ta prapor naše misli. Brani¬ te in podpirajte ga! V boj stopa¬ mo danes tudi mi, v boj za naš cilj! Naj znači delo, ki ga pričenja¬ mo ob zori tega zgodovinskega 1. maja, prerojen je našega stranki¬ nega življenja,' uresničenje naše nepremagljive mlade in jake vo¬ lje in moči! Strnimo vrste in naprej! ’ ’ Naš glas ne doseže sedaj sodra- gov v stari domovini. Tiranski hlapci imajo sredstva, da prepre¬ čijo prihod svobodne besede v de¬ želo pomendrane prostosti. Ali v duhu pozdravljamo sobojevnika, ki potrjuje našo neomajno vero v bodočo zmago resnice, danes še pokopavane pod lažjo in zloči¬ nom. Zarja je za gorami! A zarje ni bilo nikdar brez solnca. 'Vsa za¬ grinjala in vsi umetni mrakovi ne preprečijo luči, kadar izide solnce. In kljub vsemu: Izšlo bo! Pozdravljena Zarja! •* X**X**X**X -J <• r ? f f Š f S^tranKa č*x**x**x*-x**x**x~x**x~x"x~x.<..> Dva Lincolna, Brez malega vsako dete v Zedi¬ njenih državah ve, da je živel Abraham Lincoln in da je s civil¬ no vojno osvobodil črnokožne sužnje. Malo pa je bilo doslej znano ameriški javnosti, da živi še danes v IVashingtonu Robert Todd Lincoln, polnokrvni sin slavnega Lincolna, kateri pa je zasužnjil precejšnjo armado črn¬ cev. Lincolnov sin, sedaj starec okrog sedemdesetih let, je pred¬ sednik ravnateljev pri Pullman Co., katera poseduje in operira spalne vagone na železnicah. Ta družba vposluje izključno črnce, ki opravljajo službo porterjev na spalnih vagonih. Zvezna indu¬ strijska komisija je pred kratkim zaslišala več glav te družbe, ki so bili prisiljeni povedati, da dobi¬ vajo črnokožni porterji samo, $27.50 mesečne plače s hrano vred. Poleg tega jim je dražba milostno dovolila, da smejo bera¬ čiti pri potnikih iza napitnino (tip). Kateri ima srečo, da kaj naberaei, ima večjo plačo, kdor pa ne dobi nič, ostane pa pri se¬ demindvajsetih dolarjih. Pred nekaj dnevi je pa zvezna komisija zaslišala samega Rober¬ ta T. Lincolna, sina slavnega predsednika, in ta je povedal, da niso črnci čisto nič ponižani, če beračijo za napitnino., in če čistijo obleke in čevlje potnikom z na¬ menom, da dobe ekstra kak cent. Dalje je Lincoln povedal, da je Pullman Co. od leta 1900 vzela na dividendah $159,116.775; pre- Sodrugi in somišljeniki v Chicagu! Dne 20. junija 1.1. je v Rivervievv parku v Chicagu, običajni, že več let z najlepšim uspehom prirejevani socijalistični piknik. Stranka dela zanj velike priprave in vse kaže, da bo priredba velikanska. Vse sodruge in somišljenike opozarjamo, naj se za ta dan ne angažirajo drugam. Kdor želi vstopnice, se lahko obrne do taj¬ ništva Jugosl. soc. kluba št. 1 ali pa do Proletarcevega upravništva. možen ja je pa naredila za $133,- 917.261. Ko je Garretson, član komisije, vprašal Lincolna, da li ne izgleda tako kakor da bi Puli- man Co. posedovala črnokožne porterje, kakor so sužnjedržici po¬ sedovali črnce pred. civilno vojno, je odgovoril: “Ne vem.” Končno je Lincoln priznal, da bi morala družba povišati plačo porterjem. ako jim prepove nadlegovati pot¬ nike za napitnino. Tukaj imamo torej dva Lincol¬ na. Oče Lincoln je vodil vojno za osvoboditev črnokožnih robov — sin Lincoln pa spravlja mastne dividende, ki jih omogočajo črn¬ ci, ki malo manj kakor robujejo v Pullmanovih vagonih; oče Lin¬ coln se je proslavil kot osvobo¬ ditelj črncev iz telesne sužnosti — sin -Lincoln se je pa proslavil kot protektor mezdne sužnosti. Abraham Lincoln je nekoč de¬ jal v svojem govoru pred štraj- karji v Massachusettsu: “Ako bi bil Bog hotel, da bo ena skupina ljudi (delavci) samo delala in nič jedla, bi jim bil dal samo roke in nobenih ust, in če bi hotel, da bo draga skupina ljudi (kapitalisti) samo jedla in nič delala, bi jim bil dal samo Tista in nobenih rok. Hvalabogu, da živimo v deželi kjer imajo delavci pravico štraj kati.” Njegov sin Robert pa zameta- va nesmrtne besede svojega očeta in živi prijetno življenje na ra čun mezdnih sužnjev. Sin Lincoln ni sin svojega očeta. Pittsburgh, Pa. Jogusl. Soc. Zveze klub št. 131 se tem potom obrača do sodrugov in somišljenikov, ki imajo kakšne podučne knjige, naj bi jih daro¬ vali čitalnici omenjega kluba. Klub je sklenil začeti v kratkem s poslovanjem čitalnice, katera bo na razpolago vsem, ki se zani¬ majo za čtivo. Ker pa ima do danes še malo knjig in tudi fi¬ nančno ne stoji najbolje, se je odločilo pridobiti nekaj knjig od prijaznih sodrugov in somišljeni¬ kov, ki imajo kakšne prebrane knjige. V ta namen podarjene knjige naj se blagovolijo poslati oz. vro¬ čiti knjižničarju Antonu Cankar¬ ju, 5412 Carnegie St., Pittsburgh, Pennsylvania. Sodrugi kluba št. 131 se ob¬ enem opozarjajo na aktivnost v stranki in točno udeleževanje rednih sej, katere se vrše dop. vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu, v K. S. Domu na 57. in Butler cesti. Na zadnji seji se je odprla ži¬ vahna debata o ženski volilni pra¬ vici. Prihodnja točka razprav¬ ljanja bo: Kapital in kapitalizem. Tajnik. VABILO na gozdno veselico (picnic) kate¬ rega priredi Slov. soc. klub štev. 137 J. S. Z. v Kenosha, Wis. Pic¬ nic se vrši v nedeljo trinajstega junija (June 13) v “Hastings Bush”. Ker je to prvi izlet v letoš¬ nji sezoni, zato upamo, da se ga bodo Jugoslovani iz Kenoshe in okolice vsestransko udeležili. - — čisti dobiček je. namenjen za knjižnico našega soc. kluba. Pri¬ jatelji narave vsi na plan dne 13. junija. Pristi ječmenovec in dober prigrizek bode na razpolago. Vstopnina 50c za osebo. Za dobro postrežbo bode v polni meri skrbel za to izvoljeni veselični odbor. Chicago, 111. Ker je letos 500 let, odkar je bil v Konstanci “ad maiorem dei gloriam” sežgan Jan Hus, ker mu je bila vest in prepričanje več kakor ukaz katoliške cerkve, ki je od njega zahtevala, da naj pre¬ kliče svoje nauke, je sklenil Jugo- slov. soc. klub štev. 1., da priredi Husovo spominsko slavnost, in si¬ cer v jeseni, zlasti z ozirom na to, da je v letnih mesecih daljše vztrajanje v zaprti dvorani za u- deležence mučno. Sodruge in so¬ mišljenike opozarja klub že sedaj na to slavnost, za katero bo po¬ skrbljeno, da se v vsakem oziru dostojno izvrši. Vse podrobnosti glede na čas, prostor in program bodo pravočasno objavljene. Jan Hus je živel petsto let pred nami, v dragih razmerah kakor mi, zato tudi njegove ideje niso mogle biti naše ideje. Toda Hus je bil sijajen zgled značajnosti in njegova mučeniška smrt je zapi¬ sala njegovo ime s plamtečimi čr¬ kami med največja v zgodovini. Zato je dostojno, da si tudi mi o- hranimo spomin, kateremu velja nameravana proslava. ROJAKOM DELAVCEM! Pueblo, Colo. Slovenski socialistični klub št. 132 J.S. Z. je sklenil na svoji red¬ ni seji dne 2. maja t. L, da odpre šolo za rojake, ki se žele poučiti o potrebnih podatkih za pridobi¬ tev državljanskega papirja. Zato je klub zaključil, da se pozovejo vsi tisti, ki bi se radi o stvari po¬ učili, da se udeleže bodoče klubo- ve seje dne 6. junija ob 10. dopol dan. Začetek seje za člane ob 9. v Rojčevi dvorani na Besemerju. Tovariši delavci, kateri še nima¬ te državljanskega papirja in ga že¬ lite pridobiti, udeležite se te seje v obilnem številu, da nam bo tem lože aranžirati, katere dneve da naj se pouk vrši. Vstop na sejo prost vsakemu. Chas. Pogorelec, tajnik. LISTU V PODPORO. Jugoslovanski soc. klub v San Francisco, Col. 25c. čep pri Ri¬ biču 5c. Charles Kramer, Sublet, Wyo. 45c. Skupaj 75c. Zadnji iz¬ kaz $294.48. Vsega do danes $295.23. K T A R E C PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUD I TVA. IZHAJA VS I KI TOREK. -Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska delavtka tiskovna diužba v »hicago, Illinois. Naročnina: Za Amiriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 za pol leta Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo slovencke organizacije Jugosl. — socialistične zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku družbe t*r. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111 PROLETARIAN Ovvned and published every Tuesday by South Slavic Wor!:men's Pubisbing Gompany Ghic igo, Illinois. Subscription ra';es: United States and Canada, $2.00 :i year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year $1.26 for half year. Adveriising ral e s on agreement. NASLOV (A.DDRESS): “PROLETAREC” • 4008 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Visokopolifične fantazije. Ne le Avstrija, temveč tudi Nemčija izgine z bodočega evrop skega zemljevida. To je že čisto gotova reč. Kdorkoli se zanima za to, je lahko v sredo čital to zagotovilo v ameriških časopisih v telegramu iz AVashingtona. Ne¬ kdo se je pripeljal iz Evrope in ta skrivnostni nekdo je videl po godbo, katero je po pristopu Ita lije sklenila nova četverozveza Ge je dotični “nekdo” sam sode loval pri sestavi pogodbe, ali je jasnovidec, ali pa ima magično sposobnost, da lahko smukne sko zi ključavnico v diplomatski ka binet, v katerem se obravnavajo najtajnejše zadeve, ne vemo. Te legram iz Washingtona ne pripo veduje tega. Ali prepis pogodb je prinesel interesantni neznanec i s seboj in vsa Amerika ve danes do pike natančno, kar ve v priza deti Evropi le en car, dva kralja en predsednik in pol tucata diplo matov. ; . Zavezniki imajo torej sledeče načrte : 1. Vojna mora trajati tako dol¬ go, da bosta Nemčija in Avstrija prisiljeni sprejeti predložene ji ma pogoje, in vsaka izmed štirih velesil se zavezuje nadaljevati vojno, dokler ne soglaša večina o stalih zavezniških držav z zaklju čitvijo. 2. Ne sprejme se nobeno posre dovanje Holandije, Amerike ali kakšne druge nevtralne države temveč štiri zavezniške velesile bodo skupno diktirale pogoje mi ru. 3. V Evropi bodo ustanovljene tri vrste držav: Razred A bo obsegal Veliko Britanijo, Rusijo, Francijo in talijo. Razred B bo štel Belgijo, Ho landijo, Srbijo, Španijo, Portu galsko, Dansko, Švedsko, Norveš¬ ko, Švico, Rumunijo, Grško m Bolgarsko. Razred C bo obsegal češko Poljsko, Bavarsko, Hrvaško, Ogr sko in ostale manjše države, v ka tere bosta Nemčija in Avstrija razdeljeni po narodnostih. 4. Države prvega razreda bodo jamčile za mir v Evropi. Države drugega razreda bodo samostojne, ali spore med njimi bodo reševale države prvega raz reda. Države tretjega razreda bodo neodvisne, ne bodo pa imele nobe¬ nih armad, izvzemši policijo za vzdržavanje reda in ne bodo mo¬ gle sklepati mednarodnih pogodb, izvzemši trgovinske in poštne. Tffff! — Oddehnimo s.ej Tako prihajajo torej največje skrivnosti na dan in tako bo tajna diplomacija na najenostavnejši način odpravljena. Ker pa je tu di čez ocean brzojavna zveza, bi radi videli, kako se raztezajo o- brazi francosko-angleško-rusko-i- talijanskih vladarjev in mini¬ strov, ki jih mora ta vvashington- ska vest še nekoliko bolj prese¬ netiti kakor nevtralne Američane. Če ne bi bilo vse skupaj prene¬ umno, bi morali misliti, da je kaj- zer najel kakšnega premetenega humbugarja in ga poslal v Ameri¬ ko, da razširi /Odtod take goro- stasne bajke; morda bi se na ta način razburilo nekoliko nevtral¬ nih držav po stari Evropi in na¬ hujskalo proti zaveznikom, tako da bi bil pristop Italije paralizi¬ ran. Ali še ta misel je prebedasta. Ker se obnaša bluff v Ameriki bolje kakor kjersibodi na svetu, smo prepričani, da so v sredo ce¬ le trume verjele v resničnost te legrafiranih zavezniških načrtov. Kdor pa napne svoje možgane pri čitanju političnih vesti vsaj toli- kor pri Ccynic Pagc, je moral ta¬ koj spoznati blaznost, ki preveva ves brzojav. Gotovo so diplomatje sposobni piramidalnih neumnosti. Ampak neke meje ima vendar tudi to. Ob¬ javljena pogodba je pa brezmej¬ no absurdna. Zavezniki radi govore, da hoče¬ jo podjarmljenim narodom prine sti svobodo in omogočiti samosto¬ jen razvoj. Bilo bj prav lepo, če bi res imeli tak namen, ali mi smo že dostikrat razložili, zakaj ne ve¬ rujemo vanj. Toda recimo, da bi bil v njihovih kabinetih res tak idealizem doma; kakšna nezmisel nost bi bila v tem; da se podeli ta¬ ka možnost narodom, ki je doslej niso imeli, pa da se obenem vza me narodu, ki jo ima? Zavezniki bi razdelili Nemčijo. Saj ne verjamemo, da so v Parizu. Londonu, Petrogradu ali Rimu res tako neumni. Toda komu se sanja, da se to kar tako izvrši, kakor se parcelira deset akrov farme? Da bi se kaj takega vsaj na zemljevidu omogočilo, bi mo¬ rala biti Nemčija ne le premaga¬ na, temveč popolnoma izčrpana in pomandrana. Dopustimo pa še, da se to zgo¬ di in da mora Nemčija kratkoma lo pretrpeti vse, kar store z njo Tedaj bi lahko odbili od nje tistih par koščkov, ki so obljudeni drugimi narodi, njo samo pa bi razdelili v posamezne dežele, iz katerih je sestavljena. Vendar pa ne bi mogli uničiti nemškega na¬ roda. Saj še Slovencev, Hrvatov. Slovakov ni bilo mogoče uničiti pa niso bili le razkosani, temveč posamezni kosi niso imeli svoje u prave, katere pa vendar Prusiji, Saksonski, Bavarski i. t. d. ne bi mogli vzeti. Kaj bi bil to res mir v Evropi? 'Seveda modrijan, ki si je izmi¬ slil to pogodbo, pripoveduje, da bodo le Angleži, Francozi, Rusi in Italijani smeli imeti in vzdrža- vati svoje armade; male države, med katere bodo uvrščene tudi nemške dežele, bodo smele imeti le policijo. To se pravi, da bi štiri velesile tiranizirale vso Evropo. Ali tako skupno tiranstvo je vedno povod sporov, ki bi prej- alislej povzročili krvav obračun. Vsi, ki čutijo, da se jim je zgodila krivica, bi pa špekulirali na take konflikte in kadar bi prišlo do odloeevanja, bi jih šla zopet ena ali druga stran osvobajat, kakor nosijo zdaj nam svobodo. Ko so bili Srbi, Bolgari in Ru- muni podložni Turčiji, tudi niso imeli svojih armad. A ko je prišel čas, so vendar krtačili turško voj¬ sko, da je bilo kaj. Velika Brita¬ nija nima armade, pa se sedaj vendar tepe. Zedinjene države je niso imele, pa so stresle angleško gospodstvo. Ponižanje naroda, kakršen je nemški, bi bila enaka blaznost, kakor če bi zmagala Nemčija, pa bi vsilila Rusom ali Francozem mir, ki bi bil po. njihovem čutu sramoten zanje. Razlika je mec vlado in narodom, med državo in narodom. Tak mir ne b i bil nič druzega, kakor večna grožnja in večna nevarnost. Namesto rešitve narodnega vprašanja bi bili na¬ rodni boji še bolj, kakor doslej potisnjeni v ospredje in namesto socialnega napredka bi vladal v Evropi prebarvan šovinizem. Le popolnoma konfuzni možga m so mogli izmisliti kolobocijo, ki se prodaja lahkovernim Ame¬ ričanom za “pogoje zaveznikov”. Komur je kaj za resnico, pa zopet lahko vidi, kako previdno in skeptično/je treba čitati časniške vesti. POGLAVJE O NARODNOSTI. Ples. JVfed ljudskimi šegami je ne¬ dvomno zelo zanimiv ples, že za¬ radi tega, ker spada med najsta¬ rejše človeške običaje. Nekaj plesu podobnega najdemo tudi pri nekaterih živalih, n. pr. pri ptičih. Po novejših narodopisnih prei¬ skavah je skoraj gotovo, da ima tudi ples svoje prve vire v suro¬ vi religioznosti primitivnih ljudi in da je služil čarovniškim name¬ nom. V neštevilnih slučajih ima še dandanes ta značaj. Skoraj vsi divjaki poznajo ples in skoraj pri vseh je v zvezi z duhovi in s čari. Ali tudi pri plemenih, ki se ne dajo nikakor šteti med divjake in v verah, ki spadajo med mo¬ derne, ima ples še religiozen po¬ men. Islam je mlajši od krščan¬ stva; monoteističen je; svoje nau¬ ke in nazore je v veliki meri čr¬ pal iz židovstva in krščanstva; treba ga je torej vsekakor pri¬ števati modernim veram. Med mohamedanskimi derviši so plesa- či posebno znameniti in postane¬ jo pravi virtuozi svoje umetnosti, četudi ne daje okusu zapadne ci¬ vilizacije baš estetičnega užitka. Pa tudi “klanjanje” Alahovih pravovernikov v džamiji je nekaj plesu zelo sorodnega. Plesi indijskih bajader so reli¬ giozni in po vsem Orientu se lah¬ ko najde mnogo enakih primerov. Ko je sektaštvo v krščanstvu najbolj cvetelo in je bila religioz¬ na blaznost epidemična, je tudi med kristjani ples pomenil ver¬ sko ceremonijo. Orgije Adamitov so bile spojene z ekstatičnimi ple¬ si; tudi na Kranjskem so “skaka¬ či” plesali po cerkvah. V Ame¬ riki so pa “sveti skakači” sekta naših dni. V Avstraliji živi za prirodoslov ce zelo zanimiva, na prvi stopnji razvoja sesavcev zaostala žival, ki ima po zooloških vrtovih ved¬ no dosti obiskovalcev: Kenguru. Tudi prvotni avstralski prebival¬ ci jo imajo radi, za hrano namreč. Kadar se pripravljajo za lov, pa plešejo kengurujski ples, opona¬ šajoči skoke te čudne živali. Pre¬ pričani so, da jo s tem začarajo in jim na lovu ne bo mogla uiti. Indijanci mandanskega pleme¬ na v severni Ameriki “panajo” na ta način bivole. Odkar je ta žival skoraj iztrebljena in živi pod zaščito vlade, da ne bi popol¬ noma izumrla, nimajo niti Indi¬ janci prave prilike za ta lov. Prej pa so pogostoma plesali bivolski ples, odeti z bivolovimi kožami, z bivolovimi rogovi na glavi. Tudi njih ples je imel čarodejno moč. Če preti dolgotrajna suša, da uniči letino, skušajo Indijanci O- maha rešiti koruzno polje z de¬ ževnim plesom. Sestavljen je iz zelo ceremonioznih kretenj. Pri tem vzamejo, plesalci vode v usta in v gotovem trenotku jo brizgne¬ jo v zrak, kar znajo s tako iz¬ urjenostjo, da se razkropi v drob¬ ne kapljice. Indijanci Moki pa kade v ta namen in puhajo čim gostejše “oblake” v zrak. Indijanci, zamorci raznovrstnih rodov, polineški in melaneški črn¬ ci imajo bojne plese. Pred bojem plešejo, da si zagotove zmago. Po boju jo slave in se s plesom zahva- Ijujejo duhovom. Že na tej primitivni stopnji se je ples zelo razvil in dobil najraz- novrstnejše oblike. Pozneje je postal erotičen, kar se je tupatam stopnjevalo do divjih izgredov. Pa tudi drama mora iskati svoje prve začetke v plesu. Dandanašnji se ne more trditi, da ni plesa, četudi so se zadnja leta v fini družbi pritoževali, da so mladi gospodje blazirani in se nočejo sukati z damami; po dvo¬ rani postajajo, merijo družbo, za¬ plešejo enkrat ali dvakrat nao¬ krog, kolikor jim ravno veleva dolžnost, potem pa zehajo in de¬ lajo dolgočasne obraze. Da ustvarja kapitalizem tudi blaziranost med gospodi dediči in onimi, ki jih posnemajo, je že res. Ali splošno stvar vendar ni tako tragična, kakor sq 'jo slikali. Ple¬ še se po elegantnih dvoranah in po navadnih gostilnah, na dvoru in v dvoriščih, v operi in v varie¬ tejih, pred cerkvijo in na sejmi¬ šču. In ples se prišteva narodnim šegam ... če gremo med plemena, ki so zaostala na primitivnih stop¬ njah kulture, res lahko opazimo, da se ločijo tudi po svojih plesih. •V Afriki se nam bo to pravilo po¬ trdilo. V takozvanem civilizira¬ nem svetu bo to že bolj težavno. V Ameriki so znani groteskni plesi črncev. Zamorci sami se producirajo z njimi, drugi javni plesalci si pa namažejo obraze čr¬ no in ustnice rdeče, pa oponašajo nigre po vaudevillih m podobnih zavodih. Ali da so to narodni ple¬ si zamorcev, bo težko reči. Te bi morali iskati v Afriki, pri Hoten¬ totih, Senegalcih, Ašantih, Here- rih i. t. d. Kar plešejo ameriški zamorci, ki so večinoma vsaj sa¬ mi med sabo pomešani, je že umet¬ no in civilizirano. Po nekaterih alpskih deželah, zlasti po Tirolskem in Bavarskem srn pleše takozvani Schuhplattler. četudi je razlika velika, vendar nekoliko spominja na originalno cepetanje ameriških zamorcev; za zadnje jc pač treba veliko več gibčnosti in okretnosti v nogah. vendar v tem, če kranjski fantje v navdušenju zaukajo, zavriskajo in tako zateptajo, da zaplešejo tu¬ di steklenice in čaše po mizah. “Naroden” ples je kolo. Hr¬ vatje ga plešejo in Srbi. Tudi v njem so krajevne razlike; Piroča- nac je drugačen kakor ličko kom i. t. d. Ali nekaj skupnega imajo vendar vsi in sicer tako skupno, da tujec niti ne opazi takoj razlik. Kolo je tako narodno, da se ne¬ kaj časa hrvaške narodne drame niso srbele pisati, ne da bi bilo v ce označujejo ta pisma nje^J postopanje. Skliceval se je da jih ni on pisal. A\ T alsh seje nato poba vil z j« lovskim masakrom; opisal ji sto tragedijo z močnimi bese in pokazal Rockefellerju dečka, prevrtanega s krogi vprašal ga je, če se n£ čuti ki ga tega umora. Rockefeller je odgovoril; til bi večjo odgovornost, bila štorija kompanija vsega varstvo življenja in imetja.” Sploh je izkušal Rockefeli kadar ga je Walsh spravil v za; to, uiti s pomočjo grobih h ali pa s tem, da se je delal nev ✓ VU :,& v ^ soc> listič 110 ■JU * 16 njih kolo. V Freudenreichovih, , . ‘ ‘ Graničarih ’ ’ ob začetku hrvaške | ; od S ovor i« i ^ f dolžan, so pa tudi bili odgov« Tista komedija, katero novejše drame se je plesalo kolo; v Albini jevi opereti “Barun Trenk”, ki je prišla šele zadnja leta na oder, se pleše kolo. če ni bilo v igri prav nič narodnega, se je klasificirala za narodno, da je bilo le kolo v njej. Ker je kolo narodno, je moralo priti tudi v hrvaško narodno dvf>- rano. Na najfinejših hrvaških plesih se poleg valčka, polke, če tvorke, mazurke in kotiljona ple¬ še tudi kolo. Celo presvijetla ba¬ nica gospodja grofica Khuen Hc dervaryjeva ga je plesala; in ba¬ nica Tomašičeva ga je plesala, ko je bila še navadna gdjica Pavla Gaj in je poskušala svojo srečo kot operna pevka, pa ga menda tudi kot ekscelenca ni pozabila. Rockefeller glumil pri prvem slišanju, hoteč se prikazati srd in komisiji v luči nedolžnega troka, je razpršena. Ce prh ali taji, če govori ali molči, je gnano, da se je vse v Coloradi; vršilo v soglasju z njim, z nj; vini znanjem in z njegovim brenjem. Oblasti so služile talistom, in Rockefeller je to * del. Colorado Fuel and Iron je lovila Amnronsa, dokler ga vjela ; Rockefeller je bil o tem veščen; če ni dokazano, daje tako ukazal, je dokazano, to odobraval. Rockefeller je odgovoren teptanje zakonov, za zlorabo dišč. za prelivanje krvi, za ja, pic z a 1( človek v aiiisel za * s svoji « 1 ™ v es ideal ; or »i in0 " m očitka. Toda ... tam se pleše “salonsko kolo. ” In — brate — to je nekaj strahote, ki so se godile v Col« druzega. To je umetno figurira-L u - ^a je to sedaj pribito, ,plac'e, za < ijje tudi \ ^varovanje za star' pipet kruh. jul se boju za druge p ga kakor jjtršnjem 1) jreško druži jjilistični p< lucija — z pomoči. Tal prišli., če bi [ijeli — oni no, lepo uglajeno, preračunano, AValshova zasluga. Kar je i fraku I Keller, ko je bil prvič zaslišan.) ’ I P r Kapitalistično časopisje se h l tako da se lahko pleše v-,. . . . , v dekoltirani robi in z lakastimi| pvjsego izjavljal, je bilo zlagj čeveljčki. Salonsko kolo je bratec . elegantnega francoskega Lancier, P a . 13avl s *° zadevo. In četvorke in češke Besede, ter gle- ^olj ravno, kakor da se p da s prezirom na ono kolo, ki ga i eze ' je bila industrijski plešejo momci in snaše na prošte- misija ustanovljena, jo je bo stično pozdravljalo p sedaj zd Pod električnimi žarnicami med I va ’ ^ a se en krat za vselej » inramornimi stebri in dekorativ- v *’ Takrat je upalo, da bo 4d PEVO VPR nim zelenjem, ob dišavi parfumov komisija, kakor je v Ameriki; L socializem in venečih rož se zapleše kolo — I y adno; zdelo se bo, da se K ijmo tore; se motili, sodruge in ; satanu S' storimo, zač lit v cerkev, Lini duhovi n ju. prepevamo Baša domovi hvalabogu “salonsko” — tako | gj 0 k°ka, temeljita in stroga j |in dokler to kakor se vrine v francosko ali s kava. ampak tako spretno, nemško govorico tupatam hrvaška ne P r ide nič na dan. Slučaj« mo njegov ako drugo ki smo nepobe Je li Schuhplattler naroden ples?... Izraz “naroden” bi se moral rabiti zelo površno, da bi se moglo pritrditi. Ljudje, ki ga plešejo, so po narodnosti Nemci; toda večina Nemcev ga ne pleše in ne zna. Omejen je le na neka¬ tere kraje, če pa bi ga hotel ple¬ sati Prus ali Hanoveranec, bi pri¬ šel v nevarnost, da si zlomi nogo. Prav tako je tudi “Landler” geografično omejen. Tudi to je alpski ples, a zelo različen od Schuhplattlerja. In v mnogih krajih, kjer so Slovenci in Nemci mešano naseljeni, plešejo landler oboji. Prvi je med Slovenci ne¬ znan, ali nekaj šuplatlerskega je beseda: Ja, magnifice, es ist heute| ma komisija za predsednika i t! „ roze g e vp vvunderbar, dakako!. . . . Sicer pa K ki »mec biti marioneta, pn L JDStran pleše gospoda v Zagrebu in Osije- kriva resnice, ki jih kapitalisti p,p ro g n j e ku, v Sarajevu in Belgradu to, družba sicer dela, ki jih na a pa kar pleše gospoda na Dunaju in Poznati. I Imialno vj v Budimpešti, v Parizu in Petro- Velekapitalisti že groze. Se r,vino rešene gradu. da ; sa J mora po njihovem pnj bilo. In kdo bi ji zameril? Čanju predsednik Zedinjeniki h pepelom, Če imajo delavci ples. tudi ne Lav tako plesati, kakor,oni ij L potrka morejo plesati od večera do ju- ga jo, kaj šele predsednik klil oj, ra d one l 0 . tra v Varaždinu samo kolo, v | komisije! d ji v svojem Tn vendar se je ta komisij prihaja k( predsednik drznil upreti. G« a trenotek m ska strela! Dol s takim predi k, vztrajamo nikom! Proč s tako komisijo! 5 , j a j e soc j AValsh je storil svojo dolži »in poglavitn de na tem polju — mimo grede :|p 0 vesti. Ali AValsh je possa Nrugo ne n Kolo imenovati narodno jugoslo- Lik. Če bi delavsko ljudstva tetiv kot. vansko je tudi zato napačno, ker čigar kožo gre, enako popa tedo slišimo: ga plešejo le z nekaterimi modifi- storilo svojo dolžnost, bi bilo h odgovarjam kacijami tudi Rumuni in Grki. kapitalistično bevskanje z« Lto; tudi Vse, kar opažamo, pa vodi do za- jn terorizmu Rockefeller im >sajprej kruh ključka: Pri primitivnih pleme- govih dolarskih tovarišev bi b Re doni -. Vei nih se ples diferencira, razlikuje, | i n odklenkalo: PLno in vei te, Szegedinu pa sam čardaš. Tudi | oni plešejo tako kakor plešejo de¬ lavci po raznih deželah. Ples se internacionalizira. A^eliko zanimivega se lahko naj- četudi ne skokoma, temveč po ne¬ znatnih prehodih; pri civiliziranih narodih se zopet spaja in dobiva mednaroden značaj. (Dalje prihodnjič. Avstrija je zapravljala miljo- ne za albansko propagando, gra dila Albancem šole, jim dajala puške, jim dala sestaviti slovnico, jim z mobilizacijo svoje armade in z evropsko mornariško demon¬ stracijo izsilila Skader od Črno¬ gorcev, jim posadila še kneza na tron — zakaj? Zato, da je leta 1915. lahko rekla Italiji: Delaj z Albanijo, kar hočeš! Slovenec sem, tako m’ je mati d’jala — pa ne zato, da bom to tulil nočindan kakor pijanec iz Pichlerjeve kleti. je ‘z razburjei: GOMPERSOVE IZKUŠNJI Zanimiva 1 je kruh! Samuel Gompers je izstopi 'N nekod odm Ameriške zveze za delavsko j> L' Kultura nodajstvo, ker je nastopila a — zopet da se v državi New A r ork odpffA kultura Pred kratkim je bil mlajši Roc¬ kefeller zopet pred zvezno indu¬ strijsko komisijo. Bili so za naj¬ bogatejšega dediča v Ameriki ne¬ prijetni dnevi. Predsednik komi¬ sije Frank P. AValsh se ni prav nič oziral na njegov družabni po¬ ložaj in na kupe njegovega de¬ narja, temveč ga je zaslišaval ka¬ kor čisto navadnega smrtnika. Nekaterim članom komisije to ni bilo všeč. Toda AValsh ni bil ža¬ losten zaradi tega. Kakor je vi¬ deti, hoče ta predsednik resno 0 - pravljati svoj posel, dokler je na svojem mestu, brez obzira na po¬ sledice. Tuintam namreč mislijo, da so AValshevi dnevi šteti. To je mogoče. Prikupil se ni kapitalistom, in to postane v A- meriki kakor po vsem kapitalistič¬ nem svetu lahko neprijetno. Do¬ kler je množica še tako potrpežlji¬ va in tako brezbrižna za svoje lastne interese, vlada denar, in tisti, ki ga imajo, ne bodo prezrli, da se maščujejo tudi nad AValsh- em. Zdi se, da je mož privprav- ljen na to. Stojiin delom si je na vsak način pridobil zasluge, in zvezna industrijska komisija je pod njegovim vodstvom resnično a nekaj druzega kakor pričakovali tisti, kf so jo ustano¬ vili. Zaslišavanje John D. II. je bilo za pojasnitev' coloradskih razmer važno in zanimivo. Rockefeller je najprei prečital pismeno izjavo, v kateri se je o- ziral na nekatera vprašanja AVal- shova, tičoča se Rockefellerjevega vpliva na Lavvsonov proces. De¬ jal je, da bi zagovarjal novo ob¬ ravnavo, če bi se izkazalo, da so izjave o “Rockefellerjevih porot¬ nikih ’ ’ resnične, da pa nima več vpliva kakor katerikoli državljian republike. Protestiral je tudi proti nekaterim vprašanjem, češ da se mu z njimi podtika hudoben vpliv. Razuntega je naglašal v? svoji izjavi, da visoko spoštuje zakon in uradnike. Ko je prečital svoj spis, ga je AAhilsh vprašal, če se nanaša nje¬ govo spoštovanje tudi na take dr¬ žavne in vladne uradnike, ki se ne uklanjajo njegovi volji. Rocke¬ feller je zatrdil, da se. Nato ga je AYalsh vprašal, če poizkuša kakšen pritisk, na urad¬ nike, kar je Rockefeller zavrnil, češ da ne bi bilo lepo. Tekom zaslišavanja je AValsh prečital pismo L. M. Bovversa z dne 18. novembra 1913, naslovlje¬ no na Rockefellerja, v katerem iz¬ javlja superintendent Colorado Fuel and Iron Co., da se mu je po¬ srečilo spraviti “ne le malega cowboy-guvernerja,” temveč tudi 14. urednikov najvplivnejših li¬ stov v Denver, Pueblo, Trinidad, AValsenburg, Colorado Springs in drugih mestih države v vrsto. Gu¬ verner je izjavil, da je priprav¬ ljen podpirati vsak' uvoz stavko kazov iz Texasa, Nevv Mexico, Kansas in vzhodnejših držav. To so storile tudi banke, zemljiška borza in trgovska zbornica. “Ob¬ žalovati je le to, — pravi .pismo, —- da koketira guverner s TIayes- om, Lavvsonom in tovariši; vendar je opaziti nekaj napredka. Zna¬ čilno je, da se vfši na guvernerja delavski department in al« 1 kruh, pot kompenzacijsko in indusW comisijo. Pravi, da. ga jeti! p,, rak zveze prepričal, da sel) J e ki cilji ne vjemajo s cilji mf^ tj^°> da b; delavcev. Tajniku zveze je poslal pers pismo, v katerem pra^ “Kot oficielen zastopnik ste prevzeli odgovornost 1 t, 1 « sicer je ti L j® važnejš Postanem bo takozvane Spring-Bill i« 1 NjsJ 10 ko “ rc P*te1 e > Postane vili, da je ta ukrep poizkus, željam in sodbi mezdnih dela* k. j^ 1 tisti, Sibri go je zveza storila znanstvea — ^ ■ izkus, ki se tiče blaginje pri' |te|j e J' e 111 prizadetih ljudi. Alezdni <žd EL; . Lk tj s Zedinjenih držav odrekajo 1 ^ pp ;? lz ljubez n mur, tudi vsaki zvezi 1« “profC; lWh J s - m despotizma, pa naj bo pot 11 ] industrialen ali pa intelektusjj Samuel Gompers se p« 1 * počasi ,uči. Da se more pr» r j A . -^Ujejo lavsko zakonodajstvo priči* 1 ^ ■ bedar' ti le od delavske politične* Hlj 1,1 Prav i,j Ammonsa pritisk kakor komaj I ne pa od dobrote delavskih V, 'h ti jih kdaj na kakšnega guvernerja, sprotnikov, bi se bil tudi b 1 * ^ Prizn a y Pred kratkim je družba objavila izkušnje‘že 1 - 1 "*' 1 "’™ ui se Uli iuuj -- r *‘«na davno lahko «*' x. A tn,)j številke o zaslužku rudarjev', ka-1 Al i najbrže mu niti to raz^ ni, 1 ^.. c terim so agitatorji oporekali, in j nje ne bo odprlo oči. .je izjavil dvome o na- guverner tančnosti številk.”... V nekem drugem pismu je rečeno: “Storilo se je vse, da se guverner nauči piskati, četudi se še vedno bavi z agitatorji.” Rockefeller ni hotel povedati, v ei .... 1 t ‘ e je Italijani in Avstrijci 5 '., ,., v ■ Alj L komaj par neznatnih pra?k 1 ja v' svojih ofieielnih tekoj*** ^ Zf ' ‘ k zanje ls <>. ne pa P°trebe, T Potem ’* po že govori, da je njena arini stojna “hrabrosti starih i' lf5 | nov. PVShie 4 'ir,a hti iz it er 'iv, PROLETAREC 5 V Socializem je materijalističen. sskesano priznanje, da nam je krušno vprašanje prvo. — Ali mogotcem te “solzne doline” di ni nič manj važno, le da zahtevajo nekoliko finejši kruh, poleg pa še delikatne pečenke in thtnega vina in še nekoliko drugih dobrot. — Vse suženjstvo izvira iz nerešenega krušnega ES« r ss v% hi ■ - rašanja. Da se ožive ideali, se mora duh osvoboditi morečih materijalnih skrbi. — Nemara l 'K { %S se zdrami tedaj tudi v naših materijalističnih dušah kaj idealizma. 3 KRUH, KRUH IN KRUH! •' jesnično — socializem je straš- : materijalistična reč. Večni re- in socialistične pesmi se glai E ni ha, kruha, kruha. Tako ;ane nič za ideale. Treba je, la človek v sebi tudi čuv- I in zmisel za kaj višjega; so- s svojim materijalizmom i pbija ves idealizem. r ' i ii,,-!»kakor ni mogoče, da bi se o- 0 v p r ?ili tega očitka. Socializem je In o vprašanje. Danes se pre- uj,.j I za plače, za cente, za delov s : ps, ki je tudi v zvezi z zasluž- ; zavarovanje za bolezen, za ■ode, za starost zahteva — j zopet kruh. Proti vojaškim tkom se bojuje, da ostane ir za druge potrebe; kaj je ruzega kakor kruh? In jutri jojutršnjem bi rad preuredil človeško družbo ... kako? Na jrijalistični podlagi! Social- evolucija — zaradi kruha! i pomoči. Tako je. Nikamor i prišli,.če bi tajili. Takoj bi vjeli — oni z bistrimi gla- t' Hej '. k 8a > k “Ni 0 J °dg 0T| 0v '. za 4 S0 /°dile t | seda i p Ra - Kat; l ' as °pisjt zadevo, 'i ' a ™r Jena . jo'j( 1 ' 1 J a ^o^ sajiji :r *t za vselej ' u P a lo,dale or 36 V Arne " Ko, dj| 'liita in str« k tako "a dan. predsi U marioneta,! h jih kapil ‘M*, ki jil i. »znajmo torej in priznajmo. ; imo se motili, da smo varali e sodruge in slovesno se od- jmo satanu Socializmu. Ka¬ to storimo, začnemo takoj lah- lodit v cerkev, kadar se ožive iholni duhovi v glavah, pa o prepevamo Hej Slovani in a naša domovina, PRVO VPRAŠANJE. a, socializem je materijalisti- Prvo njegovo vprašanje jci a, in dokler to ni rešeno, osta- rsako drugo vprašanje zadej. ni smo nepoboljšljivi; ne gai aas grozeče vprašanje, kaj bo lini onstran groba, ne ganejo mile prošnje, da bodimo naj- j narodni, pa bomo lahko re¬ ali socialno vprašanje, kadar narodno rešeno. 'reba bi bilo, da si posujemo nil; Mij po s pepelom, pademo na ko- . kakor,« i in si potrkamo na prsi, da votlo zadonelo. Ali tako smo peli v svojem cinizmu, da i ne prihaja kes in pokora ni¬ za trenotek na misel. Trdo- tno vztrajamo na svojem sta¬ li, da je socialno vprašanje o in poglavitno in da ga no- 10 drugo ne more in ne sme isniti v kot. lesedo slišimo: Narodnost! 3 a odgovarjamo impertinent- : Dobro; tudi narodnost. Am- ’ v najprej kruha! llas doni: Verstvo in filozo- a! Časno in večno življenje! Brez razburjenosti se odzove- Zanimiva vprašanja! Ali jnejši je kruh! Od nekod odmeva: Kultura! lltura! Kultura! ločuj — zopet odvračamo drz- : Da, kultura, ali za kruhom, ijprej kruh, potem pa kultura. STARA PESEM. Prav sedaj je klicev, naukov in 'elov toliko, da bi si človek iz pa- rja, ki je zanje potreben, lahko radii hišo, ne pa le fabriciral o- tjo. In sicer je sedaj narodno jr FJirašanje važnejše od krušnega. njihovti 1 pmlsedi so je ta rznil upri ol s takim P s tako ko» tori! svojo i AValsh je P rlavsko Ijufc re, enako J 1 lolžnost, M bevskanje liockefellei h tovariše' )VE ipers j { |S ■ za del« 1 ;’ je nast«P® Nev in r •unem , j in vi, da n ičal, s cilj' čafija, ki se pridobiva ravno z ar¬ gumenti in z izkušnjo. Če bi ho¬ teli veliki rodoljubarji, ki nas bombardirajo s citati iz Vodniko¬ vih verzov — včasi tudi z napač¬ nimi citati — stopiti na to real¬ no polje, kjer si gledajo argu¬ menti iz oči v oči, bi morda vsty nekateri spoznali, da so za hojo noge; kdor hodi po rokah, doka¬ zuje. da zna nekaj akrobatstva, ne pa, da je to prava hoja. vriniČpaj naj postanemo vsi narodnja- „ zn « 1 , 0 vor»< 111^ ,1 W: odreq zve*' In ko bo “rešeno” narodno )rašanje, postanejo oni vsi soci- isti. Tudi tisti, ki niso imeli še kdar druge brige razun te, kako čim hitreje in čim debcleje o- igateli. Tudi tisti, ki skebajo —- bolj iz ljubezni do skebanja akor iz potrebe. Vsi postanejo icialisti • — potem. Učenjaki po ameriških narod- jaških listih si domišljajo, da int e ' 'f' am pripovedujejo kaj novega. A' •oh r Fi it« vse te bedarije smo. slišali že avno, in prav nič takega se ni godilo, da bi jih mogli sedaj ne- adoma priznati za modrosti. Go- )odje se tudi zelo motijo, če mi- ijo, da nam kaj dokazujejo, ako itirajo kakšne verze. Poezija je tvar zase in če je dobra, jo tudi li cenimo! Ali pesmi niso argu- lenti v politiki. V prozaičnem življenju imamo ajši prozaične argumente. Tn o je naša opravičba. Naša tr- aa ne izvira iz nagnenja do tr¬ doglavosti, itemveč iz prepriča- NEKOLIKO JASNOSTI. Če ostanemo stvarni in preišče¬ mo razmere v sedanji družbi, pri¬ hajamo do zaključka, da so sko¬ raj vse krivice, ki jih trpe ljudje, socialnega značaja. Tudi narod¬ ne krivice se gode, nedvomno; nikdar nismo dejali, da jih ni. Ali nobenega učinka ne bomo prav razumeli, če ne bomo pozna¬ li njegovih vzrokov. Ljudje, ki govore: Krivico trpimo, ker nas zatirajo Nemci, Italijani in Ma- djari, so čisto podobni tistim, ki pravijo: Dan in noč se menjata, ker vzhaja in zahaja solnce. Navidezno res pripleza zjutraj solnce izza -gore in zvečer se po¬ topi v morje. Pesnik ima pravi* co, da govori v svojih verzih o vzhajajočem in zapadajočem soincu. Ali smejal bi se nam šo- larček prvega razreda, če bi hote¬ li s pesmijo dokazovati, da plava solnce v loku nad našimi glavami. Naši entuziasti lahko citirajo Gre gorčica in Aškerca, Vodnika in Jenlcota, Prešerna in Zupančiča — dokazati ne morejo s tem nič druzega, kakor da so to pesniki. Narodnjaki vidijo, da se izku¬ ša germanizacija širiti med Slo¬ venci. Nato zakriče: Nemci nas zatirajo! Pripraviti nas hočejo ob naš jezik! V 'Trstu zahtevajo slovenske šole. Magistrat jih ne ustanovi. In že čujemo: Tako nam delajo krivico Italijani! Na Hrvaškem krstijo železniške postaje z madjarskimi imeni in nastavljajo madjarske uradnike. Halo! Vidite, kako so Madjari brutalni! Toda z dovoljenjem: Kdo so Nemci, Italijani, Madjari? Kateri Nemci, Italijani in Madjari nam delajo krivico? To ni le kaprica, ako želimo v teh vprašanjih ne¬ koliko več natančnosti, ampak zelo potrebno je, ker ne pridemo brez natančnosti sploh do nobene¬ ga cilja. KDO GOSPODUJE? Nikdar nismo trdili, da je edina krivica na svetu, če delavec ne do¬ bi tega, kar je njegovo delo vred¬ no. Krivica ima mnogo oblik in -tudi narodna je med njimi. Ali edina ni in tudi najvažnejša ne. Če bi se mogle s kakšnim čarom odpraviti vse narodne krivice čez noč, bi drugo jutro vse druge kri¬ vice še vendar veselo živele. Kljub temu nismo slepi niti za narodne krivice; toda če hočemo proti njim kaj opraviti, moramo spoz¬ nati krivice same na sebi, ne pa le njih učinke. Nemci, Madjari, Italijani so na¬ rodi, ki so sami v sebi razredno razdeljeni kakor vsi v obsegu mo¬ dernega kapitalizma živeči naro¬ di. Kakor no vladajo Slovenci, Hrvatje in Srbi ali pa Rusi, Ki¬ tajci, Japonci, sami sebe, tako vla da pri Nemcih, Italijanih, Angle- žih, Francozih, Amerikancih ka pitalistična manjšina nad delavno večino. Nikjer, niti v “svobodni” Ame¬ riki, ne vlada narod, če pa ni na¬ rod sam svoj gospodar, ne more biti gospodar drugih narodov in jih tudi ne more zatirati. Če se identificira narod z vlado in sploh z vladajočimi, je to zna¬ menje nezadostne politične izo¬ brazbe. To pa dela, kdor govori, da vladata v Avstriji dva naroda in da zatirajo Slovane Nemci, Ita¬ lijani, Madjari. Po štajerskih rudnikih rujejo in kopljejo nemški in slovenski pre- mogarji: tudi delavca kakšne druge narodnosti zanose včasi u- soda tja. Njih plače in delovne razmere so take, da beže trumoma lavca niso okolščine prav nič bolj še kakor za slovenskega; prav tak trpin je kakor ta in če le more na kakšen način doseči, da pokaže Ljubnu, Judendorfu ali Fohnsdor- fu hrbet, stori to. Kako naj ta suženj zatira slo¬ venskega -sužnja? Tisti, ki gospodujejo v jami, v plavžu, v tovarni, na železnici, pa gospodujejo tudi v politiki. Oni oziroma njih zastopniki sede v dr žavnih in deželnih zborih, v občin¬ skih zastopih, v vladah, na magi¬ stratih i. t. d. Oni zatirajo vsak svoj narod in vsi skupaj vse. Med sabo pa konkurirajo. Kon¬ kurenca se prenaša tudi na narod¬ no polje, in kakor velja v gospo¬ darski konkurenci vsako sred¬ stvo, tako tudi v nacionalni, ki je s prvo povsem tesno spojena. Če pridejo gospodarski interesi z narodnimi v navskrižje, pa za¬ postavljajo tudi prav veliki na¬ rodnjaki zadnje prvim. Kajti go¬ spodarski so realnejši. NAJPREJ ŽEP! Ameriški kapitalisti so prijate¬ lji naseljevanja. Sedaj ugibajo v velikih skrbeh, kaj bo po vojni. Daši je v Zedinjenih državah o- gromna armada brezposelnih de¬ lavcev, se vendar boje, da bi se mogel pritok ustaviti. In vendar je gotovo, da bi velik del naseljen¬ cev le pomnožil brezposelno ar< mado. Toda množica nezaposlenih je kapitalistom všeč. Čim večja je, tem bolj pritiska cene ob tla. Pa naj so naseljenci Slovani, Roma¬ ni, Germani, Semitje ali karkoli , — če delajo ceneje od domačih, so dobrodošli. Nemčija ima ogromno množino človeškega materijala. Kljub te¬ mu so tam cele trume tujih delav¬ cev. Italijanskih zidarjev je toli¬ ko, da je ustanovila stavbinska organizacija zanje poseben list v italijanskem jeziku. Na Vestfal¬ skem je na tisoče slovenskih ru¬ darjev. Po pruskih veleposestvih delajo vsako leto armade gališ- kih, poljskih in rusinskih delav¬ cev. Pred par leti je bila v Winter- thuru u Švici velika stavka stavbinskih delavcev. Podjetniki je niso mogli zlomiti na noben na¬ čin. Mesec za mesecem so si izmi¬ šljali nove trike brez uspeha. Ta¬ krat so si švicarski agentje pri, nas kar podajali roke, iščoči po Slovenskem, zlasti v Renčah na Goriškem stavkokaze. Patrioti¬ zem ! •V Nabrežini je bila stavka kle- sarjev. Nabrežinski mojstri, odštevši dva ali tri, so sami veliki slovenski narodnjaki. Ko so zah¬ tevali slovenski delavci nekoliko boljše razmere, so narodnjaški podjetniki poslali v Calabrijo po Italijane, katere bi sicer utopili v žlici vode. Ko se je otvorila karavanska in bohinjska železnica, je železniško ministrstvo oziroma ravnateljstvo namestilo v južnih krajih od Je¬ senic do Trsta železničarje iz vseh dežel: Nemce, Poljake, Čehe, Slo¬ vence. Nihče ni šel rad z Nižjega. Avstrijskega ali s Češkega na Kras. Ukazalo se jim je in slu- šati so morali. — Oni odjedajo domačinom kruh! — se je tedaj dejalo. Oni bi ga bili rajši jedli doma kakor pa v krajih, kjer jim je bilo vse tuje. Nasprotno je svojčas južna že¬ na Vestfalsko. Za nemškega de leznica, ki ni bila nikdPar na su- j mokraciji. mu, da je slovanska, posebno ra¬ da nameščala na glavni progi slo¬ venske sprevodnike. V Maribor je bilo prestavljeno prav veliko sprevodniškega personala iz Ljub¬ ljane, s Primorskega in s Spod¬ njega Štajerskega. Kdo bi mislil, da je hotela juž¬ na železnica posloveniti Maribor? Deloma ni bilo dovolj izbere, deloma je pa di’žavni kakor južni železnici, všeč, ako nastane med osobjem zaradi narodnosti neslo¬ ga; uslužbencev, ki se prepirajo se ni treba bati. Za kapitaliste velja: Najprej žep, potem narodnost. Za delav ce hočejo, da bi bilo narobe. DEMOKRACIJA. Na Štajerskem se vodijo deset¬ letja boji za razne občine, za o- krajne zastope i. t. d. Občine, v katerih je nedvomna večina pre¬ bivalstva slovenska, imajo nem¬ ške občinske odbore. Lani je izdal dr. Alojz Kraigher roman, ki se bavi z razmerami v Slovenskih Goricah. Zanimiva knjiga. Tudi tam se opisuje boj za neko občino. Posamezni glasovi se love na vse mogoče načine. Dela¬ jo se najzapletenejši računi. Ti boji absorbirajo v jezikovno me¬ šanih krajih neštete moči. Da.so mogoči rezultati, ki se ne vjemajo z dejanskim položajem, je v prvi vrsti kriva spakedrana volilna pravica po razredih, ki velja v Avstriji za deželne zbore in občine. Demokracija je neizogi¬ ben pogoj za enakopravnost. V slovenski občini napravi nemški kapitalist ali pa družba veliko tovarno. Prebivalstvo po¬ stane od nje odvisno. Uradnike, ki volijo v višjih razredih, si do¬ bavi podjetje od zunaj. Eventu¬ alno nastavi tudi Slovence, toda s pogojem, da morajo ubogati. Tako se ustvari umetna večina. Ni li tu krušnega vprašanja? Če volijo ces. kr. uradniki proti kandidatom svoje narodnosti za tuje, store to iz strahu za kruh. In če ne naravnost iz strahu, pa zato. da bi se prikupili in dobili boljši kruh. Privatni uslužbenci delajo ravno tako. če je v mešanih krajih na pro¬ daj kakšno posestvo, se intrigira ua vse strani, da bi prišlo v te ali one roke ]4o narodnosti. Kajti ti¬ sta nacijonalna stranka bo potem imela en glas več. Narodni značaj prebivalstva se ne izpremeni zaradi enega posest¬ nika, Ali kaj prebivalstvo! Gla¬ sovi ! Demokratična, to se pravi splo¬ šna in enaka volilna pravica bi nekoliko preprečila tako baranta¬ nje in sleparenje. Ali kdor pozna razmere v starem kraju, ve, da se upirajo demokratiziranju poli¬ tike slovenski veljaki prav tako kakor neslovenski. Na Kranjskem znaša nemško prebivalstvo okrog pet odstotkov vsega. V Kranjskem deželnem zboru, ki šteje 45 poslancev, sedi 11 Nemcev, namreč deset velepo¬ sestnikov in en zastopnik kočev¬ skega mesta. Deset aristokratov zastopa okrog 50 volilcev; pribli¬ žno toliko se oddaja veleposest¬ niških glasov pri deželnozborskih volitvah. Ali slovenski klerikalci, ki so gospodarji na Kranjskem, se na vse kriplje upirajo splošni in enaki volilni pravici, kajti z njo bi se sicer število nemških knezov, grofov in baronov skrči¬ lo, toda v deželni zbor bi prišli slovenski socialisti. Šušteršiču in Lampetu so pa 'NVindischgraetzi, Apfaltrerni, Schollmayerji i. t. d. ljubši od slovenskih delavcev. PA VENDAR KRUH. Ali tudi demokracija v kapita¬ listični družbi ni tisti čudežni eliksir, ki ozdravi vsako bolezen. V Avstriji priča to državni zbor, za katerega je od leta 1907. uve¬ ljavljena splošna in enaka volil¬ na pravica. To kažejo druge drža¬ ve, v katerih je že davno volilna pravica demokratična ; tudi Zedi njene države se med njimi, tn prav tukaj se ni težko prepričati, joliko grafta je lahko tudi v de- I Prebavna tonika za sta¬ re in slabotne osebe. Tudi zelo primerna za rabo okre- vancev. ESC SEVERA’S BALSAM OF LIFE (Severov Življenski Balsam). 76c. Priporoča se zoper za¬ peko, nepre- bavo, slabo prebavo, otr¬ pla jetra, žol- čnico in po¬ navljajočo mrzlico. IS Ni mogel prebavljati. “Po rabljenju Severovega Življenskega Balzama dva tedna, sem se počutil veliko boljšega in zdravejšega. Nadlegovan sem bil dolgo časa, ter nisem mogel pre¬ bavljati svojih jedil, toda po rabljenju Severovega Ži¬ vljenskega balzama, je neprilika prešla in me pustila v dobrem zdravju. Priporočam ga vsim, ki trpijo vsled želodčnih neprilik.” Dymian Moroz, Box 14. Duffield, Mich. A V IP 7A Je ime Dače knjižice, katera Je spisana v £jlSlVrl. V iMLj £jt%. £j.L<1iOIYX 4 korist trpečih žensk, opisujoča raznih neprilik v slučaju katerih je izkazal SEVEROV REGULATOR svojo vrednost kot to¬ nika in ženskini najboljši prijatelj v njenem trpljenju. Knjižico pošiljamo zastonj na vprašanje. Cena Severovega Regulatorja je $1.00. Severovi Pripravki so naprodaj v lekarnah. Dobite Severove. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih ne morete dobiti, naročijte jih od nas. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS I0WA ? • U £ o <> o 0 1 Edini slovenski pogrebnik | MARTIN BARETINČIC TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA. 324 BROAD STREET lOO Kron $16.55 VI SE TEMU ČUDITE? Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi r a zumljivo, da cene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah. POPOLNO JAMSTVO. Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačan v stari domovini, ga vam povrnemo. Za to vam jamči ta najstarejša in največja Slovanska Banka v Ameriki Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66 KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. Ako nam pišite, pišite slovensko. CHICAGO, ILLINOIS. Ako pridete osebno, govorite slovensko. talizma, ki jim lahko odpre ali pa zapre tovarniška vrata. Krušno vprašanje ostane in z njim tudi strah za kruh. Le takrat je pri¬ čakovati, da ne bodo ljudje zata¬ jevali svojega prepričanja, če se jim ne bo bati za obstanek. Organizacija, vzgoja, prirojena trdna značajnost lahko nekoliko izravna silo gospodarskega priti¬ ska, odpraviti ga pa ne more. Ta pritisk pa učinkuje tudi na narodnem polju, kjer so narodna vprašanja in narodni boji. V Ljubljani je za občinski svet ve¬ ljavna razredna in proporcionalna olilna pravica. Kar stori pro pore dobrega, toliko in še več po vzročijo razredi slabega. Pri zad¬ njih volitvah je bilo izvoljenih se dem Nemcev na podlagi te volil ne pravice. Vsa Ljubljana se je čudila. Pa vendar ni bila stvar ta¬ ko čudna. V Ljubljani so neka¬ teri Nemci veletrgovci, nekatere lanke so v nemških rokah, naj¬ večja industriska podjetja n. pr. Kranjska stavbinska družba so nemške. Veliko uradnikov, pisar¬ jev, paznikov teh podjetij je gla¬ sovalo za nemške kandidate, dasi so Slovani, ker so, bili upozorjeni: Wess’ Brod ich esse, dess’ Lied ich singe.” ^Gospodarska sila kapitalizma tudi vpričo demokratičnih insti¬ tucij ne skopni. V nekaterih indu- strijalnih državah so dali volilno pravico naseljencem, ki imajo pr¬ vi državljanski papir. Nemara iz posebno demokratskih čutov? Slabo bi poznal ameriške kapi taliste, kdor bi to mislil. Gospodje enostavno računajo, da ima tisti ki šo ne živi dolgo v deželi, naj manj poguma, da najmanje'poz- na razmere in da se najbolj čuti odvisnega od delodajalca. Take volilce so gonili kakor črede ovac na volišče. A tudi ljudje, ki so se že vživeli v deželi, ostanejo odvisni od kapi izključene iz sveta idealov in pah¬ njene od hramov kulture. Zato hočemo, da se reši krušno vprašanje. Predvsem hočemo to. zakaj to je pogoj vsega drugega Noben problem ni važnejši od te¬ ga; zakaj drugi problemi so sploh nemogoči, kjer ni kruha. Človek mora postati neodvisen od najsurovejših materijalnih vprašanj. Zato hočemo družbo tako urejeno, da bo človeku za človeško delo zagotovljena izpol¬ nitev materijalnih potreb in da bo materijalna skrb sploh pregna¬ na. Ce to dosežemo, se ne bojimo za ideale in visoke cilje. Dokler te¬ ga ne dosežemo, ne pomagajo i- deali in ostanejo brez krvi in me¬ sa. Krušno vprašanje nam je prvo, ker ga hočemo spraviti s sveta. Potem bo prosta pot do vsega, kar je lepo in dobro in plemenito. Krušno vprašanje MNENJE RUSKIH PISA¬ TELJEV. NAJPREJ SOCIALIZEM, PO¬ TEM VSE DRUGO. Materijalisti smo. Toda na svet nismo prišli v cen¬ tralni Afriki in ne dvestotisoč let pred Kristovim rojstvom. Tudi mi nismo tako praznih duš, da ne bi poznali nobenih idealov in da ne bi bilo v nas nobenega strem¬ ljenja k luči in k lepoti. Tudi mi verujemo v človeka, v njega napredek in razvoj in v nje¬ gove bodoče cilje. In prav zato smo materijalisti Spoznavamo namreč, da je krušno vprašanje največja ovira napredka in da vali največje za¬ preke na pot k idealom. Zato je treba rešiti to vprašanje. Človek mora jesti. Tako ga je ustvarila priroda in na noben na¬ čin ne more premagati tega. Toda mi nočemo, da bi izpolnjevala vse življenje miljonskih množic le skrb za kruh; nočemo, da bi bile mase narodov zasužnjene, ker jim manjšina lahko grozi z lakoto in izstradanjem, nočemo, da bi bile Angleški pisatelji so pred krat¬ kim poslali svojim ruskim tovari¬ šem prijateljsko adreso, na kate¬ ro so sedaj zadnji odgovorili. Ruski odgovor, ki ga je sestavil član akademije Bunin, pravi na koncu: “Mislimo, da bo hudobnost ugasnila v srcih človeških in da bodo vzajemne žalitve otopele, kadar bo na zemlji, sedaj razgre- beni z zakopi in napojeni s člo¬ veško krvjo, raslo žitno klasje in kadar bodo cvetice cvetele na grobovih padlih. Verujemo in upamo, da pride čas, ko bodo se¬ daj tako razdvojeni narodi zopet korakali na skupnih, velikih po¬ tih vesoljnega človeštva.” Adreso so med drugimi podpi¬ sali Gorkij, Andrejev, Kovalev- skij, knez Trubeckoj, knez Zavo- skoj, Arcibašev, Kotljarevskij itd. KRŠČANSTVO V PRAKSI. Londonski škof je ukazal, da se ne pripusti noben kandidat bogo¬ slovja na zadnjo izkušnjo, ako je telesno sposoben za vojaško služ¬ bo. Torej je po njegovem nazoru cerkev podružnica nabornega od¬ delka. Na cerkvena vrata bi lahko nabili napise: Recruiting Station. 8 proletarec Sp ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgrusta 1908. Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, boi 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Export, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib st., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstovrn, Pa. ALJOZIJ KARLLNGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. boi 86. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiži št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Špendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstovvn, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., član S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, III, član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. ttefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, IH, član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Oenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati vse iopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj M pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. NAZNANILO. Dunlo, Pa. Članom društva “Zarja Svobo¬ de” S. D. P. Z. št. 11 v Dunlo, Pa., ki hočejo povišati posmrtnino ali bolniško podporo, se naznanja, da naj se zglase v nedeljo, 6. junija 1915 od ene do dveh popoldne. Poviša se lahko posmrtnina in bolniška podpora za dva dolarja, ali pa lahko le podpora za dnev¬ no 2 dol. Ako kdo hoče, opravi to lahko še pred sejo, ker hi morda po seji moral dolgo čakati, preden pride na vrsto. Priporočljivo bi bilo, da se zgla¬ si kaj novih kandidatov v druš¬ tvo. Vsakdo se lahko zavaruje za 200 dolarjev posmrtnine ter za 1 ali 2 dolarja dnevne podpore v četrti oddelek. Ta oddelek je vsekakor priporočljiv zlasti za o- ne, ki so že bolj v letih. V tem od¬ delku bodo plačevali, kakor je se daj preračunjeno, 1.10 dol. meseč nine, ne glede na starost, od 16 do 45. leta. Pripomniti moram, da mora ti sti, ki zviša ali zniža posmrtnino izpremeniti tudi oporoko; kdor zviša posmrtnino ali bolniško pod poro, se mora podvreči tudi zdrav¬ niški preiskavi. Vse' prijave morajo hiti do zadnjega junija v Glavnem ura du. Torej na svidenje dne 6. junija S pozdravom Josip- Suhar, tajnik. nobeden. Lahko si misliš, da sem bil preje Slovenec, kakor ti ih mislim tudi danes, da sem boljši ko ti, ki si tako nasproten socia¬ lizmu. Se osel zna i a; zakaj bi pa na¬ rod ne smel znati več jezikov, kakor samo enega, kakor Ligaši zahtevajo? Torej Ligaši, čas je že: Ven s programom, da ne bo¬ ste zmirom prazne slame mlatili. Markec pa še kaj pridi, so še kaj pogovoriva in lahko še zapojemo tisto: Po Koroškem smo hodili, Smo zajčke plašili, Zajčki so se smejali, Ko streljat nismo znali. Mike Klenovšek — Cigan. IZ NASELBIN. Moon Run, Pa. Halo! Halo! Kdo je? Markec s plankačo. O, ti želiš odgovor na Glas Naroda, št. 102, ko se ti je dvoživka na srce vlegla. Poslal si po zdravnika G. N.; žal da ti zdravnik ne more dvoživke iz¬ gnati in naposled ti še sice poči, če se boš preveč zaganjal v so¬ cialiste. Ni moj namen in velika sramo¬ ta je za vsaeega, kdor osebno na¬ pada po listih; vendar pa sem pri¬ siljen odgovoriti na tvoje brutal¬ nosti. Mislim, da ti nisem prav nič žalega storil.Ligaških shodov se ne udeležujem, da bi ti kvaro delal. Znano mi je, da si srdit na me zaradi pisma, ki te je dohitelo pretečeno leto. Markec, motiš se. Ko si pismo dobil, te nisem jaz ni¬ ti osebno, niti po imenu poznal. Zatorej te pozivam, da mi prideš z dokazi, sicer še lahko več govo¬ rimo o stvari. Da ti je klub na poti, že verjamem. A če ne po¬ znaš njega namena, lahko prideš na sejo vsako tretjo nedeljo ob devetih; nihče te ne bo ven gonil, kakor ti od Lige tiste, ki nočejo trobiti v ligaški rog. Tako sirovi in neotesani, kakor si ti ; nismo pri klubu. Svetujem ti, kadar skličeš shod, vabi same ligaše, ne naznanjaj pa javnega shoda, da ti ne bo treba ljudi ven poditi. Od začetka so vpili, da bo Li¬ ga do tega časa, da bodo izbrali iz njih srede par sposobnih mož za mirovno zborovanje; danes še v spominu nimajo tega, pa ne pro¬ grama in nič. Torej na dan s pro¬ gramom! Na dan z idejo, da ne bodo samo štiri v nebo vpijoči in šest poglavitnih grehov. .Dosti je dokazov, da je Liga na farski podlagi. Ne bom jih ponavljal, pač pa te vprašam, Markec, zakaj je g. Sakser nabrano svoto poslal na debele dekane? Gotovo ima dosti zanesljivih imen delavcev in kmetov; naj bi bil enemu teh po¬ slal in bi se bila nabrana svota med ubogo ljudstvo razdelila; koliko je zdaj dobilo ubogo ljud¬ stvo tega denarja? Markec, ne vem če ti bo treba pri zeleni mizi mastiti z ligaško idejo, gotovo boš moral še v roke vzeti plankačo in stesati par bru- nov in Ligo še močneje podpreti Kar se tiče listov, da naj samo tisti izhajajo, ki trobijo v ligaški rog, naj le omenim to: Danes naj napreduje tudi G. S.; takrat ko sem pobiral za podporo lista G. S., je bil pa najostudnejši. Se spominjaš, kako sta me bila s tvo¬ jim spremljevalcem surovo na¬ padla? Danes naj žive sami Liga¬ ši; potem jih ne bo v Moon Run deset. Markec, to pa sploh tebi nič ni mar, in tudi drugim ne, ako jaz pišem in čitam druge liste; imam jih na razpolago v raznih jezikih v “ciganskem zboru”; mislim pa, da še nisem okoli tebe eiganil. Prinesi dokaze za to, kar mi oči¬ taš. če so pa tebe s takimi slad¬ kimi imeni obsipavali tam nekje v Karavankah na Koroškem, te nisem jaz pošiljal tja. če si tak korenjak, kakor se hočeš kazati zdaj, bi se bil pa odrezal dotični- ku; mene pa nisi slišal, ne ti in Johnstown, Pa. Cenjeni sodrug urednik! Razlo¬ ga, da se oglašam v “Proletarcu” sta dva: Prvič nesrečna smrt dra¬ gega mi prijatelja in sodr. Pr. Bombača, in drugič Slov. Liga, o- ziroma Sakserjeva bojna organi¬ zacija. — Nesrečni Pr. Bombaeh je šel zdrav in vesel na delo 14. maja zjutraj. Ob pol enajstih dopol. se je vsula plast kamenja na njega in bil je v trenotku mr¬ tev. Pokojnik je bil zelo priljub¬ ljen med tukajšnjimi sodrugi. Bil je izvrsten pevec, glasbenik, in nadvse zvest soc. stranki in nje¬ nim načelom. Vsakokrat, kadar sva prišla skupaj, je povdarjal, da se mora naš soc. klub obnoviti, češ; akoravno smo v krizi, 25 centov bo vseeno žrtvoval na me¬ sec oni, ki mu je v resnici za stran¬ ko. Pokopali smo ga na mestnem pokopališču — brez katol. žegnov in rim. avgurja. Tako je odlo¬ čil njegov brat, in ne jaz, kot go¬ vore kranjsko katoliški Kranjci in pristaši najboli umazanega slov. dnevnika na tej “grešni” zem¬ lji v Čim so ligaši zvedeli, da bo po¬ kojnik civilno pokopan, so za¬ gnali huronski krik, kot bi tisoč Indijancev iz enega rodu izvršilo napad na drugega. — In to ni no¬ beno čudo — saj imajo “naši dra¬ gi rojaki” dnevnik, kateri jih je tako temeljito izobrazil v 15 ali 20 letih, da niti ne vedo, da je vera v Z. D. privatna stvar. Pred poldrugim stoletjem so odločili možje, ki so ljubili svobodo, da bodi versko prepričanje svobodno vsakemu ameriškemu državljanu. In danes se ozrimo na kranjske Ligaše v Cambria City and vici nity. Ubogi dušni reveži postane jo popolnoma divji, ako zvedo, da se kakšen človek pokoplje po nje govi lastni volji. Na nekem zbo ru se je stavilo vprašanje odboru Kranjsko katol. žegnanega brito fa, kam se bodo pokopavali krivo verski brezverci in brezdomovin¬ ski izdajalci domovine. Glasil se je odgovor, da zunaj britofa, za, plotom. Ligaši — katoličani, kaj ste hoteli s tem, da se pokoplje Fr. Bombaeh na Vašem britofu ? ■V notranjosti krste pokojnika, na krovu se je nahajalo malo zname¬ nje Nazarenca. In zaradi dotične male stvari je neki ligaš in nad dvajsetletni pristaš frakarske eaj tenge popolnoma zdivjal. Zahte¬ val je, da se mora dotični koščel kovine odstraniti. Brat umrlega mu je rekel, da si ga lahko vza me domov, ako ima voljo. Zakaj mu nisi vzel medicine, Ligaš kato¬ liški'? — Bi bil vsaj siguren se daj, da ne bo Fr. Bombaeh nikdar v večnih loviščih. Kmalu po usta novitvi Lige se je dotični Indija¬ nec izrazil, da ako bi imel moč. bi vse sakramenjske socialiste za spolne ude obesil. Ligaši, orga nizirani ste, kar udarite, ko do bite “befel” od Vašega haupt mana iz Njujorka. Mi se Vas čisto nič ne bojimo. Well, sedaj poznamo geslo in namen Slov. Li ge: Boj! Rod proti rodu in ropa¬ nje “medicin” sovražnikom. Yap, čisto indijansko. — Ampak božji mlini meljejo počasi frakarstvo in mežnarstvo, toda sigurno. Yes, slo\v, but sure. Mojim tovarišem pa klicem: Obnovimo soc. klub za spomin na umrlega Bombacha; imeli bomo vsaj zavest, da smo storili dobro, kar je bilo v naši moči. Slovenski heretik Red Lodge, Mont Cenjeno uredništvo Proletarca! Na kratko hočem spregovoriti b širokoustnežu August Lipošku. Kakor afričanski mrjasec se je zaletaval v Internacionalo in Ju¬ goslovansko socialistično zvezo ter v Etbin Kristana, v S. N. P. J, nje glasilo in v urednika, sploh v vse, kar je naprednega in delav¬ cem koristnega. Ker ga poznam, sem čital njegove “članke” iz radovednosti. In hitro sem spo¬ znal, da seje najstudnejše sovra¬ štvo in prepir med slovenski na¬ rod. Opozoril sem ga, da naj opu¬ sti ta obrekovalni boj in naj si vzame napredno časopisje in knji¬ ge v roke — namreč socialistične. Pa kaj je ta narodnjak naredil? Opustil je boj proti Kristanu in se je s pomočjo “Glas Svobode” na mene skopal z vsakovrstnimi lažmi. S tem hoče doseči vrhunec svoje čistosti. Na koncu svoje dri¬ ske je pa še pristavil: “O prilož¬ nosti pa še povem kaj več.” Kaj boš, lažnivec, povedal, ko ti je že zdaj resnice manjkalo? Cc ne prekličeš svojega dopisa, te razglasim za nesramnega obreko valca in patentiranega lažnika; kaj moreš ti meni dokazati s tvo¬ jimi tremi pričami, da sem jaz Monky Stove v koveegu nosi! in druge slične reči? Ti in tvoje 3 priče se pojdite solit, Jaz v Virden, UL, po krasnih prepogah sploh hodil nisem, še manj pa naredil, kar ti omenjaš Kaj pa vendar misliš? Koga si blamiral s tvojim člankom? Od¬ govor je lahak: Samega sebe m uredništvo Glasa Svobode. Morda misliš, da te bodo zavedni ljudje zato počastili. Kaj še! Smejejo se ti po enem kraju, po drugem te pa pomilujejo, ko si tako ne¬ umen. Pohvalil te bo morda kak “Ligovee” in nasprotnik socia¬ lizma, tak kakršen je L. J. Tru- gar. O tem junaku moram tudi nekaj povedati za plačilo, ker s takim veseljem obavlja tvoje gnusne članke v Glas Svobode in s tem pomaga sramotiti res lepo ime Glas Svobode. Jaz sem mu namreč pisal, kako da je svoje stališče spremenil tako na hitro, ker sem bil ta čas zastopnik Gl. Sv. in se nisem dal v jeti na lima¬ nice. Hotel sem to preprečiti ali pa se bolje informirati. V odgo¬ vor sem dobil pismo od L. F. Tru- garja, v katerem se je zvijal ka¬ kor gosenica, če jo v žerjavico vr¬ žeš. Vezal je otrobe in nazadnje je priznal, da ni pri Inter. Soc. stranki in da je sovražnik med tem ko je nekako majniško izdajo vsiljeval društvom in posa¬ meznikom in s tem hotel konku rirati resnično socialističnemu gla šilu Proletarcu. Pismo sem izročil nekemu tukajšnjemu rojaku, da ga odpošlje uredništvu Proletar ca; mislim, da ga imajo shranje- nega in tudi ne bi rekel, če ne bi dali na zahtevo kopijo pisma Kondata ne bom omenjal, ker se je dal sam spoznati še na pote puštvu leta 1911. Toliko pa pri znam, da je šla njih sposobnost za tisk svobodomiselnega lista zadnje čase rakom žvižgat. Ko ste spreobrnili svoj program, bi mog li še listu dati drugo ime; mesto Glas Svobode bi. se moralo gla siti: “Pribežališče zdražbarskih dopisnikov”, ko tiskate členke, ki ne dobe pri nobenem uredništu prostora. Že precej dol¬ go vrsto let čitam raznovrstne liste, med njimi tudi nemške, pa še nisem videl tako grdih osebnih napadov, kakor jih vi pišete; po¬ tem se pa drznete govoriti o bar barstvu in priporočate drugim, da naj pred svojim pragom pometa¬ jo. Jaz pa le rečerm da se pred vašim pragom z metlo nič ne o- pavi, ampak “štim šaufla” bi se pač potrebovala. Če vam nese, -pa še pišite Li poškove laži in obrekovanja; biz nis je biznis — morda dobro na¬ redite. Naprej za socializem! Delavci vseh dežela in vseh narodnosti, združimo se. Fred. Rasborshek. Cleveland, O. Cenjeni sodrug urednik! Z ozirom na redke dopise iz na¬ še naselbine sem se namenil opisa¬ ti nekoliko gibanje v Clevelandu. Najprvo naj omenim, da stoji brezposelnost še vedno na vrhun¬ cu. Naš soc. klub je kljub slabim razmeram še precej aktiven. Po¬ sebno za majniško številko “Pro¬ letarca” je članstvo storilo ži¬ vahno agitacijo. Vsar»jmu sodrn- gu je bilo odmerjeno gotovo šte¬ vilo iztisov te izdaje. Raznašalo se je po stanovanjih, tako, da se je sleherna družina oskrbela s potrebnim čtivom. 'V Cleveland je prišlo to leto čez 1500 iztisov majniške izdaje. Da se mora na agitaciji (za pravično stvar) mar¬ sikatero slišati, to mislim da je povečini vsem znano. — V nekem stanovanju ponudimo iztis Prole¬ tarca, ali precej zahropi ženska, ki mislim, da je bila gospodinja — “krščanski nauk se učite, ne to kugo vlačiti okrog!” Spet drugim, ki smo jim ponujali, so se roke tresle, kot da imajo škor- pione v rokavih. Na nekem do¬ mu nam, je neka “mamca” celo obljubila, da ako pridemo še kdaj, nam bo na pleča naložila ... A ne fižola! — Več luči! — To leto se prišteva znamenitim letom za slovenske sodruge in so- družice v tej naselbini. Našemu taboru se je kar pet sodrugov m sodružic izneverilo, ter so si za¬ vzeli zakonski jarem. Med te srečne spadajo sledeči: Sodr. Joe Frančeškini z sodružico Avgusti- no Klemenc, sodr. Frank Žiber¬ na z g. Mary Badik in sodr. Louis Stegovec z sodružico Rose Kolar. Obilo sreče! Dne 25. t. m. je imel naš soc. klub svoj letošnji piknik in sicer zunaj v naravi, v Nottinghamu. Ker je solnce ta dan krasno spu- iste, ■ščalo svoje žarke po ravno oživeli naravi, se je piknik joovoljno ob¬ nesel na zadovoljnost kluba in o- nih, ki so ga posetili. Seveda so nam krajšali urice Collimvood- ski tamburaši z ubranimi glasovi svojih strun. Hrvaški soc. pevski zbor Crveni Bar jak nam je zapel par komadov krasnih pesmic. Sodrug Petrovčič nam je v je¬ drnatih besedah orisal’ današnji sistem in vojno. Vsem gre naj'- lepša hvala. S soc. pozdravom L. Polshak. bon petih, da so se zaceli pre prerivati. Naposled so napeteži izginili v temo - so se streli, nakar je obležal tev neki Slovak po imenu Fulitka, ki zapušča mlado z malim otrokom. Umora dolžen neki Hrvat po imenu] ko Standos, ki je bil takoj; ran in z njim še pet drugih, daj družba grozi, da ne bo j nobenega piva več pošiljati vj hiše. Družinam, kjer so godile nerednosti, je pa uk da se selijo. Tako upajo, iztrebi plevel. čitateljem vrlega “Preleta pozdrav! Louis GL Že d tiP, tl , so »e v edeh za 1 s t V** '' a o; P° s jeažan' v L , bi s e 1 p« 1 Tebe, Avgust Lipovšek, sem pa v zadnjem opominu pozabil opo¬ zoriti, da kadar boš še kaj pisal, da pišeš resnico mesto laži; zato pa to zdaj popravim in pa če mi boš še kaj očital izza dobe 33 let nazaj, piši tudi kak podučljiv čla¬ nek, da se pokažeš v javnosti, da tudi kaj razumeš. Jaz izobrazbe še nisem nikdar odklanjal; nava¬ den človek, če ima še toliko izku¬ šenj, mu jih še zmirom manjka; ti si seveda že dosti poučen o vsem, zato pa imaš take čedne iz¬ raze in pa pričakuješ, da te bodo drugi ljudje začeli hvaliti, kako si lepega obnašanja i. t, d., med tem ko si pismo sam napišeš po svoji volji in potem beračiš druge osebe za podpis, da bi tako pri¬ šla tvoja samohvala iz druge dr¬ žave in pod tujim imenom v jav¬ nost in tvoja lastna pisava. Kar se pa prostitucije tiče, pa kar o- koli sebe poglej! Kočno te moram še vprašati, ali se Internacionala bori za strmoglavljenje kronanih lenuhov in velekapitalistov ali se Slov. Liga? Lepo vlado bi ligaši vpeljali, to se že zdaj vidi! Lawrence Pa, Ta nova naselbina leži 17 milj za.padno od Pittsburgha na kri¬ žišču Penna R. R. in Montour R. R. železnice. -Slednja je ravnokar zgrajena ter deloma gotova za promet. Ob tej novi progi se od¬ pira pet novih premogorovov, ki bodo največji ter najmodernejši v tem okraju. Tukaj sta v razdalji miljo in pol dva rova, eden od Pittsburgh Coal Co. in drugi od Henderson Coal Co. Torej si človek v slučaju šikan lahko delo prebere, ne da bi se moral seliti. Premogarji različne narodnosti si že stavijo svoje do¬ move; med temi tudi pet Sloven- Pueblo, Delavske razmere so tukaj,, kor povsod slabe, gg, kapi; izkoriščajo nas delavce trpi; oziraje se ne na zakone, .še pa na nas. Tukajšnja takozvana C. F. Co. dela z nami, kakor se ljubi; nekateri delajo po tri na teden, drugi po en teden pa j, drugi teden pa, imajo ne počitnice, nekateri pa be kar po mesec dni tak niče. Kar je nas žičarjev, pa bolj ‘štetik’ zdaj po 12 ur, zopet po 10 ur na dan, ima -pri omenjeni kompanr vek manj reda kakor pa razume se, zakaj. Vzrok vsega tega pa je — par organiziranih delavi vsaj takega mnenja je neki nik iz tukajšne, naselbine v Oh mrena, mrena, kako si V Gl. Sv. št. 36 sem tu dopis izpod peresa g. John mana. Ker se pa g. Koci letava tudi v tukajšnji so si pa štejem v dolžnost, da ganizator kluba povem g. nu, da je nesramen laž Kocman piše v omenjenem da smo nekega .elana iz “ven vrgli” na neki izredni in da dotični član ni nič zakaj in tudi ne kdaj — pa velika laž. Da pa g. Kocman in citati bodo mislili, da hočem s t govarjati sodruga Chas. Pi ca — saj ga ni treba in g nimam pred kom — sem razpisati $20 nagrade g. nu, ako nam dokaže, da je n je .pisal v omenjenem listu, na noge, Kocman, za $20! mala svota $20, ampak od niškega delavca dosti. Da čitatelji vedeli, kako da s Kocman zlagal, naj bo stvar jasnjena. on t ud ) sprav ri nje biti orga ne polit' i je P rc l : rbi; taki Siti , jT0 postav : Naprej a razširj j is izobra [■sto potret . kajti le poseči moč, jjtalizem! Organiza t privržencem Torej proti dotičnemu elan : a ‘; socia ] lst( ™ T ^ je bila vloženi da to je J. C. tožba na seji dne 3. jan. t. ■ »wni in nav eev. Premog je dobre kakovosti; vi¬ sok 5i/ 2 do 7 čevljev ter leži 150 čevljev globoko pod dolino; to je najglobokejši v tem okraju. Stro kovna organizacija je vpeljana pri vsakem teh rovov, bržko je zadostno število delavcev. Pri našem rovu smo bili organizirani v m. marcu (večina nas je bilo že poprej članov) po zanikarnosti nekaterih naših dištriktnih urad¬ nikov v sramoto ponosne organi¬ zacije U. M. W. of A. Sprejeti smo morali znižanje plače za ta¬ ko dolgo, da bodo priprave gotove za,, tehtanje premoga. Doslej smo imeli plačo od jarda, za kar unija nima v .pogodbi nobene lestvice. Od 15. maja naprej rov ne obra¬ tuje, ker delajo ventilacijske na¬ prave, železne nove tire, tiple in drugo, kar bo gotovo pred 10. ju¬ nijem. Sedaj imamo čas, da si uredimo vrtove za razno zelenja¬ vo, kar dela v naselbini lepši vtis. Naši verniki tudi prirede veliko žretje prigodom kakšne krstije, kjer -se dvigajo alkoholični duho¬ vi ter želja po krvi, da tako utis- nejo naselbini (ki je še sveža) madež umora. V nedeljo dne 23. maja so imeli krstijo pri nekih Hrvatih, kar so posetili tudi dru¬ gi verni Slovani. V par urah žretja jih je bilo nekaj toliko na¬ je v neki tovarišiji obrekoval 1 11 sekutivo J. S. Z. in ure! l '®kzavc< Biti Vaše zr glasila te zveze. Na omenjena . ji je članstvo kluba tudi skifi ^ P rot ' 1 Torej del? da se povabi J. C., in sicer pl nim potom, na prihodnjo seji se zagovarja proti obtožbi, se je vršila dne 24. jan. 1.1- pa J. C. tudi na to sejo ni pi je članstvo kluba soglasno nilo, da se J. C. suspendira ko časa, da se pride zagon ali pa da se stvar razsodi. S mislim, da sem dovolj poj n; stvar. Ako more g. Kocman °biskal kazati, da je kako drugače, 01 ' - laz kot 1 ,. 1 J 'Mila.. •• ■ pa dobi omenjeno svoto; pa tega ne stori, je pa k ostane lažnik. Iver pa ne dvomim, da Kocman tudi na ta dopis koš psovk v Gl. Sv. — kai veda take stvari spadajo — kor je njegova navada — 1 pa kar naprej povem, da bom popolnoma nič oziral ker ga predobro poznani. Sf sem ga v nekem saloonu. ko hvalil in ponašal s tistimi mi argumenti v Gl. Sv.; nar ga je pa vprašal neki so£rug.| more dokazati, kar je pisal Sv. Seveda, Kocman ga je pogledal, potem mu jih je pa po domače naštel, češ da ti veš, da si izkoriščevalec ® cev, berač, bedak, hribovec d., vrag si ga vedi, kaj še vsa veda tak človek je pomilo* vreden ter ga tudi pomiluje Naj omenim še to, da imai kajšnji organizirani delavci jatelja” in ta je Leopold K.' kateri prav pridno zasledi voha po tukajšnjih organi: Videl sem ga na dveh kln sejah, a precej dva dni sem ga zopet videl, ko je druga A. Oblaka tožit pred som,’ nakar je dobil sodi Oblak 3 dni “laid of.” uredništ le naselbine : zatorej pisati ne tvornike t bivši sem v im za omen kaj dobrej narod. F sem spozm interese, ki il sem, da a s svoj to je, k lavi; omen,] on spremeni se mu polj v korist. 10 stranko, in blati; in a sem o< Citati j ( listu i , in njep so mu oč ital bog A nedo je zopet er ov prav pa je soci vge soc. zi da so pr: astonj. Tc ' naroda, ak< "ropa korist klavci, proč Npirajte g "govornik I . H že minuli Wla dobrep ji je dal p “ 1 ®o; naj p, ko je bil doi Ne. Dobil spati in Pa je rel ^®ji da na . *sii»o i z j m . . .Rospodin . gospod J* obdaril ■‘dfj VT j N v . N bi gr >ij njižice Bi ovo r na No Pred. p, !y štev • JNek, ,>t % 1 G. at «rim v j* enkrt Wk U Pro '|K ht, , bosla „ .u J °hn tkt •»i: Sai Ua Ni' ,bi j (kar p . .. ' ' , k/ \s “ k* * . V P - • • ' - ' PROLETAREC ' u ?v i i a i« i „ !%!: 'k Hi? J Po 12 ‘i fvse; če se spomnimo malo ' fteklost se bomo domislili, da ic 'I bila že dva so druga odšlo vi j e- i t |od dela, ne da bi jima pošlo Ija dal vedeti, zakaj. To je 1 I uganka za nas, a sedaj mi s j ta, da ni več težavna. Ako j i) '1 pripravljen enega ob delo Javiti, je lahko tudi za druzega Torej ta zgodbica naj bo svari- vsem zavednim delavcem, da se »ogibljejo; posebno pa še opo¬ ram Chicažane, ker . jo name ja popihati v Chicago. Jh, da bi se zgodila tvoja vo- ! ■Seveda, on tudi nam grozi, da 1 vsakega spravil ob delo, kdor ne pokori njegovi grožnji, da biti organiziran ne indu- ne politično. Še celo ne je prepovedal. Pa le ,A|z skrbi; organizirani delavci !,l i. ne bojimo takih groženj, ter h ne podamo, pa če se takoj glavo postaviš. Ampak mi erno: Naprej za organizacije! prej za razširjanje Proletarca! prej za izobrazbo, katera je i tako potrebna kako kolesa vozu, kajti le z izobrazbo mo- o doseči moč, katera bo zlomi- kapitalizem! Organizator soc. kluba. Vlan Voorhis, Pa. ijeno uredništvo Proletarca! te naselbine ni bilo še čitati isa; zatorej sem se name- napisati nekaj za Ivondo- zagovornike in sebičneže. Kot bivši zastopnik lista Svob. sem vedno mislil, ako ;j,, »tiram za omenjeni list, da sto- | nekaj dobrega in koristnega j.iBiaš narod. Pa motil sem se; sem spoznal njegovo stali- "jed ■olžuost 1 P 0v cra j. amen \ omenjen, a -člana ! 1,e ki iri član ni j| m kdaj,. man in j hočemi ga Chas ■ treba i 'in — i nerade an, za , ampak dosti. Di [otlenemu je bila vlois ne 3. jul išiji oM| 'L in , Na hiba t C in si« in interese, katere on zastopa, iznal sem, da se list ravna ka- Italija s svojim stališčem ra- vojne, to je, kdor da več, tam postavi; omenjeni list je ravno ; on spremeni svoja načela, lar se mu poljubi, in da gre le , mu v korist. Pisal je za soci- itieno stranko, a sedaj jo na- ia -in blati; in to je mene pri- Uo, da sem odpovedal, zastop- tvo. čitati je bilo tudi v o- njenem listu razne napade na j istana, in njegovi, Gl, Sv., do- šniki so mu očitali bogastvo in je postal bogat, ker je odiral avce. A nedolgo za tem očitn¬ im je zopet eden Kondovih za¬ pornikov prav lopo pral Kondo, itil pa je socialista Petriča in druge soc. zastopnike, da so lžni, da so pri Kondi spali in lli zastonj. Torej Vam Kondo- n privržencem ne more nihče breči; socialistom očitate, če i- ajo kaj, da so izkoriščevalci iv. naroda, ako nimajo nič, so ■vredni in navadni cestni posto- ži. 'Vsak zavedni delavec mora ozirati Vaše zastopanje in na- ■panje proti delavskim kori- ,m. Torej delavci, list Gl. Sv. zastopa koristi delavcev in za- . liinuuj« . delavci, proč s takim listom! obtožb ; podpirajte ga! Ker je Kon- v zagovornik Skubic pogreval 24. to sef soj«* sodi priue ar razs' j dovo«f ,rc ko druf‘ t kakor j e> no svotOj •i, jel’ 8 »rt pada. ■jot ire in že minule reči, češ kaj da Konda dobrega storil, (lahko .u S peil), da je dal posteljo in hrano 'ezplačno, naj pa navedem, da je onda, ko je bil 1. 1913. na agi- .ciji, obiskal naselbino Marian- i. Pa. Jaz kot njegov zastopnik m hodil z njim in obiskovala, sva ovence. Dobil je tudi on pro- or za spati in jesti; ko pa je Išel, pa je rekel dotični hišni fspodinji da naj si izbere kak- io knjigo iz imenika za plačilo. Šveda, gospodinja je mislila, da to velik gospod, lastnik Gl. Sv.; me bo obdaril s kako “fajn” fegrado. Na, v tem bi bilo vse navad® ^ bbro, ako bi grocerist in mesar ovoii'.. , obirala. knjižice mesto denarja. ' . V rttflF 7-1 T v žui V n i s gv.i” 'tl s« j! Pozdrav. M. Čebašek. Breezy Hill, Kan. Odgovor na poziv A. L, tnjeno ured. Proletarca! V zadnji štev. G. S. me poziv- a A. Lipovšek, da naj dam pri- ■'"‘".čj jtjj očiti v listu G. .S. nekakšno pi¬ nc, s katerim je on iskal časti a svojo osebo. Jaz bi Ti svero- al, da še enkrat prečitaš moj opis v listu Proletarec, ker jaz isem omobenem pismu pisal, pač a o dopisu, katerega si Ti sam Ji I' 1 ' f, Pisal in ga poslal sem v Kansas to, >. ' pr I *(): ,e0? rj eki ženski s pripombo, da naj na pripravi John Kuplena, da se ■odpiše, kakor da bi bil on, J. K., »sal dopis in hvalil Tebe. Ako tuk. rojakov ne storil). Ako že liš, da pride omenjeni Tvoj dopis ozir. samohvala v javnost, boš pa to stvar Ti sam najložje uredil Kajti kot dober dopisnik za G. S Master of obrekovalcev, moraš gotovo še hraniti duplikate svojih dopisov. Original Tvojega sem poslanega dopisa ima gotovo G. S., ker je dotčna ženska zlora¬ bila pod Tvojim pritiskom ime J. K. in poslala Tvojo samohvalo G. S., katero je pa J. K. prepre čil. da ni prišla v javnost. Ne vem, ali si šteje A. L. to pro¬ tizakonsko šalo v čast? Jaz na J. K. mestu bi Te bil gotovo priporočil Oncle Samu, kar se pa lahko še zgodi, ker ne vem, v kateri notici imaš zabilje- žena “pretresljiva dejstva”, o ko jih si nekaj kvasil v zadnjem po¬ zivu. Vzemi na znanje samo to liko, da lahko spravijo očitana pretresljiva dejstva za vsako naj manjšo laž Tebe in tvojega poro¬ čevalca M. W. kakor tudi ured¬ ništvo G. S. v prokleto slab po¬ ložaj. Kajti svest sem si od tuk rojako-v, kateri me poznajo pri¬ bližno 7 let, da ne bo nobeden pri¬ čal o slabem rdojem obnašanju. Kar se pa Tebe tiče, me ne moreš ob dobro ime spraviti. Ker roja¬ kom, kateri Te niso še doslej po¬ znali, si sam naznanil s svojim ob¬ rekovanjem, kakšen žurnalist da si. Obžalujem ljudi okolu G. S., da so tako globoko padli, da sploh priobčujeji nadvse infamne dopi¬ se, kot so A. L. etc., nad katerimi se vsak razsoden rojak zgraža. Ali imajo mogoče takšen pro¬ gram za agitacijo sl. lige? Ponosen sem na Kans. rojake, ker se ne dajo kar meni nič tebi nič zajemati v mreže breznačelne slov. lige. Pač pa prirejajo javne shode, na kojih sc ostro kritizira tabo postopanje' voditeljev sl. 'li¬ ge in razdiračev sloge med slov. narodom. Sprevideli so takoj, s kom ima¬ jo opraviti. Dopisuni ozir. oprav¬ ljivci okolu slov. lige so takoj v začetku pokazali, kaj je njih na¬ men, namreč razdor med J. S. Z. in blatenje nje voditeljev. Kakor razvidno, še doslej niso nič dose¬ gli, in tudi ne bodo, pa makari vse onesnažene preproge in od¬ peljane žene vsega sveta nagro- niadijo v ured G. S. A. L. na znanje, da s tem zaklju¬ čim vse nadaljnje dopisovanje, kar se tiče njega potom časopisja. Pač pa bom iskal za vsako obrek¬ ljivost zadoščenja tam, kjer se po¬ stavnim potom dobi. Oprosti, da se nisem odzval Tvojemu povelju in pustil priobčiti svoj odgovor v G. iS., ker tega nikdar ne boš u- čakal, da bi Ti mene nadvladal. Za mednarodno bratstvo delav- M. V. Smolsnik. pravi nobene zmote in da je po¬ učil porotnike pravično in nepri¬ stransko. Glavni sodnik Bartlett pravi, da. je Becker posnemal zlo¬ čince, ki imajo navado, da na¬ pravijo pri svojih zločinih kakšno neumnost; on je storil zločin, ko je bil povod dejanja jasen, ker je bilo znano, da je hotel Rosen- t.hal ovaditi Beckerja. Glavni Beckerjev zagovornik pravi, da ne bo ta nikdar prosil guvernerja Whitmana za milost. Kolikortoliko je Wh.itman svoj- čas povzročil, da je prišlo do teh procesov in mnogo političarjev je mnenja, da je glavno zaradi tega postal guverner. Upanja, da se reši Becker elek¬ tričnega stola, je torej tako ma¬ lo, da se skoraj lahko pravi nič. Mi ismo v vsakem slučaju na¬ sprotniki smrtne' kazni in ne dela¬ mo izjem kakor tisti, ki “nače¬ loma obsojajo smrtno* kazeffi, ” v praksi pa skoraj vselej spoznava¬ jo, da “bi se temu vendar prav zgodilo, če bi ga obesili.” Razun žrtve same so morali že štirje v smrt zaradi tistega zločina. Justi- ca je takrat zelo naglo ravnala. To seveda otešeava vso stvar, kaj¬ ti zdaj bi se lahko reklo: “One štiri so usmrtili, ker so bili navad¬ ni tolovajčki! Becker je pa pomi- loščen, ker je bil policijski lajt- nant.” Ali z enim grehom in tu¬ di s štirimi orehi se ne sme opra¬ vičevati peti greh. Je li imela usmrtitev Beckerje- vih. streljačev moralen uspeh? Tudi v Chicagu imamo policij¬ ski škandal, ki leze polagoma v pozabljenje; tudi tukaj smo ime¬ li detektivsko bitko na Randolph St. — skoraj dve leti izza one ek¬ sekucije. Tistih učinkov, ki jih pričakujejo od smrtne kazni za¬ govorniki zastraševalne teorije, ni. 'Smrtna kazen ni nič druzega kakor brutalnost. Po zadnjih vesteh je določilo sodišče za usmrtitev Beckerja ti¬ sti teden, ki se pričenja z 12. ju¬ nijem.. ZAKAJ VEČINA SODRUGOV NOČE POLEMIZIRATI Z NE- SPOKORJENIM GREŠNI¬ KOM IN NJEGOVIM LISTOM? OBSODBA BECKERJA JENA. POTR- Prizivno sodišče v Albany je dne 25. maja potrdilo drugo ob¬ sodbo bivšega newyorškega poli¬ cijskega lajtnanta Beckerja na smrt. Becker je bil obdolžen, da je povzročil umor Hermana Ro- semthala, lastnika igralnice v New Yorku, zaradi katerega je bila nad štirimi revolverskimi junaki že izvršena smrtna obsodba. Umor Rosentbala se je zgodil dne 16. junija 1912. Sum je kma¬ lu padel na policijskega lajtnan¬ ta Beckerja, kateremu je Rosen- thal postajal nevaren. Policijski škandal je. dvignil veliko prahu. Prišlo je na dan, da je institucija policije, ki naj skrbi za red in javno blaginjo, vsa poseta z zlo¬ činci in da se tudi tam v mnogih slučajih z denarjem več opravi kakor s pravico. Kakor je znano, so se podobne reči pozneje poka¬ zale tudi v drugih mestih. Becker je bil na prvi obravna¬ vi spoznan krivega in obsojen na smrt. Prepeljali so ga v Sing Sing in tam sedi od onega časa v celici za smrtne kandidate. Nje¬ gov pravdnik je zahteval drugo obravnavo, ki pa se je končala z enakim rezultatom. Nato je vlo žil ugovor in zdaj je prizivno so¬ dišče tudi tega zavrnilo. Glavni sodnik Willard Bartlett iz Brooklyna je sestavil odlok, ka¬ terega so podpirali sodniki HIs- cock, Chase, Collin, Cuddeback in Cardoza; drugega mnenja je bil sodnik John W. Hogan, ki pa ni izdelal nobene utemeljitve. Od¬ lok večine se bavi z vsako posa- 'jj|i 1,1 j ‘ a J- E. ne bo hotel podpisati, pa ! ! a i ona 1° sama podpiše z ime-jmezno točko Beckerjevega tigovo- j ‘ i >°m J. K. In J. K. s e ni hotel j ra in odklanja vsako; pravi, da 1 ,| ( $ J >°dpisati (kar bi tudi nobeden ni storil sodnik Seaburg na raz- V - ,f Sodrugi, ki poznajo Kondeža. odkar se je prikazal v slovenski javnosti, ne polemizirajo z njim in prezirajo gnojnico v njegovem smrdljivem listu. Sodrugi se ne brigajo za zasebno življenje ne- spokorjenega grešnika, mar jim je pa njegovo delo v javnosti. V javnosti je storil take, da bi vsak sodrug, ki ga pozna skoz¬ inskoz, ponižal samega sebe, če bi odgovarjal na obrekovanja v nje¬ govi gnojni jami — tako je nam¬ reč zvezni sodnik Landis imeno- oV list. * * Nekako pred desetimi leti je konfisciral dopis nekega znane¬ ga sodruga in potem bahavo iz¬ javil, ko se je sodrug pritožil, da je list njegov in gre v list, kar oq smatra za dobro. * # * Kot član soc. kluba štev. 1. je pred desetimi leti nagovarjal so- druge v klubu, naj se ločijo od skupne stranke, dokler ni dose¬ gel svojega namena. Računal je namreč s tiskovinami. Sodrugi so mu dali tiskati tri sto članskih knjižic, ki stanejo s provizijo $3.95. Za te knjižice je računal klubu petnajst dolarjev. Ko so ga sodrugi prijeli radi tega ode- ruštva, jih je ozmerjal z anarhi¬ sti, izstopil iz kluba in se pridru¬ žil nemško-židovskemu klubu in hodil sodruge tožit gl. tajniku skupne stranke, da so anarhisti. Sodrugi so sprevideli njegovo i- gro in so se zopet pridružili stran¬ ki. Medtem je njegov obrekljivi list delal pri volitvah propagando za republikance in prohibicioni- ste. Kljub temu je zahteval od soc. stranke po nekem angleškem sodrugu, ki ni poznal njegovih mahinacij, $200 subvencije. Pri soc. organizaciji že ni bil več ta¬ krat, ker se mu je zdelo nemara preveč plačati vsak mesec 25c pri spevka. Soc. organizacija je bila zanj le molzna kravica. * * =& Pred desetimi leti je tudi pisal nekemu sodrugu, (pismo je shra njeno)_, ki je bil zanj na potu, “naj ogoljufa, samo da bo šlo.” (Glej Proletarca, I. letnik, štev. L) # * * Leta 1906 so mu prišli pri S. N. P. .J na sled, da je “pucal” kno- fe. Kmalu zatem so ga imeli farji v kleščih. Prišel je na dom k so drugom, ki jih je najbolj napa¬ dal in prosil, naj mu pomagajo iz klešč. Prišel je na sejo soc. ldu ba in igral zgrevanega grešnika. Sodrugi so mu pomagali. List je prodal Kakerju in Moleku, da bi ga farji nemara ne prijeli za od¬ škodnino. Ko je -e pomočjo so- drugov izlezel iz blata, je Kaker¬ ju in Moleku zopet list vzel po¬ tom sodnega postopanja. * # # Na tretji redni konvenciji S. N. P. J. v La Salle, 111., je igral zo pet narodnega mučenika in ske¬ sanega grešnika, Konvecija m-u je dovolila sto dolarjev subvenci¬ je. Komaj je leto minilo in je i- mel denar v rokah, se je združil s takratnim bivšim blagajnikom, ki ni hotel oddati blagajno, in je udaril po Slovenski Narodni Pod¬ porni Jednoti in njenem gl. odbo¬ ra. Društvo “Slavija” štev. 1. je izključilo njega in takratnega bivšega blagajnika. Od večine društev so prihajale resolucije, v katerih so društva izjavljala, da je društvo “Slavija” štev. 1 rav¬ nalo pravilno, ko ga je izključilo. Kljub temu ni miroval, ampak je ruval nadalje, da je morala S. N. P. J. sklicati izredno konven¬ cijo. Z izredno konvencijo je na¬ pravil S. N. P. J. okoli $3,500 ško¬ de, ker je morala Jednota plačati vožnjo delegatom. To je brez dnevnic! : X J -A : -X- Izredna konvencija je sprejela takratnega bivšega blagajnika zopet v Jednoto, njega pa ni ho¬ tela sprejeti. Nato je ustanovil konkurenčno podporno organiza¬ cijo, da bi uničil S. N. P. J. Kas¬ neje se je dokazalo, da je bil ta¬ kratni bivši blagajnik prekratek z denarjem in je bil zopet izklju¬ čen iz Jednote. Kljub temu, da je bila defravdacija dokazana, je vseeno grešnik udrihal v svojem listu po S. N. P. J. in gl. odboru. Na četrti konvenciji v Clevelandu se je hotel zopet vtihotapiti v Jednoto. Delegatje niso hoteli nič slišati o tem. # * * Kmalu na to je zopet pričel i- grati skesanega grešnika, da bi se prikupil članom in članicam S. N. P. J. Prišel je na peto konven¬ cijo S. N. P. J. v Mihvaukee in prosil, da ga sprejmejo v Jednoto. Delegatje so zavpili: Ven z lum¬ pom, ki je hotel uničiti našo Jed¬ noto in zagovarjal tiste, ki so se okoristili z Jednotinim denarjem. Nastal je tak vrišč, da se ni upal nihče govoriti njemu v prilog. Po konvenciji je utihnil, po glavi mu je rojilo, da ustanovi svojo tiskar¬ no in z intrigami doseže, da posta¬ ne S. N. P. J zopet njegova mol¬ zna kravica. Dobil je glasilo v tisk za eno leto. Po enem letu je zahteval, da ne' tiska drugače glasila, kakor če se Jednota zave¬ že, da bo dala. tiskati vse tiskovi¬ ne pri njem. Mož je mislil, da je gl. odbor res tako neumen, da bo sprejel tako nesramno pogodbo. Ko je videl, da so mu načrti spod¬ leteli, je zopet udaril v svojem gnojnem listu po S. N. P. J. in njenem gl. odboru, sploh po vsa¬ kem, o katerem misli, da mu je na poti, da ne more vtakniti svo¬ jih prstov v ljudske žepe. Zvezal se je ž nekaterimi farji in usta¬ novil neko ligo. Bil je pogled za bogove, ko je po gl. zborovanju lige -sedel v salonu pijan in v družbi farjev. # # Leta 1908 se je izvedelo, da sta Martin Veliki in njegov kom panjon, ki zdaj pošilja zemljo na ogled, hotela spraviti sodruge na ričet. Črni duši sta pisali g. Ma¬ deira, tretjemu gl. poštnemu u- pravitelju v AVashington, ovaduš- ko pismo, da bi spravila v luk njo sodruge, ki so pričeli izdajati Proletarca, posebno pa tistega, ki je na pošti prisegel, koliko na¬ ročnikov ima Proletarec. Mali mešetar z zemljišči je pisal do- slovno: Ne pripadam k nobeni po litični stranki, ampak le ljubim detektivski posel, zato pa zahte vam, da se posveti v to stvar. Martin je pa sekundiral: Kot ameriški državljan zahtevam, da se kaznujejo zlikovci, ki so prelo¬ mili poštni zakon. Da bi podla denuneiacija imela večji uspeli, je Martin zapisal za besedo socialist v oklepajih besedo: humbug. Da se bolje razumemo, se danes ti blagi "du^jci laskata F. Pesche- tu, tistemu sodr. Peschetu, ki sta ga hoteli spraviti pred osmimi le¬ ti v Joliet. Z denuncianti se ne polemizira. Taki ljudje se prezirajo, le vča- si se primejo z dvema prstoma in se pokažejo javnosti, da se jav¬ nost obvaruje take kuge. Za špione, ovaduhe in drugo tako pinkertonsko golazen, ki z iškarnotskim delom spravlja de¬ lavce v ječo, ni drugega kot pas¬ ji bič. # * # Od treh drugih njegovih usluž¬ bencev, ki so mu pomagali blatiti in obrekovati socialiste in uniče¬ vati S. N. P. J., je eden kradel pri slov. listu v Minnesoti, drugi je kradel na banki v Chicagu, tretji si je v Chicagu izposodil ■avtomobil, ne da bi vprašal last¬ nika za dovoljenje. Gliha vkup štriha! * # * Kako zna računati tiskovine, lahko povedo delegatje zadnje konvencije S. S. P. J. * * * Na obrekovalne izbruhe takih kreatur se ne odgovarja, kajti nobenemu človeku ne morejo vze¬ ti časti oni, ki je sami nimajo. Vabilo bolezni. Ako storimo kaj, kar bi po na¬ šem najboljem prepričanju ško¬ dilo našemu zdravju, vabimo s tem bolezen. Ako zanemarimo ta¬ koj zdraviti kako nerazpoloženje storimo isto. Mnogokrat nas bo kaka resna bolezen iznenadila vsled svojege nepričakovanosti. Morali bi pri prvem znaku kake¬ ga nerazpoloženja, bodisi kakorš- nokoli, takoj rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Takošno nerazpoloženje je znabiti nepričakovana zguba teka, slabo¬ sti po jedi, bluvanje, smrdljiva sapa, zapeka, bolečine v želodcu ali črevih in nervoznost. To sred¬ stvo bo izčistilo drob ter ga oja¬ čilo, obnovilo tek, ozdravilo za¬ peko ter ustvarilo novo moč. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. * Triner jev liniment ozdravi na¬ vadno reumatične in neuralgične bolečine zelo hitro, ker je močan in prodirajoč. Povsod, kjer je treba linimenta, je dober. Cena. 25c in 50c, po pošti 35 ali 50c. Visoke obresti. Vam bo nosil denar, ako ste ga naložili v nakupu farme v takem kraji, kjer so dani vsi predpo¬ goji za uspešno kmetovanje in dobičkanosno živinorejo v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Ti predpogoji so: DjOBRA ZEMLJA, ki bogato rodi najraznovrstnej- še poljske pridelke; PRAVO PODNEBJE, to je, da ni ne pre¬ mrzlo in ne prevroče; DOVOLJ VODE za ljudi, živali in rastlin¬ stvo ; in kar je skoro glavno, U- GODNE PROMETNE ZVEZE in BLIŽINA TRGOV, da lahko svo¬ je farmarske pridelke hitro in drago prodate. — Ako le enega teh predpogojev ni, potem bo ves Vaš trud zaman, in denar, ki ste ga naložili v farmo, mrtev, ko ne izgubljen. Naša farmarska naselbina, ki se je po komaj dveletnem obstan¬ ku začela jako lepo razvijati, i- ma vse te pogoje, za kar jamči¬ mo; kdor si pride ogledat in ne najde vsega tako, mu drage volje povrnemo denar za vožnjo. Naša naselbina leži v enem najkrasnejših in najrodovitnej- ših krajev države Wisoonsin, ki je že gosto naseljen. Ne pridete torej v kako divjo, od vsega sve¬ ta zapuščeno pustinjo, marveč v obljuden kraj. kjer boste imeli za. sosede že dalj časa naseljene, izkušene in premožne farmarje, ki Vam bodo, kot začetniku, radi šli na roko v vseh ozirih. Zemlja, ki jo prodajamo, leži v osrčju in¬ dustrijskega okraja in v nepo¬ sredni bližini hitro se razvijajo¬ čih mest: Cornell z 2000 prebi¬ valci, Ladysmith s 6000 in Chip- pewa Falls z 12,000 “prebivalci. Tu so razne tovarne, kakor: pa¬ pirnice, tovarne za čevlje, sirar^ ne itd., kjer se lahko dobi delo čez zimo. ‘Vsak kupec dobi na svo¬ jem mestu toliko lesa, kar ga po¬ trebuje za gradnjo poslopij; tudi bruna za žago se lahko drago prodajo; ostane še lahko dovolj drv za kurjavo. V tem kraju se nahajajo še obsežni gozdovi z raz¬ novrstno, lovcem dobrodošlo div¬ jačino; bistre reke in potoki pa so polni slastnih rib. — Prodane je že mnogo ze., "-e našim roja- 7 kom, ki se bodo še to leto tam naselili. Tudi Vam se nudi sedaj prili¬ ka, da si postavite svoji ognjišče v kraju, ki ima po svojih vredno¬ stih ne le lepo bodočnost pred seboj, marveč tudi že ‘sedanjost.’ Vašega truda sad ne bodo uživali šele Vaši potomci, uživate ga lahko že Vi sami. — Aker neob delane zemlje $15—$20; obdela¬ na pa $50—$150 aker. Prodaja¬ mo tudi cele kmetije s hišo, go¬ spodarskimi poslopji, stroji, živi¬ no itd., ako koga veseli. Zdaj je najprimernejši čas, da si naš svet ogledate. Pišite nam takoj po natančnejši popis zemlje z zemljevidom, ki ga pošljemo brezplačno. Slovenska Naselbinska Družba, 198—lst Ave., Mihvaukee, Wis. 4-x (Advertisement.) Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponared¬ be slavnega Pain- Expeller-ja dobite često, ako niste pa- zni. Pazite na sidro in ime Richter 25c in 50c pri vseh do¬ brih lekarnarjih. F. Al Richter & Go. 74-80 V/ashlngton St. NEW YORK, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue I*lnad Ave. Chicago, 111. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ta vseh sodiščih. specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. VVASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni In ranocelnik. i*dravniika preiskava brezplačno— pla¬ čati je le zdravila 1924 Blue Islaad Ave., Chicago. IJreduje td 1 d« 3 p» pol.; od 7 de 9 zvečer, izven Chieag« živeči bolniki naj pižejo slovensko. ALG IS VANA — isdelovatelj — sodovice, mineralne yode in raz¬ nih neopojnih pijač. 1837 Bo. Fi*k St. Tel. Canal 14M. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis. Telefon 1199 J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno pivo. vino, amodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 3700 W. 26th St., Chicago, m. Tel. Xiawndale 1761 Socialistične slike in karte. “Piramida kapitalizma”, s alo- venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” s slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z angleš¬ kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70o. Poštnino plačamo mi za vs« kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, Ul 8 PROLETAREC DEVETURNI DELAVNIK. Poslanska zbornica v Springfieldu, 111., je v četrtek zavrgla zakon o deveturnem delavni¬ ku za ženske. Za načrt je glasovalo 69, proti pa 59 poslancev. Da bi bil zakon sprejet, bi bilo treba 77 glasov. 25 izmed navzočih poslancev ni glasovalo. V Springfieldu se je gospoda nekaj časa de¬ lala, kakor da je prišel vanjo nekakšen socialni sveti duh. V zakonodajni zbornici sedi par so¬ cialistov; v največjem mestu države sta bila dva socialista izvoljena v mestni svet... to so ne¬ prijetna znamenja. Oslovska potrpežljivost ljud¬ stva pojema; treba je kaj ukreniti, da se ne raz¬ širi ta nevarna nezadovoljnost, kajti drugače bi lahko voda odnesla še kakšne demoblikanske sedeže. Za bolje zavarovanje svojih mandatov so torej začeli igrati socialno komedijo. Paziti pa je bilo treba, da ne postane stvar resna. Z deveturnim delavnikom za ženske so kroš- njarili nekoliko mesecev. Delavstvo mora ven¬ dar spoznati, da misli legislatura nanj, če se bavi s takimi vprašanji. Da bi še bolj zbudili pozornost delavstva, so poslali senatno komisijo v Chicago in v druga mesta, da zasliši prizadete stranke, podjetnike in delavke. Veleučeni zakonodajci se vedejo včasi, ka¬ kor da so prišli z lune na to klavrno zemljo. De¬ lavke' in uslužbenke iz velikih departmentnih trgovin zaslišujejo, kakor da nimajo pojma, pod kakšnimi vplivi stoje take proletarke, če se nič ne ukrene, da morejo brez strahu izraziti svoje prepričanje, se večina ne bo upala govoriti in izjavljati, kar ni všeč delodajalcem. Tako se je res zgodilo, da se je marsikatera delavka izrekla proti deveturnemu delavniku. Senatna komisija bi bila pač lahko spoznala, odkod piha ta veter. Nekatere velecenjene in velefine dame, ki niso vse svoje življenje toliko delale, kolikor dela tovarniška ali trgovinska delavka v enem mesecu, so izjavljale, da je dva¬ najst ur dela na elan prav zdravo. Neka poseb¬ no modra gospa je rekla, da je za dekleta v njih lastnem interesu najbolje, če so dolgo zaposle¬ ne, češ sicer bi itak šle na ulico. Bilo je zaslišanih tudi nekoliko delavskih zastopnikov, ki so brezobzirno razkrivali prave razloge podjetnikov in njih trabantov. Na njih vprašanje, zakaj no marajo deveturnega delav¬ nika, so nekatere delavke izjavile, da se boje, da bi dobile potem še manj plače. Po vsem ni bilo treba mnogo modrosti za spoznanje, da je skrajšanje delavnega časa za delavstvo koristno, zlasti, pa za ženske potrebno. In prav zato, ker se podjetniki na vse kriplje upirajo, bi se to moralo zakonito določiti, kajti brez takega pritiska se ne bi nikdar mirnim po¬ tom doseglo, da bi kapitalisti omejili svoj izko- r išče valu i sistem. Če ne lazi človek z Zavezanimi očmi po sve¬ tu, mora razumeti, da tudi najpotrpežljivejše delavstvo ne bi za vse večne čase prenašalo ta¬ kega izrabljanja, kakršno prakticira kapitali¬ zem. Zakonodajstvo bi lahko pomagalo sedaj; ako tega ne stori, si bo moralo prizadeto delav¬ stvo samo pomagati z bojem; kadar bo stavka, bo pa zopet zadonela pesem o “socialnem nemi¬ ru” in. zakoni se bodo izrabljali in zlorabljali proti delavstvu. Za Franka, ki je bil obdolžen, da je umoril neko dekle in je bil zato obsojen na smrt, se na¬ birajo po vseh Zedinjenih državah podpisi za prošnjo, da bi bil pomiloščen. Nam je to popol¬ noma prav. Ne Franku ne Beckerju ne želimo električnega stola; sploh nikomur ne. Le zapo¬ mnili si bomo to človekoljubno gibanje, da bomo videli, koliko sedanjih filantropov se bo zglasilo, če bodo vislice ali električni valovi namesto fa- .brikantu ali policijskemu lajtnantu žugali navad¬ nemu plebejcu. kozji rog? Gospodine Jugoslo¬ vane, stiskati rep med noge, po¬ tem pa izza plota metati blato, ni jugoslovansko. ZA STRAJKARJE V OHIO. Jugoslovanski soc. klub v Youngstown, O. $1.85. Denar prejel Ignac Zlemberger. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je; “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Revievv, 341 E. Ohio St., Chicago, 111. Med delavstvom v Nemčiji kroži, kakor po¬ roča ‘Morning Bost,’ iz Berna, obširen manifest nemške socialno demokratične stranke. Po tej vesti dolži manifest Avstrijo, da je povzročila vojno, nadalje naglaša, da se drži ljudstvo v Nemčiji in Avstriji v neznanju, in obsoja ne nemška vojna stranka, imperializem in tajna di¬ plomacija kot glavni sovražniki nemškega ljud¬ stva. Manifest pravi, da je bil meseca marca mogoč mir, ampak lakomnost imperialistov ga je preprečila. Giblje se torej tudi na Nemškem; pravo spo¬ znanje mora tudi tani zmagati — in kakor je vi¬ deti, se približuje ta čas. VVažno uprašanje Bo James F. Stepina, predsednik. Christian R, WaUeck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. Ravnateljski o% r;,.i-1 n: _.. . OP . (V’’ tffl' M' Michael Zimmer, načelnik Emanuel Beranek Dr, Anton Biankini Abel Davis John Fucik A. V. Geringer John C. Krasa Frank J. Skaj^J' James ,«r 1 AMERICAN STATE BA c ' r x' 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000. ODPRTO: Pondeljek in v četrtek do 8J zvečf mi opravi najbolje in najceneje Konzularne : e / 4/ a / a "j sodnijske vojaške, 2 %Alilwaukee. Wis. H&nrrrn vse druge dneve pa do 5| popoln Prejemamo hranilne Q i vloge in dajemo . . .J obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da pošteno izplača ali pa Vam vrne. POŠILJA IVI O: MF ici*l iti" 1 sme Č, naP at aneks Afurtu, ‘ ,ašnjega Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. 10 kron za.$ 1.75 20 kron za. 3.40 25 kron za. 4.25 50 kron za. 8.25 1100 kron za.: • 16.50 200 kron za. $33 . feonflik 300 kron za. 4 ; m 50 posa 400 kron za 500 kron za. « 1000 kron za. Govorimo vse slovanske jezike. Odgovor Nemčije na ameriško noto zaradi Lusitanije je medtem dospel iz Berlina v Wash- ington in kakor je bilo misliti, res nikakor ne ustreza zahtevam Zedinjenih držav. Značilno je, da ga je “Norddeutsche Allgemeine Zeitung” ob¬ javila pod naslovom “Krieg” (vojna) N. A. Z. velja za glasilo nemške vlade; zdi se torej, da bi si kajzer in njegovi ljudje, kakor smo že pred daljšim časom naglašali, želeli te vojne. Tem več razloga, da ostanejo Zedinjene države trezne. IMAJO ŽE VSE V ŽEPU! Italijanska armada je prekora¬ čila avstrijsko mejo in sicer naj- prej tam, kjer ima po prirodi naj¬ manjše zapreke, namreč v Furla¬ niji. Odtod gre njena pot narav¬ nost v slovenske kraje, ki so ji najbližji. Ampak to nič ne de. Ligaši vedo, da se tudi to godi za osvo¬ boditev Jugoslovanov. V “C. A.” nain pripovedujejo, da imajo od zaveznikov že črno na belem, da nam to prav nič ne bo škodovalo. “Zavezniki naj dajo Lahom, kar je laškega, kar je jugoslovanske¬ ga, to dobijo Jugoslovani.” Naj! Če bi bili' včeraj prekljuvali jajčje lupine, bi nam lahko pripo¬ vedovali take istorije. Radi bi , pa poznali tisto moč, ki prisili za¬ veznike, da to store. Nemara jim Slovenska Liga napove vojno, če napravijo drugačen zemljevid. Italija je pred vojno zahtevala Tolmin, Komen in ozemlje do Nabrežine ■— torej vse Goriško. To seveda niso slovenski kraji. . . Kar je italijanskega v Avstriji, bi bila brez vojne lahko vse dobi¬ la; pa ni bila zadovoljna s tem, Ligaški diplomatje menda sami ne verjamejo, da je šla Italija iz samih simpatij do zaveznikov na vojno; lahko so pa čitali, da je formalno pristopila ententi. Izza tega naj otrok verjame, da se bodo zavezniki ozirali na Jugo¬ slovane, ki jim nič ne morejo po¬ magati, ^pa da bodo prekrižali ra¬ čune Italiji, ki jim pomaga s svo¬ jo armado. Bog daj norcem pamet -— pra¬ vijo Hrvati. Pravkar se tudi poroča, da sta si Nikolaj in Vittorio Emanuele vzajemno čestitala. To bo rešilo Slovence. da bi bil lakaj kateregakoli carja ali kinga. In če nekoliko poznam falotstva dunajske diplomacije, sem toliko previden, da tudi gln- ljivim obljubam petrogradske in londonske ne zaupam. Ravno od Vas sem pričakoval, da Vam je to razumljivo, pa vidim, da Vam ni. Ne morem pomagati. E. Kristan. KAKO SO ŽIVI NA KRANJ¬ SKEM? Ves svet ve, da je v deželah, ki so zapletene v vojno, draginja. Ali kaj je to: Draginja? če po¬ skočijo cene za deset, dvajset od¬ stotkov,-, se lahko govori o dragi¬ nji. Pregled cen živil in drugih potrebščin, ki ga nahajamo v Zar¬ ji, nam daje o sedanji draginji povsem drugačne pojme. Ker bo to menda tudi_naše čitatelje zani¬ malo, podamo pregled cen lanske¬ ga julija, torej pred začetkom voj¬ ne, . pa letošnjega aprila in upo- zarjamo, da so to cene na debelo; preden pride blago konsumentu v se seveda še radikalno po¬ draži. Cene na debelo julij za 100 kg 1914 Koruzne moke Pol. zdrob Ajdova moka Riž zdrobljeni Riž Rangoon Makaroni navad. Makaroni boljši Otrobe koruzne Koruza Činkvantin Oves Fižol Kaša Ješprej čebula Slive Petrolej Mast Zaseka Olje navadno Olje fino Ržena kava zrn. Kathreiner Jesih Figova navadna Ktmerol Milo Schicht K. 1389.—3890.— ‘ ‘ Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, Ih. m Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češki Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Ni posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni GHAS. J. OGASEK, M. D. PRIZNANO DOBRI NA ZDRAVNIK ZAPADNI STRANI CHICAGE. [ 3 pristne pijače, 2 zdravilne. Dasiravno že star zdravnik, vendar se do sedaj Se ni nikdar posluževal ogla¬ sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr¬ ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho¬ dite k raznim zdravniškim mazačem; edinole zdravnik, kateri je vešč svo¬ jega poklica, more ozdraviti bolnika! URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov: 1500 So. Cravvford Ave. Telefon Lawndale 3133 POZOR SLOVANSKI GOSTILNIČARJI! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihraniti I ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi t jaz ne plačujem dragih agentov ali “managerj opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna i ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec! vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače p ki nosijo na steklenici napis: “IMPOETE1)”. Tsi lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjsi čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne,!! jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo naš Pišite po cenik. A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., JOL 1110 se mesce 6j . upihni (djeuih u] jjoinentov, (ni razvoj 'im be ifnjena v 3 es je, da je z V; Glasovi j Bolgara icijalna N' računa Ja v res nego je ali ono s ■f podlag možnost stane na k PHONE; CANAL 3014 POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON J^"ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno,—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, 111 pa s< Hockefell te plenu Pat p: No parad Prav nič d fct predse« preišče oeoporeč or nava Naju in svol Vse delo garantirat kri v nj< Nško sve F. KERZE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. april 1915 21. — 72— 28,— 78— 35,— 116— 22, — 110— Neki “Jugoslovan” je spisal za Clevelandsko Ameriko poročilo o chicaškem shodu Jugosl. soc. kr¬ st. 1. Tako imenitno se malokdaj meša laž z neumnostjo, kakor v tej pisariji. Čudno je pa le to: Na papirju je mož tak junak, da je del ves shod v nič; zakaj se ta kraljevič Marko ni oglasil na shodu, kjer je imel najlepšo pri¬ liko, da bi bil ugnal socialiste v M. i. Weisskopf, M. D. Splošna napaka. s » ga ^ j 5 ® velita Na tisoče ameriškega ljudstva trpi . 'krni d Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n* deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residenee: Lavvndale 898® Cenjeni gospod John Jager! Skoraj se mi zdi, da sem imel z avstrijsko vlado in njenimi organi nekoliko več bojev kakor Vi. Zato se mi zdi enostavno smeš¬ no, če govorite o črnožoltih srbo- ritcih in me hočete njim prišteva¬ ti. če bi se bili toliko potrudili, da bi bili prečitali moje članke v št. 365. 366, 367, 368, 369 in 370 Pro¬ letarca, zbrane pod skupnim na- CORK TIP CI6ARETTES slovom “Naša stara domovina” in spisane v času, ko vaši ligaški listi še vedeli niso, na katero stran naj obrnejo plašč, bi Vam bila ne¬ umna beseda v grlu obtičala. Ampak če ne maram biti Franc- jožefov hlapec, me tudi ne mika, Rabite dober tobak Najboljši pridelek v Ameriki Cash kuponi v vsakem zavoju Kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete) Vsakdo jih pozna Vsakdo jih kadi Vsakdo jih hvali Vsaki trgovec jih prodaja. teškočah v drobu in najnavadnejša temi je konstipacija ali zapeka in n;a komplikacije. Večina teh trpečih ljudi d ," je Ročke __• • .i..i _ . • t i v.'.l3 flt: . enoinisto napako, to je da se poslužuje b glic in razne čistilne medicine, ne da bii . :1 - Z prej prepričali, dali so taka sredstva ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno sre- 7 katero povzroča telesno slabost in ? ^ 0vn , v - ; ara neprestano vzivanj« l j stvo človeka navadi na vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite zapeki ali na kaki komplikaciji te teši vzemite sredstvo, katero vam bo ne pomagalo temveč bo obenem tudi pni čalo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Spotom, t !l j'h dolars “ a ni nob lat s e tiče Je ob fc* . “»os Jej i/' ^°vel S “lilije Co ’ ( %0 na Niki, fr ‘‘st! Izdelano je iz rdečega vina in zdrF -j nih zelišč — laksativno, okrepeujoče in 1)1 \ doma prijeten duh — ter je namenjeno v p° : zoper sledeče teškoče: ZAPEKA IN NJENE KOMPLIKACIJE. NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Vm Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali 6^° z zapeko in slabostjo. Vsledtega bi se moralo rabiti takoj, se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah. Je i Pv tisto ' it>' i,, V) h t *r t i Je. °dgovi ■Ni JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Ze I Hj' Ser ChicagoJ) Ako vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine- skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga- 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. i? v Se Jo h, o v ta ^Žrie *er,