89. It A. u mirnimi,«ietrtek. 19. aprila 1906. XXXIX. leto. Y63k dan zvečer, usjtnši nedelje iu prasnike, tor velja po pošti pre;emat\ ta avstro-ogrske aežtUe za v»e leto $5 K, u pol ieta :3 k, za četrt leta 8 k M) u, aa eu mesee 2 rC S«l b. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse tet* 14 K. si pol leta 12 K, sa e.otrt leta 6 K, rs en mesec S k. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto £2 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec i K §0 b. -- Za tuje dežele toliko ve<5, kolikor znaša poštnina. - - Na naročb« trez istodobne ^poŠlijatre nu-otnine so no ozira. — Za oznanila ae plačuje od petorostopno petit-vrate po 12 h, če ue oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 6 h, Se se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Sokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlžtvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnistvo pa ▼ pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, czuanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. omeščani! Volilci! Zopet so se približale dopolnilne volitve za občinski svet. Takoj po velikonočnih praznikih stopiti Vam bode na volišče, da oddaste glasove možem svojega zaupanja. Ni Vam treba naglašati, kake važnosti so volitve v občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane. Saj je ona prosvetno središče našega naroda in nje zgled vpliva vzgojevamo sirom slovenske domovine. V občinski svet naše prvostolnice torej spadajo možje, ki so navdahnjeni želja za nje vsestranski razvoj in procvit in ki imajo poleg trdne volje tudi potrebne sposobnosti, da bodo delovali v tem zmislu. Bela Ljubljana vzbuja danes strmenje vsakogar, ki jo je poznal pred potresom; ona vzbuja zaradi svojega modernega blagoustrojstva občudovanje vsakega tujca; ona pa tudi budi ponos v srcu vsakega rodoljubnega Slovenca. Da je tako, gre zasluga občinskemu svetu, ki je glede preustroja in povzdige našega lepega mesta nepremično stremil za začrtanim si smotrom. Tako bodi tudi v bodoče! Zato Vam pa izvrševalni odbor narodnonapredne stranke, zaslišavši zaupnike te stranke, v izvolitev priporoča može, ki so v polni meri kos nalogi, ki jih čaka pri mestni upravi. Someščani! Volilci! Volite te može soglasno. Saj še nikdar tako, kot ravno letos, ni bilo potreba pokazati, da so mestni dilci trdna in neraz-družna falanga, ki je pripravljena z vzorno enedušno tjo odbiti vsak napad na nje pravice. Kandidatje narodnonapredne stranke so: Za I. razred, ki voli dne 21. aprila: Ivan JCnes, veletržec in hišni posestnik; dr. ivair Omzen, zdravnik in hišni posestnik; Ivan plantan, c. kr. notar in hišni posestnik; Ivan Delkovrh, c. kr. nadporočnik v. p. in hišni posestnik. V Ljubljani, dne 7. aprila 11)06. Zn izrševolni odbor narodnonapredne stranke: Ivan Hribar, t. č. predsednik. Carlnthloca. (Dopis iz Beljaka.) „Imava pripadnike in bila sva tolmača ne samo lastnih misli temveč tudi mišljenja in želj velikega števila zbranih mož!" Župnik Poljanec v „ Slovencu". Posebno v zadnjih letih se večkrat čita vest iz slovenske Koroške, da je v našem političnem delovanju zmagala narodnostna ideja — in da so se tudi najstrastnejši klerikalci oziroma privrženci programa, da se je nam treba slepo uvrstiti v nemško klerikalno falango — nekako poboljšali. Toda kdor natančnejše pozna LISTEK. Maurldo. Spisal Josip Prem k. Turobno, kakor bi ihtele in plakale, so drhtele strune stare mandoline po tihem nočnem gozdu . . . Maurida, mlada ciganka je igrala, kot da hoče izliti v strune vso togo in žalost svoje obupne duše. Črni, dolgi kodri so se ji usipali globoko čez ramena; velike, temne oči pa so ji sanjavo zrle v jasno zvezdnato nebo, a v njih — je lesketala solza. Razgaljene prsi žolte barve so se ji bujno dvigale in zdajpazdaj se je iz-vil iz njih globok vzdih . . . „Oh, Marko," in zopet je za-brenkala. Streljaj od nje je bilo šotorisče njenih ljudi. Vsi so že pospali okoli ognja, le ona ni mogla ostati med njimi in tiho, neopažena je odšla v temni gozd, legla na mehko travo in milo zabrenkala . . . Čutila se je nesrečno, tako nesrečno, kot da bi ji bilo odvzeto vse veselo življenje, da je za njo le toga in obup, saj izgubila je vse lepe upe, ki si jih je zidala že tako dolgo . . . razmere, ve, da je vse to humbug. Klerikalci so povsod enaki. Se ni dolgo tega, kar so zaceli na Kranjskem nekako sumljivo glasno naglašati slovensko narodno stališče, ko so začeli reševati tudi nas s priporočanjem Marijinih družb — toda ta ru-deča — narodno demokratska krinka ni dolgo držala, kakor je to pokazala kranjska volilna reforma. Pri nas je slično. Ko so pred leti nekateri uvideli, kam da plovemo in da so volitve pokazale, da slovenstvo celo tam gineva — kjer je bilo vedno najbolj podprto, je padla takrat tu in tam marsikatera pikra beseda o delovanju raznih vsegamogočnih Podgorcev. Stari izkušeni, a v kot potisnjeni ro- Prepričana je bila, da jo ljubi lepi Marko, saj ji je to tako mnogokrat zatrjeval, a zadnje dni, odkar so bili združeni z bogatimi Sevičevimi, je vedno kramljal le z Luto. Za njo so postajali njegovi pogledi hladni, prezirljivi . . . In današnji dan ji je potrdil hudo slutnjo, da je izgubila Markovo ljubezen. V s cvetlicami ozaljšanem vozu se je peljala Luta ponosno kot kraljica, a Marko je jezdil pred njo na najlepšem konju v svetišče, kjer ju je bradati sivi pop slovesno venčal po njih šegi. O, kake bolečine je občutila v onem trenotku, ko je videla, da ga izgubi za vedno. Najraje bi bila glasno kriknila, da ni vreden blagoslova, da je goljuf, ker jo je tako nesramno varal — a molčati je morala ... In sedaj, ko ona plaka za izgubljeno srečo, se topi Luta radosti V krvosramnem ležišču, uživa srečo, ki je bila namenjena njej . . . Da bi bivala še dalje v njegovi bližini, s to mislijo se ni mogla sprijazniti. Ne, proč mora, proč od ljudi, ki so jo tako nesramno zavrgli, JO storili tako nesrečno. Ali še enkrat mora videti ono obličje, koje je tak© ljubila. doljubi so dokazovali, da se samo z verskimi načeli naš narod ne bo rešil narodne propasti in da smo vendar še predobri za nemško-klerikalni gnoj. Ker so celo nekateri starejši duhovniki protestirali proti raznarodujočemu početju in javno povedali, da so v narodnem oziru ne pustijo komandirat od škofa — se je PodgorČeva klika ustrašila. Dasi so se bili že prej srečno iznebili dr. Krauta in se ni bilo bati javnega nastopa liberalcev, vendar so se tresli za svoj vpliv in za svojo premoč. Krenili so na drugo pot. Zahtevi nekaterih rodoljubov, da se prične izvajati narodna politika, so se navidezno vdali in začeli delovati po kranjskoklerikalnem receptu. Vstala je. Tihih, opreznih korakov se je splazila do šotorišča. čarobno so obsevali žareči ostanki ognja žolte obraze spečih ciganov. Tam pod orjaškim hrastom pa sta ležala še vedno v objemu razgaljena Marko in Luta. Izmozgana moČ in onemoglost udov jima je zadala trdno spanje . . . Kri je zastajala Mauridi, ko je gledala ta gnjusen prizor. Nekaj časa ju je nemo motrila, nato pa se oprezno sklonila k Marku in ga lahno poljubila. Solza ji je pritekla po upa-lem licu, ko je začutila njegov opojni dih . . . Naslonila se je na raskavo hrastovo deblo in male drobne ustnice so ji šepetale tiho, gorečo molitev . . . Obrnila se je, da bi odšla. Težko ji je bilo v prsih, neka neznana moč jo je še vlekla h Marku, katerega je še vedno tiho neizmerno ljubila. Padla mu je na prsi in ga jela poljubovati divje, goreče . . . Marko se je prebudil. Kakor človek, ki ne ve, kje da je, je zrl začudeno okoli sebe. A ko je zagledal poleg sebe razgaljeno Luto, izvil se mu je iz prsi vzdih, ki je pričal bolj obup, kakor veselje; saj ljubil je Luto le radi denarja in ta j© sedaj Začel se je takoimenovani preporod. Ker so se tudi nekateri odkritosrčni narodnjaki poprijeli zopet narodnega dela, se je pokazalo med nami res neko novo gibanje in marsikje se je utrdila že ponehujoČa narodna zavest. „Miru je dobil novega urednika in prinašal članke, v katerih se sicer nikdar niso zatajila verska načela, a se vendar tudi poudarjala navdušeno narodno idejo kot pogoj naše rešitve. „Mir" je postajal bolj aktualen in oster v boju zoper narodne nasprotnike in vsak bi mislil, da si je pridobil hvalo in simpatije tudi tistih klerikalcev, ki so se zopet kazali bolj narodne. Toda tukaj se je pokazala vsa hinavščina naših klerikalnih ma- že počival v njegovi malhi. Nekak stud se ga je polastil do nje, a Maurida, ki je ležala na njegovih prsih, mu je zopet vzbudila spomin goreče, mladostne ljubezni. Hud boj je bojeval, boj med zakonsko zvestobo in pravo ljubeznijo. A zadnja je pač vedno zmagovalka in bila je tudi tu. Kakor besen je planil kvišku, se opravil, potipal, ako ima še denar, objel Maurido in jo milostno prosil odpuščanja . . . Še en pogled na domače šotore in izginila sta v tihi noči . . . Iz daljave pa se je začulo veselo brenkanje mandoline, a obenem zvonka pesem Mauridine zmagonosne ljubezni. _ U Mil žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) V oni noČi, ko se je Henrik Pro-sen takorekoČ poslavljal od življenja, je prišel Marko nenavadno kasno domov. Vzlic temu ga je pričakovala njegova gospodinja ter ga presenetila z novico, da je Lavra težko obolela. Silne fizične in dušne bolesti, ki iih je Lavra morala prestati v zad- tadorjev. Ker je bil „Mir" tudi v prejšnjih časih semtertja vendar za-rohnel, Če so nas nemški klerikalci na Čelu „Karntner- Zeitung" javno obkladali s klofutami in se kazali semtertja še bolj zagrizene nasprotnike kakor nemški nacijonalci, postajal jim je čim dalje bolj nesimpati-čen in razširjali so raje „Domoljuba* in rNaš Dom", ki nikdar resno ne pri-meta škofa in nemških klerikalcev, pač pa pišeta dolgovezne članke o preganjanju katoliške cerkve in duhovnikov itd. Zveza z nemškimi klerikalci, oziroma popolna združitev pod eno politično vodstvo je bila našim klerikalcem vedno tako sveta, da so v „Miru" videli že drugo izdajo „Slo- njih tednih, so ji bile v resnici nakopale bolezen. In v tej bolezni je omahovala tudi njena volja in huda mrzlica je podrla celo njen najtrdnejši sklep, da nikdar več ne vidi Marka. Niti trenotek ni mislila na to, da bi se kdaj odpovedala storjenemu sklepu. „Med menoj in med Markom je vse pri kraju" in za vedno si j a neprestano ponavljala, a'i obenem si je tudi rekla, da bi za čas njene bolezni lahko nastalo neko primerjein bi ji bilo dosti laglje pri srcu, če bi jo Marko vsaj semintja in vsaj za nekaj kratkih trenotkov obiskal. '- In Marko je prihitel — še tisto noč, ko mu je gospodinja povedala, da je Lavra bolna. Presedel je ob njeni postelji vso noč in ni mislil na nic drugega, kakor na to, da bi Lavra le ozdravela. Govorila nista ničesar. Le zdaj in zdaj se je Lavra dotaknila Markove roke, kakor bi se hotela prepričati, da je še vedno kraj nje. Lavrina bolezen je delala Marku še iz drugega ozira veliko skrb. Znali o mu je bilo, da je bila za prihodnje dni napovedana kazenska obravnava proti Sancinu in njegovima tovarišema in znano mu je tudi bilo, da utegne ravno Sancin prav poceni oditi izpred sodišča. DoČira je policija njegovima venskega Naroda", če se je le malce kritiziral sovražni nastop nemških klerikalcev. Če pa so slišali pritožbe, zakaj da se „Mir" ne podpira, zakaj se očitno protežira ^Naš dom", so odgovarjali, da „Mir" ni aktualen, da ne prinaša dopisov (katere so sami pošiljali drugam) in da je premalo odločen. T zadnjem Času je postal „Mir" še aktualnejši, bolj oster in odločen v vsakem oziru tudi ▼ verskih vprašanjih tak, da bi bil žnjim lahko zadovoljen vsak duhovnik, ki še čuti slovensko. Toda med našimi klerikalci so mu vstali še večji nasprotniki. Podgorc in tovariši so skušali sedaj ga lepo izviti iz rok dosedanjega lastnika č. g. Gregorja Einspie-lerja, čigar ime je sicer star, a vendar odločno naroden program in ga izročili v roke posebnemu konsorciju. Toda ta manever se jim je ponesrečil — in zato bodemo g. Gregorju Einspielerju vedno hvaležni. Dosegli so sicer neko kontrolo v Celovcu — a jeza, da ga niso popolnoma mogli dobiti v svoje roke, s tem ni bila potolažena. Sedaj se je začelo tudi na zunaj zopet bolj odločno -krščansko gibanje", za katero se je ustanovil v Celovcu tudi poseben „socijalni kurz" ! Tudi na sicer redkih shodih pred razglasom volilne reforme se je zopet odločno naglašala vera — in dr. Brejc je o veri pridi-goval celo borovskim puškarjem in s tem tudi v narodnem oziru marsikaterega odbil. Sploh smatrajo ti gospodje narodno gibanje, kjer se ne poudarja krščanstvo, kot prelaz v socijalno demokracijo (rSlovenec" številka 59.) in temu primerno tudi nikomur ne zaupajo, katerega ne poznajo — kot klerikalca najčistejše vrste: niti vsakemu duhovniku ne in posebno ne privržencem starega Ein-spielerjevega kurza. — Saj se je pred nedavnim Časom nekdo od teh korifej celo izrazil, da je upliv Eiuspielerjev pokopan. Tem razmeram primerno je tudi politično vodstvo. V Celovcu vlada tako samopašovstvo. čegar duša je predvsem Podgorc, da je treba tudi v tem oziru spregovoriti resne besede. rKatoliško politično društvo" se naj popolnoma preustroji v -naroden svet" iz vseh delov dežele, ki bi se moral sklicati, če zahteva tretjina. Le na tak način bi prišli do potrebne kontrole, in sodelovali bi lahko tudi možje — ki so že pred desetletji doprinesli narodni organizaciji dosti žrtev. Razmere v vodstvu so postale v zadnjem času že take. da rajnki prost Einspieler o ničemur ni več hotel slišati in je celo poslanec Grafenauer mislil odložiti mandat. Vsako leto enkrat se skliče občni zbor -Pohtičnega društva", kjer je seveda vsaka kritika že radi tega izključena, ker bi to izzvalo le prepir in needinost. Sicer pa. kdo bo tudi oponiral? Od kmetov se to ne more zahtevati, čeravno so v marsikaterih okrajih prav odločni nasprotniki klerikalnega toka. Drugi lajiki so tu ali tam odvisni in ne smejo v tovarišema dokazala celo vrsto večjih in manjših hudodelstev, ni mogla o Sancinu prav ničesar iztakniti. Preiskovalni sodnik je sam povedal Marku, da se Sancinu najbrže ničesar ne zgodi. Marko je tako malo kakor sodnik dvomil, da ima Sancin na svoji vesti vse polno grehov. Policija sama je dognala, da živi Sancin že več let brez dela — ali dokazati mu niso mogli niti, da bi bil napravil le] kak krajcar dolga, kaj še kaj drugega. Edina pot, spraviti Sancina v obsodbo, je bila ta, da bi se bila Lavra oglasila in razodela, kako je Sancin ž njo ravnal. Toda tega ni hotel niti Pikardi iz ozirov na svojo osebo, niti ni tega hotela storiti Lavra in to je bil vzrok, da se je Marko tako bal bližnjih dni in se tresel, če je mislil, da se znajo odpreti vrata in se pojaviti na pragu Sancin. Lavra ni vsega tega ničesar slutila. Bolezen jo je bila tako zdelala, da ni bila zmožna misliti niti na najvažnejše svoje zadeve. Marko jo je hotel naprej opozoriti na pretečo nevarnost, ali videč težko, skoro obupno stanje Lavrmo je molčal. Zgodilo se je skoro tako, kakor je bil prorokoval preiskovalni sodnik. javnost — kar je pa res narodnih duhovnikov, so pa itak že dosti ocrnjeni. A tudi vsaka zadeva se v javnosti ne more razpravljati. Tembolj je moralo začuditi obiskovalce zadnjega občnega zbora — ^Katoliškega političnega društva za Koroško", da so baš nekateri izmed tistih, katerih delovanje je vredno najostrejše kritike, začeli obtoževati „Mir" in trditi, da ni pisan v katoliškem (beri klerikalnem) duhu in da je premalo krščanski. To je bilo celo kmetom in nekaterim duhovnikom preveč, tako, da je dr. Brejc uvidel potrebo — da spravi stvar v red, ker bi sicer lahko prišlo do ostrejšega konflikta. Ta napad, ki je imel svojo ost tudi proti lastniku „Mira" g. Einspielerju, se je ponesrečil. Zanimiva pa je izpoved župnika Poljanca v „Slovencu" št. 84, ki smo jo postavili na čelo tega članka. „Imava pripadnike in bila sva tolmača ne samo lastnih misli temveč tudi mišljenja in želj velikega števila zbranih mož." Verjamemo in tudi mi trdimo isto. Verjamemo, da sta bila Poljanec in „rimski dohtar" Arnejc (dr. Ehrlih) le trobilo tistih, ki se držijo sedaj bolj v rezervi, ki spre-govore semtertja tudi kako „narodno", v resnici pa stremijo po tem, da spravijo tudi nas pod patronanco nemških klerikalcev in pod skupno politično vodstvo. Na znanje vzamemo tudi to, da sta po vasem mnenju — in vi boste to že vedeli — bila tudi Grafenauer in dr. Brejc v principu vaših nazorov. In tudi sicer smo vam za vašo izpoved hvaležni. Poudarjali ste, da mora biti „katoliška misel praktičnega krščanstva"* podlaga vsemu delovanju, in da je neumna fraza, da leži le v narodnostni ideji spas koroških Slovencev. Kdor jiozna nas razmere, ve, da je koroško slovensko ljudstvo prav pobožno, marsikje ne zaostajajo celo takozvani nemčurji v izpolnjevanju cerkvenih ali verskih dolžnosti prav nič za drugimi. Če se torej trdi, da se pri takem položaju zahteva, da naj bo politično delovanje v prvi vrsti narodno, ne sme upoštevati, ker nam ne prinese zboljšanja, si tega ne moremo drugače tolmačiti, kakor da zavračate to, kar so v zadnjih letih uvideli celo odkritosrčni duhovniki in da hočete tirati samo pristno klerikalno politiko. Potem razumemo tudi besede „katoliška misel praktičnega krščanstva", ki bi bile sicer le fraza. Kake sadove pa nam je dosedaj prinesla ta smer, ki se je posebno negovala v nekaterih krajih spodnje Koroške, je nam v času zadnjih de-želnozborskih volitev pokazala posebno p o dj unska dolina! Narodnim duhovnikom nismo dajali nobenih navodil, za njih narodno delovanje smo bili in smo jim hvaležni, posebno, ker vemo, da imajo zbog tega mnogo neprilik tudi s strani nekaterih duhovnih svojih sobratov. Tudi njih materijalne žrtve cenimo Sancin sicer ni bil oproščen, a obsojen je bil samo na štirinajst dni zapora, dočim sta dobila njegova tovariša vsak po osemnajst mesecev težke ječe. Ko je potekla Sancinu zaradi malenkostnega prestopka prisoj ena kazen, je bil Marko v tolikih skrbeh, da je hitel na policijo in znanim mu uradnikom razložil svoje skrbi. Žrtvoval je lepo svotico denarja, da so službe prosti redarji prevzeli nadzorovanje „hiše žalosti", ali tudi to se mu ni zdelo dovolj varstva. Čuval je sam nad Lavro. Ves dan in vso noč se ni maknil iz njenega stanovanja in neprestano je imel v žepu nabit revolver. Časih je kar želel, da bi se Sancin prikazal na pragu, tako je želel, da bi ga mogel umoriti. Tisti dan, ko je Sancin zapustil zapore „pri Jezuvitih", je najprej globoko zasopel in potem grdo zaklel. S tem ie bil dal duška svojim čutilom. Nato je oblekel rokavice, si kupil smotko in šel po najbližjih potih na Barriero vecchio. Zapazil je hitro, da sloni v veži hiše žalosti civilno oblečen redar. „To je dokaz, da je Lavra Še v hiši" je siknil in se potem ravnodušno vrnil v mesto. tem bolj, ker vemo, da potrebuje škof v svoje svrhe mnogo denarja in da zna tudi slovenske duhovnike prav uspešno izsesavati. V imenu teh govorita pa nikakor niste legitimovani. če vam je že narodno delo in narodna žrtev to, da v šoli katekizem slovensko učite, vam povemo, da je to vaša stanovska dolžnost, in da vas silijo k temu cerkvene zapovedi in da je to sploh v vašem interesu, ker bi vas sicer ne razumeli otroci. Agitacija pred volitvami pa je v naših očeh samo takrat rodoljubno delo, Če v zadostni meri poudarjate narodno načelo in stališče, ker sicer je vaše delo le cerkveno opravilo in vam ima biti za to hvaležna samo cerkev. Osebna napade in „rujno vince" pa le pustite. Ne vemo, če je gospod Poljanec morda sedaj abstinent, to pa vemo, da tudi on ni vedno s tako strogo katoliškega stališča presojal svojega življenja potrebe kot morda sedaj. Toliko v odgovor na napad g. župnika Poljanca v „Slovencu". Omenili pa smo to radi tega, ker se v tej epizodi prav dobro zrcalijo težnje in stremljenja naših klerikalcev. Parlamenta, ni položaj. Praga, 18. aprila. „Narodni Listy" poročajo, da se je vsled končane krize na Ogrskem zelo poslabšal položaj za ministrskega predsednika Gautscha. V interesu ministrskega predsednika in države je, da sklene s čehi in Poljaki tak mir, ki ne tira Nemcev ne v ob-strukcijo in ne v opozicijo. Baron Gautsch se hoče približati parlamentarni večini, na katero bi se moglo naslanjati parlamentarno ministrstvo. Novi položaj na Ogrskem. Budimpešta, 18. aprila. Ministrski predsednik dr. Wekerle je sprejel danes veliko deputacijo mesta Temešvara, ki mu je prišla ponudit državnozborski mandat. Dr. Wekerle je v svojem daljšem govoru naglašal, da so se voditelji koalicije združili k skupnemu c^lelu, da obnovijo ustavo, ki jo bila v nevarnosti. Pri tem so svoje principijalno delo le odložili na str?.n, nikakor ga pa niso opustili. Nova vlada smatra gospodarsko povzdigo za glavni predpogoj političnemu delovanju. Oblast držav in moc narodov ne obstoji veČ v zapiranju mej in v vojaški moči. Vlada ni prevzela nika-kih obveznosti glede dovolitve zviša-nega kredita za vojaške novince. Da ugodi ustavnim pravicam Ogrske, bo vlada delovala na to, da stopi na mesto carinske zveze samo carinska pogodba z Avstrijo. Zastaviti je treba nadalje vse sile, da se ustanovi velika industrija. Nadalje ima vlada v svojem programu moderno davčno reformo in splošno volilno pravico, da dobe predvsem delavski sloji volilno pravico. Dunaj, 18. aprila. Pri zadnji avdijenoi je predlagal dr. "VVekerle cesarju 2 2 novih velikih županov. Cesar je iz predlaganega imenika več oseb črtal. Za slučaj, da bi se ne bilo doseglo sporazumljenje s koalicijo, je bila že dotiskana in z 10. aprilom datirana proklamacija „Narodu naših vernih Ogrov". Proklamacijo sta podpisala cesar in Fejervarv ter bi se bila razdelila v več milijonskih izvodih po celi Ogrski. Postavili so jo v državni tiskarni mutasti stavci, vendar je prišel en izvod v uredništvo „A Napa", ki ga je post festum priobčil. Budimpešta, 18. aprila. Municipij peštanskega komitata je sklenil, vsem uradnikom, ki so z ozirom na nezakonito postopanje Fejervarvjeve vlade odložili svoja mesta, izreči zahvalo in priznanje ter jih zopet namestiti. Uradniki, ki so iz istega vzroka prosili za upokojenje, se naprosijo, da svoje prošnje umaknejo. Iz Srbije. Belgrad, 18. aprila. Sedanji položaj kralja Petra se smatra za najtežavnejši, odkar je na prestolu. Ako hoče sestaviti ministrstvo, ki bi delovalo s sedanjo skupščino, je carinska vojna z Avstro-Ogrsko neizogibna. Ako pa razpusti skupščino, pretekli bodo meseci, preden se sestane nova skupščina. Ves ta čas bi morala ostati Srbija brez pogodbe z Avstrijo, brez novih železnic in brez državnega posojila. — Odstop Gru-jićeve vlade je politično obzorje tako zatemnil, da ga morejo le nove volitve razjasniti. Govori se, da se morda sestavi izvenparlamen-tarno poslovno ministrstvo, kar pa bi le poostrilo politične boje. Kralj si prizadeva, pridobiti za vlado skupino neodvisnih radikalcev, ki bi se morali za sedaj odpovedati rešitvi zarotniŠkega vprašanja ter se posvetiti le s p o r azum 1 j e nj u z Avstro-Ogrsko. Neodvisnim pa ni za vlado, pač pa so zmerni pripravljeni za taka pogajanja. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 18. aprila. Da napravi konec dosedanjim pritožbam o ječah in dolgih kazenskih preiskavah, je izročil vrhovni nadzornik Hilmi paša civilnim agentom določbe o nadzorovanju preiskovalnih zaporov. Določbe predpisujejo, da je treba v določenih obrokih predložiti civilnim agentom statistično tabelo o vseh jetnikih. Prva taka tabela izkazuje, da je bilo v Solunu do 20. marca t. 1. obsojenih zaradi hudodelstev 278 mo-hamedanov in 488 kristjanov, a v preiskavi zaradi hudodelstev je še 145 mohamedanov in 329 kristjanov. V Serešu turške oblasti vkljub protestu grške vlade še vedno strogo nadzorujejo uradnika Male ta pri on-dotnem grškem konzulatu, ker ga imajo na sumu, da vodi grški vstaški odbor. Sofija, 18. aprila. Oddelek turškega vojaštva, ki zasleduje albanska roparja Beškina in Bahmana, je imel pri Polički, vilajet Skoplje, krvav spopad s pristaši imenovanih roparjev. V bitki so padli štirje Albani. Carigrad, 18. aprila. Medsebojno klanje med grškimi in bolgarskimi vstaši se še vedno nadaljuje. Zadnje dni je grška četa umorila v Monospitu (vlajet Solun) dva Bolgara. Nazadnjaški oapež. Rim, 18. pprila. O dosedanjem papežu Piju X. se je v začetku govorilo, da je vn za moderne reforme v katoliški cert i. Sedaj pa se je izkazalo, da je h'ijŠi nazadujak. kakor je bil njegov prednik. Svojo srednjeveško nestrpnost kaže posebno v cenzuri. Nedavno je izšel Fogazzarov roman rIl Santo", ki razpravlja katoliške reforme. Prevedel se je takoj v vse glavne evropske jezike. V Italiji so proglašali naj odličnejši cerkveni dostojanstveniki roman za strogo versko in poučno delo. Vendar ga je papež Sarto dal na indeks. Obsodba romana je novi znak za nestrpno tendenco, ki prevladuje sedaj v Vatikanu. Papež je hotel s tem zadeti vso katoliško reformno gibanje in napredno prizadevanje, ki se pojavlja med katoliki v raznih deželah, čimdalje jasneje se kaže, da se sedanji papež nagiba nazaj k duhu Pij a IX. Govori se tudi, da izide v kratkem papeževa okrožnica, ki bo proklela vse teologicne zmote zadnjih let, posebno vse moderne razlage sv. pisma. Napetost med Nemčijo in Italijo. Rim, IS. aprila. Cesar Franc Jožef je poslal italijanskemu kralju zelo prisrčno brzojavko sožalja povodom vezuvske katastrofe in 10.000 K za ponesrečence. Kralj Viktor Ema-nuel se je zahvalil izredno ljubeznivo poudarjajoč, da je cesar s svojimi besedami in s svojim darom znova pokazal svoje prijateljstvo za kralja in deželo. V političnih krogih se smatra kraljeva brzojavka za demonstracijo proti nemškemu cesarju, ki je pri vsaki nepotrebni priliki tako gostobeseden, za Italijo in njenega kralja pa dosedaj še ni imel Časa, da bi poslal sožalje. S tem narašča napetost med Nemčijo in Italijo, ki se je pričela na maroški konferenci. Trozveza se opasno maje in že se govori v diplomatičnih krogih o novi trozvezi med Anglijo, Francijo in Italijo. Novi italijanski poslanik v Londonu, T i 11 o n i, si že prizadeva, pospeševati odnošaje med Italijo in Anglijo na posebno prijateljski način. Mogoče je celo, da se zvezi pridruži kot Četrta velesila Rusija. Vsekakor se pripravlja zelo važna sprememba v grupiranju evropskih velesil. Vstaja v Maroku. London, 18. aprila. V Maroku je izbruhnila velika vstaja. Celi južni del dežele se je vzdignil zoper sultana. Vsa plemena v puščavi so se pridružila vstasem. V s taŠi so proglasili za sultana nekega mladega sorodnika vladajočega sultana. Nemiri na Kitajsk m London, 18. aprila. V N u a n u so znova izbruhnili resni nemiri boksarjev. Gibanje je naperjeno proti tujcem in vladajoči dinastiji. > V vladnih krogih so v hudih skrbeh ter neprestano odpošiljajo nove vojaške čete v nemirne pokrajine. Obrtni vestnik. Prodaja od hiše do hiše. Poleg krošnjarstva to je prodaje bil kraja do kraja in od hiše do hiše. ki je dovoljena le osebam, ki imajo kros-njarsko dovolilo, in takozvanega detajlnega potovanja to je iskanja naročil na blago in podlagi predloženih vzorcev po trgovskih potnikih pri zasebnih strankah, ki je dovoljeno Je, Če je na firmo došel pismen pozjv, glaseč se na določeno vrsto blaga, pozna obrtni red tudi takozvano prodajo od hiše do hiše, ki se razlikuje od krošnjarstva v tem, da pri prodaji od hiše do hiše ne gre za kroš-njarje po poklicu, ki gredo od kraj* do kraja, ampak za male obrtnike in za kmečko ljudstvo, ki v svojem lia-novališču ali v obližju prodajajo svoje izdelke in pridelke. Dočim je v splošnem krosu j..-renje dovoljeno le opravičenim Irroš-njarjem, opremljenim z licenco v smislu krošnjarskega patenta, je prodaja od hiše do hiše in na cesti dovoljena za gozdne in poljedelske pridelke, kateri kakor mleko, jajea. sadje, sočivje, naravne cvetlice, su-rovo maslo, perutnina, les služijo vsakdanji porabi, pod pogojem, da prodajajo ali producentje sami ali pa njih pooblaščenci. S to določbo hoče zakon olajšati aprovizijoniranje večjii. občin, katerih prebivalci so navezan: na kupovanje vsakdanjim potrebam služečega blaga: zakon ima v mislih v prvi vrsti prodajo poljedelskih pridelkov. Opojne pijače in jesih so izvzete iz te prometu olajšujoče ugodnosti. Žganje in jesih se ne sme prodajati na cesti in ponujajoč ga od hiše do hiše. V posameznih občinah m sme ta prodaja iz sanitarnih in tržno-policijskih ozirov prepovedati od strani deželnega političnega oblastva na predlog občinskega zastopnika, ki mora v tem vprašanju vprašati prizadete obrtne zadruge za njih mnenje. Taka prepoved se redno izdaja le v večjih občinah, v katerih je s tržnimi dnevi skrbljeno, da si prebivalstvu more nabavljati potrebna živila. Prepoved se izda vedno za določene vrste blaga in za gotov čas: dopustno je po zakonu, da se prepoved izda le za gotove dele občine. Zakon ima še drugo olajšavo za prodajo od hiše do hiše, in >ker v korist malim obrtnikom. Obrtno obla-stvo sme v posebnega ozira vrednih primerih, potem ko je vprašalo za mnenje dotične obrtne zadruge, Za dobo treh let in proti preklicu y svojem okraju nastanjenim malim obrtnikom, da jim olajšava razpečavanje njih lastnih izdelkov, dovoliti, d£, prodajajo svoje izdelke v občini svojega stališča od hiše do hiše. To je torej izjema pravila, da obrtniki in trgovci ne smej»o ponujati in prodajati svojega blaga in svojih izdelkov niti od kraja do kraja, niti v kraj;: svojega stanovališča od hiše do hiše. Mali obrtniki, ki prosijo za tako izjemno dovoljeuje, dobe posebno uradno legitimaciju. < >troci, ki niso izpolnili 14. leta, se za tako prodajo ne smejo vporabljati. Carina od ljudi. Vsepovsod v kulturnih državah s<» kaze stremljenje po kar mogoče strogi carinski obrambi. Deloma iz namena, ščititi domačo poljedelsko in industri jahn produkcijo pred konkurenco tujih izdelkov, deloma pa tudi iz namena, povišati državne dohodke, se je no le na evropskem kontinentu, ampak tudi v prekomorskih deželah tekom zadnjih let malone po vseh državah dokaj znatno povišala uvozna carina. Ume se skoro samoposebi, da zadeva carina le uvozno blago; Čuje se zategadelj nekoliko Čudno in neverjetno, MF* Dalje v prilogi. ~g*B Priloga »Slovenskemu Narodu" St, 89, dne119. aprila 1906. 5ko se izreče beseda: carina od ljudi, ju vendar taka oznaka postopanja nekaterih držav napram inozemcem ui neprimerna. Nizozemska, Danska, švedska, Norveška in Ruska se napram prometu iz inozemstva ne varujejo zgolj s carino od blaga, ampak jredoc na stezi carinske obrambe dober korak dalje, pobirajo od trgovinskih agentov, ki prihajajo v njih ^zemlje ponujat in razpecavat na po-Jlagi vzorcev blago najrazličnejših vrst. posebne vrste pristojbine in takse, katere morajo trgovinski potniki plačati navadno takoj po dohodu v tujo državo pri carinskih uradih na meji. Pobiranje teh pristojbin in taks od trgovskih agentov kot takih brez ozira na to, ali bodo naredili kako kupčijo na svojem potovanju ali ne ter brez ozira na množino razdejanega blaga, ki mora ob uvozu svoj čas itak plačati predpisano carino, se je označilo z izrazom carina od ljudi. Primernost tega izraza se posebno dobro pokaže pri Rusiji, ki Črlede pobiranja teh taks razlikuje med potniki židovske konfesije, ki so dolžni plačevati znatno višje pristojbine in morajo zadostiti še posebnim formalnim predpisom glede potnega lista in med potniki ostalih konfesij. V posameznih državah so predmetne pristojbine sledeče: Za potovanje po Ruskem je plačati trgovinskemu potniku za dobo enega leta 50 rubljev. nhutega pa od vsake hiše, ki jo za-st pa 150 rubljev, oziroma 500 rabljev, če je židovska firma. Na Danskem je plačati za vsako leto L60 K in pa 80 K za vsako zastopano firmo. Na Norveškem je plačati za vsakih tudi le začetih 30 dni sto kron, isto-rako na Norveškem. Kako se konča učno razmerje. Učno razmerje, čigar podlaga in temelj je učna pogodba, sklenjena med učnim mojstrom in postavnim zastopnikom vajenca — oče ali varuh — se praviloma konča na ta način, da vajenec prebije dogovorjeno učno dobo. V tem primeru mu izpostavi učni mojster učno izpričevalo, katerega mora potrditi pristojno županstvo, odnosno pristojna obrtna zadruga. V onih obrtah, za katere obstoji obrtna zadruga, in je ta zadruga v okviru obstoječih postavnih določb posebej uredila vajensko vprašanje, so razmere nekoliko drugače. Vajenec se mora po končani učni dobi podvreči vajenski izkušnji. V primeru, da izkušnjo naredi, mu izda zadruga takozvano učno pismo. Učno razmerje preneha nadalje, če umrje vajenec, & urnrje mojster ali če mojster opusti svoj obrt. Ako učno razmerje ; reneha brez krivde vajenca, je dotična obrtna zadruga dolžna po možnosti poskrbeti vajencu drugega mojstra. Predčasno se sme učno razmerje nadalje takoj in brez odpovedi raz-vezati od strani mojstra, ako se pokaže, da se vajenec obrta ne bo mogel naučiti, ako je vajenec obsojen v zapor za več kakor mesec dni, ako ju vajenec nad tri mesece bolan in zategadelj zadržan opravljati delo. Od strani vajenca, ako učni mojster zanemarja svoje dolžnosti napram vajencem in ako surovo ravna z učencem. Ali se more učna pogodba odpovedati? Učno razmerje se sme in more tudi ne glede na zgoraj omenjene primere, v katerih sme prizadeti del takoj razvezati obstoječe razmerje, odpovedati od strani vajenca po njegovem pravnem zastopniku vsak čas na 14 dni, ako vajenec, odnosno njegov pravi zastopnik dokaže, da vajenec zapusti dosedanji >voj poklic in se posveti drugemu. Taka odpoved učnega razmerja ima za posledico, da dotični vajenec tekom enega leta po izstopu brez dovoljenja prejšnjega gospodarja ne sme vstopiti v isti obrt in tudi ne v tovarniško podjetje, ki odgovarja podjetju prejšnjega učnega gospodarja. Vzrok podane odpovedi je najesti v delavski knjižici vajenca. Ako bi učni gospodar ne hotel sprejeti "dpovedi in dati dovoljenja za izstop vajenca, se je obrniti na pristojno okrajno sodišče, ki more v ozira vrednih primerih nadomestiti dovoljenje učnega gospodarja. Modistovski obrt je bil svoboden obrt do lanskega leta in ga je smel izvrševati vsakdo, kdor je izpolnil splošne pogoje. Ko pa je lansko leto ministrstvo izpremenilo seznam rokodelskih obrtov in izločilo, ustrezajoč nmogostranskim željam obrtnikov, znatno število obrtov iz števila svobodnih obrtov, je privzelo tudi modistovski obrt med rokodelske obrte. Posledica tega je, da je sedaj moškim osebam, ki hočejo izvrševati ta obrt, treba dokazati svojo strokovno sposobnost z učnim in delavskim izpričevalom. Ker pa je znana >=tvar, da modistovski obrt izvršujejo ponajveč ženske, in obrtni red glede sposobnostnega dokaza za ženske rokodelske obrte določa, da smejo do-našati sposobnostni dokaz tudi na drug način kakor s pravilnim učnim in delavskim izpričevalom, je obrtnim oblastim na voljo dano, da po svo- jem preudarku odločajo v posameznih primerih o sposobnosti prosilk. V interesu obstoječih modistovskih obrtov bi bilo in odgovarjalo bi tudi duhu zakona, ki meri na obrambo obrtnega stanu, da obrtna oblastva ne postopajo preveč milo in se ne zadovoljujejo kar s potrdili zasebnih strank, katerih potrdila je izredno lahko dobiti. Umestno bi bilo, da v dvomljivih primerih vprašajo za mnenje prizadete obrtne zadruge. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. aprila. Izid občinskih volitev v II. razredu. Danes so bile občinske volitve v II. razredu. Oddanih je bilo 341 veljavnih glasov. Izvoljeni so bili kandidatje n aro dno - napredne stranke in sicer so dobili gg.: Karel Mayer 336, Ivan Šubic324, Jaromir Hanuš 320 in Andrej Senekovie 308 glasov. Prvi trije so izvoljeni na tri leta, zadnji pa na eno leto. Poleg teh so dobili še gg.: Ivan Plantan 5 glasov, Anton Dermota, dr. Ivan Oražen, ing. Žužek in dr. Jo s. Stare po en glas. — Izvrševalni odbor narodno-naprednc stranke je imel dne 18. t. m. sejo, da določi smer politiki narodno-napredne stranke. V tej seji je izvrševalni odbor vsled soglasnega sklepa proglasil, da narodna-napredna stranka načelno v s trajaj pri zahtevi, da se uvede za volitve v deželnizborsploŠnain enaka volilna pravica s proporc i j o-nalnim sistemom. Ako pa bi to ne bilo v danih razmerah dosežno, dal je izvrševalni odbor narodno-naprednim poslancem v deželnem zboru kranjskem navodilo, pod katerimi pogoji bi so mogla vladna predloga o volilni preosnovi za ta deželni zbor sprejeti za podlago nadaljnim razpravam, pri čemur je izvrševalni odbor vsled soglasnega sklepa sprejel za načelo, da naj v novi splošni kuriji volijo le oni polnopravni državljani, ki sicer nimajo volilne pravice. Končno je izvrševalni odbor izrekel deželnim poslancem naro Ino - napredne stranke zahvalo za rji h odločni nastop v zadnjem deželnozbor-skem zasedanju ter jim izrekel svoje popolno zaupanje. — „Naš Lilit" i staja smešen, in to od due do dne Jcdj. Končno pogine kakor maha, k: je padla v olje! In do tedaj ne bo več dolgo, ker omenjeno svetovno glasilo je pričelo bolehati na breznačelnosti, da se kar bojimo, da prično prve Štiri strani tega Usta polemizirati z zadnjimi oddelki ravnoistega lista. rNaš List" je sedaj glasilo štirih strank: prva stran je nekako sramežljivo narodno-nepredna, druga stran je neodvisno kmetska, tretja stran je socialno-demokratična in četrta stran je stran starega Turne v Gorici. Će se to prično med sabo lasati, potem bo ravs in kavs, kakor ga starodavni Kamnik še ni doživel! Na ti brezznačajnosti bo listič poginil, to vemo že danes. Pač nekaj ga more Še rešiti, to je pravi in pristni humor, ki je časih malo neprostovoljen, dostikrat pa prostovoljen, prav kakor bi se bilo nalašč v norišnico ponj poslalo. Cujmo nekoliko takega iz blaznice vzetega humorja. „Naš List" piše: „Mož bi se potapljal malce po desnem hlačnem žepu, da bi drobiža zazvenelo po njem, vstal bi ter odšel iz tako zaničljive družbe. Poiskat bi si šel druge boljše. Ogovoril bi n. pr. fijakarja Turka in mu povedal, kako si neumen. In tija-kar Turk bi n. pr. rekel: „Še za konje bomo vpeljali volilno pravico, natirlih!" In če bi naš narodnjak in možakar ne našel Turka, našel bi „Pri roži" n. pr. gosp. Schreva. Vprašal bi ga morda — gotovo seveda tega na vemo — kako sodi o socialnem vprašanju. Gospod Jean bi malo posopihnili, pomislili, koliko ljudem pomagajo do kruha, ter končno dejali: „Fivr mich liingst gelbst. Bin ganz zufrieden. Nej no greja! Betty, noch a Kriigl!" In tako bi naš narodnjak posili prišel do prepričanja, kaka be-dastoča je misliti na to, da treba tudi našemu delavstvu zastopstva v občinskem svetu ljubljanskem, ki obeta v kratkem postati imeniten „Hausherrenverein". — Nej no greja !u A ni to fino! Priznavamo, da smo popolnoma tepeni in da zlezemo pod klop pred takim humorjem. rNaš List" mora vsakemu imponirati, in našim prvakom pred njim ni več rešitve! Radi torej prekličemo, kar smo zgoraj zapisali. „Naš List" ne bo poginil, ne bo padel v olje, a živel bo še najmanj sto let. Nej no greja! — Slovenec in lavni ljudski sbod v Šlftki. i z S i š k e se nam piše: Resnica je, da je neresnično skoraj vse, kar je zapisal „Slove-nec" o ponedeljskem shodu v našem naprednem kraju. Baharija in bolehna domišljavost spremljatajporočilo, dolgo do 250 vrst, da bodo „krščanski" odslej naprej zatrli napredujaštvo v Šiški. Naj se potolažijo naši malkon-tenti: število odločnih naprednjakov šišenskih bo rastlo v prihodnje še bolj nego doslej in blamaža, ki si jo je stekel predsnočnji „Slovenec", g a bo še občutno bolela. Kar so krščanski najeteži na shodu iskali, to so dobili. Niso smeli misliti Štele in njegovi tovariši, da bo padlo Šiškarjem srce v hlače, če bo par prignanih ljudi začelo divje kričati in razgrajati v zborovališču. BSlovenec" trdi, da so prišli razgrajači na shod iz radovednosti. No, izlet radovednežev je bila dogovorjena stvar, saj se nastopili skupno pod največjim razgrajačem Oreh-kom, kateremu bi bilo pač bolj pristojalo, da bi bil stal na strani umirajočemu očetu, kot pa da je gnal kupljene ljudi v Šiško, da bi razbil ž njimi naš shod. Kako olikan je bil Stefe na shodu, to je seveda previdno zamolčal. Prve klice je spuščal on, se vtikal v govornika, dasi bi kot poročevalec, kar je vedno trdil, da je le to, moral biti hvaležen, da je dobil primerno mesto, kjer bi bil lahko več pisal in manj govoril, da mu ne bi bilo treba potem pri sestavljanju poročila tako grozno napenjati možgan. S svojimi vprašanji je Stefe obudil v vseh navzočih na-prednjakih prepričanje, da je dogovorjeno popolnoma med rkrščanskimi** da morajo shod razbiti. Siškarji so ta prozorni r^amen takoj spoznali, zato so ljubeznjive ljubljanske goste posadili pred vrata zgrda, ker zlepa niso šli. Pa tudi ponos Siškarjev kot zavednih mož jim je to ukazoval. Mi hočemo zborovati v miru. Da smo zborovali pri zaprtih vratili, ni bil nihče drug kriv kot razgrajajoči klerikalci, ki so divjali po dvorišču, dokler jih ni spravila policija na cesto. Štefe, ki je moral doma pred shodom v Šiško gotovo velike obsežne obljube storiti, kako slavno bo s svojimi pristaši razpodil naprednjake, v ..Slovencuu grozi, da bodo prihodnje volitve v .Šiški pokazale, da Šiška ni več tako liberalna. Koliko pa je bilo klerikalcev -Siškarjev na shodu ? Nobenega, ker klerikalcev v Šiški sploh ni. Le ne zastonj kričati, ker je to preotročje! Šiška ne bo klerikalna, pa naj si Štefe iz vpije pljuča. Smešna je tudi grožnja, da je bil to zadnji ljudski shod v Šiški. Da vam damo priliko pokazati klerikalno moč v Šiški, vam že zdaj povemo, da bo prav kmalu v Šiški zopet shod, ki bo pa še malo drugačen kot je bil zadnji. Siškarji so se šele zdramili in ravno vaša surovost na ponedeljskem shodu bo mnogo pripomogla, da bo postalo v Šiški živahneje, kot je bilo dosedaj. Dražba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Slavno županstvo! Tujejezični Usti očitajo semintje „Družbi sv. Girila in Metoda v Ljubljani", da zna biti gibčna. Nam je tuprilično ta ista pohvalna gibčnost pripoznati društvu „Stidmarki" in pa enemu nemških srenjskih odborov. V novinah beremo namreč, da je 23. februarija t. 1. občinski odbor mesta Spital ob Dravi ugodil prošnjam „Siidmarke" ter dovolil imenovanemu društvu vsakoletnih 50 kron podpore. Obenem je sklenil, da kole-kuje zanaprej slednje uradno pismo in listino — ki poj de čez prag občinske hiše — z „Wehrschutzmar-kami" : t. j. znamkami tega nemško- narodnega društva. Prepričani Vase domoljubne volje Vas prav vljudno prosimo, da posnemate gibčnost naroda, ki se mu je za svoj obstanek bati prav tako malo, kakor se nam je semtertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenski srenji, da vsled naše že enkratne prošnje do vseh slovenskih glavnih županstev ko-lekujeti svoje listine z našim narodnim kolekom. V ime domovinske stvari in pa, da svetite svojim podanikom vabljivim zgledom, prosimo Vas povodom ponovljenega sklepa naše 170. vodstvene seje izza 21. marca 1906, da bi prav kmalu sklenili v prid naši slovenski narodnosti to isto, kar je špitalska občina znala v hasek nemškemu rodu. Mi ne zahtevamo od slovenskih srenj, da bi čez noč postale češke srenje, kojim je „Osrednja češka matica" ljuba pun-Čica v narodnem očesu in koje ne prezira menda niti ena izmed njih. A to si pa usojamo beležiti Vam v tem pisanju, da bodimo vsaj na nevtralnih slovenskih tleh naše družbe kar je moč gibčni in kar je moč energični. Te gibčnosti in te energije tudi naši narodni nasprotniki pričakujejo od nas in nas v notranjem cenijo tembolj, koliker bolj se bližamo imenovanima lastnostima. Slavni srenj-ski odbor! Udejstvimo svojim neprijateljem to njihovo opravičeno pričakovanje. Z odličnim spoštovanjem beleži: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Vojaška vest Dr. R. Ko bal, enoletni prostovoljec in titularni kor-poral pri 27. pešpolku v Ljubljani, je imenovan provizoričnim korvetenskim zdravnikom. — Umrla je včeraj popoldne gospa Pavla Funte k, rojena P f e i-fer, soproga profesorja in urednika g. Antona Pun tka, po dolgi, hudi bolezni. Pokojnica je bila zelo izobražena dama, posebno v glasbi ter je svoj čas pisala temeljite kritike o glasbenih prireditvah. Bodi blagi rajnci prijazen spomin, britko prizadetemu soprogu pa naše iskreno so-žalje! Pogreb bo jutri, v petek, ob 4. popoldne z Rimske ceste št. 9. — Odbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev" ima v soboto, 21. t. m., ob šestih zvečer sejo, h kateri se vljudno vabijo vsi odborniki, da se je zanesljivo udeleže. Posvetovalo se bo o nameravani prireditvi Stritarjeve slavnosti in o kongresu književnikov in Časnikarjev, ki se namerava sklicati meseca avgusta. — „Društvo slovenskih profesorjev ima svoj ustanovni shod v nedeljo, dne 22. t. m., ob 10. predpoldne v mali dvorani ljubljanskega „Narodnoga doma". — „Slovensko planinsko društvo". Redni občni zbor tega društva se bo vršil v soboto, dne 21. aprila t. 1., ob 8. uri zvečer v ^Narodnem domu" po sledečem sporedu: i. Pozdrav načelnikov; 2. poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) računskih pregledovalcev: 3. dopolnilna volitev enega odbornika : 4. predlogi. K obili udeležbi vabi osrednji odbor .Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani. — 0 vstajenju Jezusa Kri stusa bo predaval g. Ant. C h r a s k a v petek ob 8. zvečer v dvorani gosp. Vosperniga na Turjaškem trgu I. nadstropje. Vstop je prost. — Humorističen večer sta priredila snoči v restavraciji rNarodnega doma" gospod in gospa Marković. Gospod Milan Marković kot izvrsten imitator srbskih, hrvatskih in bosen-skih narodnih tipov in kot humorist, gospa Ljubica Marko vica pa kot ljubka pevka srbskih, hrvatskih, makedonskih in bosenskih narodnih pesmi ob spremljevanju klavirja po g. prof. Dekle vi sta za svoje fino proizvajanje žela od pičlega števila poslušalcev obilo toplega aplavza, da nam je Čas le prehitro minul. V zadnje je pripomogla seveda tudi izborna pristna kapljica restavraterja g. Bogovića, katerega naj bi večkrat posečalo naše občinstvo, ki uživa večkrat kje drugod fabrikate vin, da ga lasje bole. Gg. Marković priredita danes zvečer ob 1 .29. uri zopet humorističen večer, na katerega programu je več novih točk. Pričakujemo, da bo udeležba boljša ed snoči, ker to zaslužita prireditelja kot Slovana in kot umetnika. — Senzacionalna znamenitost za Ljubljano. Kakor čujemo, je vspored za obe predstavi gledišča tako imenovanih živih slik g. Davorina RovŠeka prav izbran in zelo zanimiv. Mnogo zabave nudile bodo obiskovalcem tega gledališča žive slike, med temi posebno na morju plavajoči parnik, visoko pluskajoči valovi, skubenje perja, kepanje s sne- gom, od muhe nadlegovanj gost itd. Občudovanje bodo vzbujale zračne, skioptične slike, katerih ni zamenjati z drugimi podobnimi, ker se bodo kazale v velikosti in dovršenosti, v v kateri jih do sedaj še ni bilo videti. Pri otvoritveni predstavi, katera se bode vršila v hotelu „Union" ▼ soboto, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer, divili se bodemo 60 interesantnim mestnim slikam Petrograda in Moskve. Ne le največje in najlepše stavbe, mostovi in sohe, temveč tudi prekrasni vrtovi Petrovega dvora s svojimi vodometi, kateri presegajo one od Versailles in one od Sanssouci in Viljemovega Visokega, zadostili bodo v visoki meri radovednosti občinstva. Predstavilo se nam bode tudi Carskoj e-Selo s svojim obširnim cesarskim gradom, v katerem bodemo videli veliko plesno dvorano, priprosto opremljeno carjevo delavnico, orožarno z dragocenim orožjem vseh časov in narodov; videli bodemo krasni park s njegoivmi slavoloki, spomeniki, podzemeljskimi jamami, umetnimi razvalinami, kakor tudi čarobe polno jezero. Težka nam bode ločitev od Moskve z njenimi znamenitostmi, med katerimi posebno omenjamo Kremi, od slike, kateri na svetu ni najti enake. Druga predstava, ki je določena na nedeljo, dne 22. t. m., kazala nam bode razun interesantnoga vsporeda živih slik 60 zračnih, skiop-tiČnih slik iz še malo poznate Avstralije. Tu bodemo imeli priliko, seznaniti se z domačini tega kontinenta, z mesti, živalmi in rastlinami. Iz teh slik bodemo, sklepali da se Avstralija čudovito razvija in se vsled tega lahko meri z vsakim drugim delom sveta. Priporočamo podjetje g. RovŠeka, ter pričakujemo, da bode občinstvo to podjetje vsestransko podpiralo, posebno ker so vstopne cene zmerno nastavljene. — Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti je nocoj od polu 8. do polu 10. ure. Opozarjamo zlasti na Lanthiervjev stari nemški rizling ter na Sohwie-ckertove gospe italijanski rizling in stari zelen. — Gonja proti naprednemu UČiteljStvU. Od kar je g. Schwarz zasedel prestol deželnega predsedni-štva, zrastel je kranjskim klerikalcem greben. Fanatizirana druhal na čelu ji kranjski duhovniki, hoče ugonobiti vsakega, ki se slepo ne uklanja brutalni sili. Kranjski maziljenci so se vrgli posebno na one učitelje, kateri, svesti "si svoje svete naloge, stopajo neustrašno po poti ljudske prosvete, hoteč iztrgati ubogo slovensko ljudstvo iz rok okrutnih klerikalnih pijavk. Na neki obsavski Šoli službuje nadučitelj, kateri je pri šolskih oblastih, kakor tudi pri svojih tovariših radi izredne marljivosti in kolegijalnosti visoko spoštovan. Ta gospod je hotel v postnem času zadostiti svojim verskim čuvstvom ter šel k spovedi. Spo vedo val ga je neki frančiškan a štajerskega, kateri je župniku pomagal. Med spovedjo je hotel frančiškan prisiliti g. nadučitelj a, da opusti čitanje ..Slov. Naroda". Ker je pa g. nadučitelj trdil, da ne najde v tem dejanju nikakega pregreška, ga je začel učiti hinavščine, rekoč: Gospod, naroČite si „Slovenca**, ako vas obiščejo tovariši, recite jim, da ne čitate političnih listov. Ko mu je g. nadučitelj zatrjeval, da ne more lagati, mu je rekel, da naj čita nemške liste. Ko je rekel g. nadučitelj, da se mora zanimati v prvi vrsti za usodo svojih slovenskih rojakov, se je jel sveti oče sramovati svojega Čina ter začel tarnati, da ne more dati tukaj gospodu nadučitelj u odveze, akoravno izprevidi, da je dober katoličan in pošten človek, ker se boji g. župnika. Pridite na Štajersko, tam vas takoj odvežem, je rekel. — Nato je šla k istemu fanČiškanu k spovedi njegova soproga. Razpravljala sta tudi o branju „Slov. Naroda**. Frančiškan je trdil, da Čita gospa „Narod" radi svojega soproga. Gospa pa je trdila, da bi Čitala „Narod", ko bi ne bila poročena in bi se tudi naročila nanj, ako bi ga slučajno ne imel njen soprog. Gospe soprogi je pa vendar hotel dati frančiškan odvezo; te pa gospa ni hotela sprejeti, češ, da se smatra za ravno-tako grešnico kakor njen soprog. Frančiškan si ni znal drugače pomagati, da je poklical še g. nadučitelja k spovednici ter dal obema odvezo. Pri ločitvi pa je rekel frančiškan: „Gospod, saj mi vendar niste zamerili, jaz nisem kriv tega. Obiskal vas bom t vaši hiši, da se prijateljsko razgovoriva. Vi imate trdna načela in ste poštenjak skozi in skozi. Bog z vami." Namen dotiČnega župnika je prozoren. Ker ne more g. naduČi-telju do živega, uporabil je zakramente, da bi osramotil g. nadučitelja pred farani, rekoč: Glejte ga, tak je, še odveze ne dobi pri spovedi. Da je fanatizirana masa dejansko napadala in pobijala učitelje, imamo več kot dovolj slučajev. Ker se je gosp. župniku ponesrečil ta manever, je hotel doseči svoj namen dne 10. apr. t. 1. pri komisij onalnem ogledu v za- devi razSirjenja tam. šole. G. župnik je v pričo komisarja trdil, da je zakon samo na papirju, da je nadučitelj nngiral število obiskujočih otrok, da je škoda velikanskih žrtev, ki jih bo plačevala občina, ker je šola pod sedanjim vodstvom v skrajnem neredu, da g. nadučitelj s poukom začenja in nehava kakor se mu poljubi, da nadučitelj ne plačuje nobenih davkov, da je nadučitelj evo stanovanje (dve majhni nezdravi luknji) dovoljno. ^Župnik ima pet velikih sob, po katerih se podi s svojo kuharico^ To je očitno ŠČuvanje ljudstva proti vestnemu učitelju. Jako čudno je, da ni nobeden navzočih gospodov branil g. nadučitelja proti tako brutalnim napadom strastnega farja. Ako se bo ta gonja nadaljevala, ne bo nobeden napreden učitelj varen svojega življenja. Poleg skrajne bede, ki jo mora prenašati kranjsko učiteljstvo, trpeti mora razna preganjanja in se izpostavljati smrtni nevarnosti. Zadnje zlo je veliko hujše od prvega. Merodajni faktorji naj se vendar zdramijo ter zagotove naprednemu uČiteljstvu vsaj osebno svobodo, ako mu že ne morejo dati kruha. — Narodna čitalnica v Kranju priredi v soboto, dne 21. aprila v svojih prostorih koncert s plesom. Vstonni za Člane 00 v., nečlani 1 K, dijaki 20 v. Obleka navadna. Vstop imajo člani in po njih vpeljani gostje. Začetek toČno ob pol devetih zvečer. — Ponarejen bankovec za 20 K je dobil trgovec Matevž Veber v Babnem polju. Bankovec je narejen s pogreški, kakršne imajo fal-zitikati Kerkoviča v Clevelandu. — „Presveta". V nedeljo, 22. t. m., predava v Zagorju ob Savi podpredsednik «Prosveteu obče znani predavatelj g. Pavel Grošelj. — Podšenšjur. V koledarjih in pratikah se nahaja med sejmi „Pod-šentjur pri Kambergu4*, to pa ni točno povedano, ker je porušeni grad Ivambug precej oddaljen od Podšent-juija: pravilnejše bi se glasilo: -Pod-sentjurij pri Zagorju", kajti kdor se pripelje po železnici v Zagorje, ima eno uro hoda po ravni, lepi cesti v Podšentjur, kjer na sv. Jurja dan starodaven imeniten sejm. — Vsa županstva in druge interesente vipavskega okraja vabim radi prireditve vinskega semnja in vinske pokušnje na pogovor v nedeljo, dne 22. t. m. ob polu 4. popoldne v hotel ?Adria- v Vipavi. Nameravani semenj se bo vršil, kakor že določeno, prvo nedeljo v maju, to je dne 6. maja popoldne. Ker se kaže že sedaj v vseh krogih prav veliko zanimanje za to priredbo in ker vtegne dospeti mnogo tujcev že z ozirom na nizko vstopnino v jamo, je pač dolžnost vseh vipavskih vinskih producentov. da se potrudi vsak po svojih močeh povzdigniti povsem zasluženi ugled vipavskemu vinarstvu. Fran (rombač. — Požar je uničil posestvo Josipa Koncilije iz Lasenega v Tuli. dolini. Na vel. soboto popoldne je šel gospodar k vstajenju v bližnjo faro Krasno ; ko se je vrnil zvečer domov, našel je vse posestvo v plamenu. Kar je najbolj žalostno, je sledeče: okolo 200 oseb je prihitelo na pomoč, a nikdo ni mogel pomagati, ker ni bilo kaplje vode, dočim je ravno blizu nesrečneža javni vodnjak, za katerega se že prosi dež. odbor skozi dve leti. naj bi ga pustil popraviti, a se vedno odlaša. Trije orožniki iz Smartnega so bili takoj na licu mesta, za kar jim čast, ali zastonj, morali smo le vsi gledati nesrečo — a nikdo ni mogel nič. Kakor se sodi. je ogenj provzro-čil štiriletni otrok. Škode je nad 10.000 kron, zavarovan je pa pri vzajemni zavarovalnici komaj za 2400 K. Koncilija je jako priden in marljiv gospodar, ravno dve leti je to hišo zidal in delal, a ravno sedaj, ko je dodelana, mu je popolnoma pogorela. Ako se nesrečneža kdo blagovoli usmiliti, naj se pošljejo milodari na c. kr. poštni urad omartno v Tuhinju. — Bistriške novice. Ni je vasi na celi Notranjski, ki bi tako vrlo napredovala kot prijazna Bistrica. Sosebno v industriji imamo v zadnjih letih zabeležiti vesel napredek. Trgovina z lesom sedaj dobro uspeva, žal da nam primanjkuje prepotrebnega lesa. V nekaj letih sezidale so se tu razne tovarne, ki najboljše delujejo. Sosebno smo Bistričanje lahko ponosni na našo tovarno testenin. Da so bistriške testenine res izborne, priča dejstvo, da se s tovarno ravnokar pogaja veliko „akcijsko prekomorsko društvo", da bi na vseh svojih ladjah upeljalo bistriške testenine. Kuharji na raznih ladjah so namreč prišli do trdnega prepričanja, da se lete testenine najdalj časa zdrže, kar je seveda sosebno na morju neprecenljive vrednosti. Gosp. Znideršiču & Valenčiču je le čestitati, da sta si s svojim izbornim fabrikatom pridobila naravnost svetovni renome. — Naš „Sokol" sicer počasi, a tembolj „ trdno" napreduje. V kratkem dobimo obleke: sokolske slavnosti v Zagrebu se „Ilirski Sokol" udeleži korporativno. — Olepševalno društvo naj bi svoje delovanje pospešilo, v bližnji okolici Bistrice, dalo bi se še marsikaj potrebnega storiti. Bistrica je v zadnjem času svoje zunanje lice vidno spremenila, zato se je v prvi vrsti zahvaliti našemu vrlemu županu g. Antonu Tomšiču. V kratkem času svojega županovanja je gospod župan pokazal, da mu je res mnogo na tem, da Bistrico kolikor le mogoče povzdigne. Mnogo se je v kratkem času storilo za kanalizacijo in javne ceste, seveda čaka gosp. župana še nebroj dela; a upamo, da kakor energično sejedela poprijel, tako ga bode srečno nadaljeval. — Požarna bramba si zida letos svoj „Novi dom", v nekaj mesecih bode pod streho. — Tu se snuje veliko „delniško društvo" s skupnim kapitalom 3—400.000 K. Sezidati nameravajo veliko opekarno. Rečani bi k temu podjetju tudi pristopili. — Tržačani so se pričeli zopet zanimati za bistriško vodo. Te dni se bode v tej zadevi vršila konferenca v Trstu, ker koncesija, ki jo ima tržaški magistrat od postojnskega glavarstva, kmalu poteče. Vodovod Bis trie a-Trst je preračunjen na lt'» milijonov kron. — Shod socijalnih demokratov v Voloski. Za v ponedeljek 16. t. m. so sklieali socijalni demokrati Opatije in Voloske shod na vrtu restavracije pri Roži na Voloskem. Shoda se je udeležilo jako malo delavcev : bilo jih je kvečjemu kakih 40 in še to sami tujci, to je L*aLi in Nemci. DomaČi delavci, katerih je okoli "2000. se niso udeležili shoda, ker so jih vodje soc. demokratov lani zavedli v stavko, ki jim je voc škodila kot koristila. Prva točka dnevnega reda je bila tukajšnja okrajna bolniška blagajna, katero hočejo na vsak način dobiti v svoje roke. Radi bi se namreč polastili nekaj tiso cev kron, ki si jih je blagajna v teku nekaj let prihranila, kakor so to storili v tržaški bolniški blagajni. Druga točka dnevnega reda je bila 1. maj-tiik. Poročal je bivši urednik „RdeČega praporja". Kopač. Tudi njemu je bila bolniška blagajna v Voloski precej na poti, ali bil je jako slabo informiran o celi stvari. To naj si zapomni tisti plešivi gospod Talijan, ki je prišel iz Trsta in pa gospod Kopač, da smo popolnoma zadovoljni z upravo bolniške blagajne v Voloski. Ako pa niso zadovoljni poedini mizarji, kateri vsak ponedeljek iščejo po Opatiji in Voloski tistega, ki je delo iznašel, da bi ga zadavili, ne bodemo pustili mi, ki nas je čez 2000, radi teh, da nam bolniško blagajno vzame kakšna pritepeua nemška ali pa italijanska banda pod soc. demokratičnim imenom. Tudi mi smo socijalisti, toda socijalisti zase in ne za Elen-bognove in drugih nemške namene. Nam ni potreba, da nas pridejo Nemci in Italijani učit, kaj nam je storiti, to vemo mi sami najbolje. — Tri prste je izgubil pri velikonočnem streljanju tovarniški delavec Resnik v Lokrovcu pri Celju. — Nadučitelj, ki je nasprotnik Šole. Iz Gradca se nam piše : V petek 13. t. m. je dospela v Gradec kmetska deputacija iz Šmarja pri Jelšah pod vodstvom nadučitelja Jurkoviča, da pri namestništvu protestira proti zidanju nove šole v Šmarju pri Jelšah. Jurkovic je med štajerskim uČiteljstvom tista bela vrana, ki je klerikalnega mišljenja in ki je pred leti skušal na Štajerskem ustanoviti podružnico -Slomškove zveze". Velike slave si s tem ni pridobil, zato si hoče menda na drug način pridobiti „ugled in priznanje". Postavil se je na čelo tistih ljudi v občini, ki so najhujši sovražniki Šole in ki bi najraje imeli, da bi se sploh odpravil vsak šolski pouk. Ko je oblast odredila, da se ima v Šmarju zidati novo šolsko poslopje, ker staro ne odgovarja več modernim zahtevam, je to odredbo vsak prijatelj šole in napredka pozdravil z veseljem, samo nadučitelj s tem ni bil zadovoljen, marveč se je pridružil tistim, ki jim je vsaka šola trn v peti. Jurkovic se je celo izpozabil tako daleč, da je odšel z deputacijo v Gradec, da bi preprečil zgradbo nove Šole. Lep nadučitelj to! Radovedni smo, kaj so pri namestništvu povedali temu famoz-nemu pedagogu?! Prvi vlak na karavanski Železnici se je odpeljal včeraj iz Celovca do Bistrice. Z vlakom seje peljal ravnatelj Proske in člani stavbnega vodstva. — Samomor. V torek se je ustrelil v Celovcu častniški sluga Benedit na stopnjicah domobranske vojašnice. — Smrten udarec. V Celovcu je neko žensko na velikonočni ponedeljek neki konj toko udaril s kopitom, da je par ur nato umrla. Oproščena detoznorilka. Tržaški porotniki so oprostili deklo Ivano F urla n, dasi je priznala, da je umorila svojega novorojenčka. Ker pa je drž. pravdnik prijavil ničnostno pritožbo, so Furlan še pridržali v zaporu. — Obesil se je v Trstu jetniški paznik Franc Skamperle, ki je imel ljubavno razmerje z ženo nekega svojega tovariša, a je stvar prišla na dan in ker se je Škamperle bal slabih posledic, je napravil konec svojemu življenju. Bil je iz Vrhovelj doma. — Samomor na železnici. V Skocijanu na progi Trst-Koper se je vrgel pred vlak neznan mož kakih 401et star. Vlak ga je strašno razni es ar il. — Samomor. Kakor posnamemo iz poljskih listov ustrelil se je na Veliki petek v Jaroslavu v Galiciji stotnik Ludvik Fromel 10. peš-polka zato, ker bi bil moral 18. t. m. z enim bataljonom odpotovati v Bjelino v Bosni ter zapustiti v Galiciji svojo dolgoletno ljubico. Na velikonočno nedeljo popoldne je bil slovesen vojaški pogreb na novem grobju v Jaroslavu. — Mednarodna panorama na PogaČarjevem trgu nam razkazuje ta teden zelo zanimivo potovanje Andreeja in tovarišev na okrajni sever skozi ledeno morje. Na tem potovanju vidimo tudi več norveških naselbin, laponske podzemske koČe, slikoviti solnčni prizor za Časa večtedenske zimske teme, spuščanje velikanskega zrakoplova in Andreejeva vožnja v njem preko morja itd. — Prihodnji teden potujemo v Španijo. — Panorama-kosmorama nam kaze ta teden, kot smo poročali že v soboto ruske znamenitosti v Pe-trogradu, Moskvi, Kremlu itd. Prihodnji teden se razstavi grad Schon-brunn s krasnim zverinjakom. — Uboga žrtev razmer. Na starem Žabjeku stanujeta zakonska Helena in Jožef Suhadolnik. Mož je priženil nezakonsko deklico Mihaelco, ki ima sedaj L» let. Oba hodita v tovarno, deklica pa je doma. Malo je staršev, kateri bi, predno gredo od doma, svojih otrok ne ljubkovali. Ta lepa zakonska dvojica pa je delala ravno nasprotno. Mestni policiji je prišlo na uho, da se z deklico zelo grdo ravna. Dognalo se je, da jo je ljubeznjivi očim, predno je Šel v tovarno, peljal v drvarnico in jo privezal. (Drvarnice so pa na starem Ža-bjaku bivši zapori). Ubogo otroče je stokalo in moledovalo in s tem šele popoldne vzbudilo pozornost usmiljenih strank, ki so ubogega ČrviČka otele in spustile na prosto. Ljubeznjivi očim ni deklici dal v „zapor" nič jedil in vode, pač pa nočno posodico. Tako je baje napravila pozneje tudi otrokova lastna mati. Ni bila pa še to dovolj velika kazen. Policija je včeraj pomilovanja vrednega otroka staršem odvzela in ko ga je zdravnik preiskal, je konštatoval, da je bilo ubogo revše polno modrih marog. Tudi iz glave ima izpuljen šop las. Pri odvzetju otroka pa ni kanila iz nobenega očesa solzica slovesa, ampak so se čule besede: nNaj jo pa magistrat varuje, Če jo jaz ne smem privezati." To se je tudi takoj obljubilo in se že izpolnuje. — Pač, kanila je solzica slovesa, in sicer iz očesa ubogega otročeta in baje sta tudi dva uradna organa, ki sta ubožico vzela seboj in čula besede usmiljenih žensk : „O, uboga Mihaelca. otrok brez staršev!", nemo zrla v tla. Neusmiljenca se bodeta zagovarjala pred sodiščem, otrok „brez staršev" pa je sedaj v dobri oskrbi. — Na policijskih oglasih je razstavljena slika godca Edvarda S c h m i d a , rojenega 12. marca 1883 na Dunaju, katerega je policija nedavno zaradi raznih tatvin aretovala in izročila c. kr. deželnemu sodišču. Ker ima Schmid na vesti poleg že dokazanih, najbrže tudi še kaj drugih tatvin, naj si ga občinstvo ogleda in kdor ga spozna, da mu je kaj prodal ali pa hodil po kaki hiši, kjer se je zgodila kaka tatvina, se prosi, da to nemudoma naznani mestni policiji. — Mrtvega novorojenčka je včeraj popoldne potegnil iz Ljubljanice na Sv. Petra nasipu barvarski pomočnik Jakob GrČman. Policijski zdravnik g. dr. Illner je konštatoval, da je bil otrok star kakih H mesecev. Otrokove matere še niso izsledili.Otroče je priplavalo po Ljubljanici zavito v papirju in je bilo vrženo v vodo najbrže v mestu, ker papir še ni bil hudo premočen. — Kolo je ukradel snoči ob 10. uri iz veže „Narodnega doma* dosedaj še neznan tat brivskemu pomočniku Ahileju Jeraju. Kolo jo vredno 50 kron. — Čigava je obleka? Še pred Božičem je v trgovini gosp. Frana Čudna popustila neka stranka več komadov nove otroške in ženske obleke. Lastnik jo dobi na magistratu. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 12 Slovencev in 18 Hrvatov. V Scheibbs je šlo 14, v Lend-Gastein 18, na Prusko pa 32 Hrvatov. Na Tirolsko je šlo 26 Ogrk. 10 Koče varje v je šlo na Dunaj. 86 Lahov je ostalo v Ljubljani, 40 se jih je odpeljalo v Dobrepolje, 20 v Stražo, 500 pa na Dunaj, Gradec in Zagreb. — Izgubljene in najdene reči. Ga. Tereaija Krmcava je izgubila zlat uhan. — Natakarica Katarina Mikli- čeva je izgubila zlat uhan z biseri. — Julij an a Anžičeva je izgubila nojevo pero, vredno 12 K. — Marijana Cermanova je izgubila denarnico z 8 K. — Ivana ŠustaršiČeva je našla srebrno uro z verižico. — Fran Skok je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Rudokop Jernej Jezenšek je izgubil srebrno uro z verižico, vredno 40 K. — Delavka Marija Ga-šperlinova je izgubila zlat prstan, v katerem je bil vtisnjen Kristus na križu, vreden 10 K. — Delavka Marija Oblakova je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 12 K denarja. — Nadalje je izgubljen zlat za 20 K in bankoveb za 20 K. — Urarski vajenec Kazimir Kranjec je našel denarnico s srednjo vsoto denarja. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavracijskih prostorih hotela „Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Zaklalo se je v mestni klavnici od 2. do vštetega 7. aprila t. 1. 80 volov, 5 krav, 0 bikov, 88 prašičev, 148 telet, 20 koštnmov in kozlov in 141 kozliČev j vpeljalo saje 1 krava, 5 prašičev, 68 telet, i koštrun, lHkozli-čev in 346 kg mesa. — Jugoslovanske vesti. Z a Strossmayerjev spomenik se je dosedaj nabralo 30.479 K. Ta vsota je bila nabrana tekom enega leta. Ako med Hrvati tudi vbodoče ne bo ponehala darežljivost, se je nadejati, da bo mogoče v kratkem času postaviti največjemu Hrvatu dostojen spomenik. — -Hrvatski sabor. Včeraj je bil zopet otvorjen hrvatski sabor. Vesti, da je bil sklican samo zbog tega, da se poslancem prečita kraljevi reskript, s katerim se sabor razpušča, se niso uresničile. Vlada je predložila saboru celo vrsto novih zakonskih predlog: zakonski načrt o spremembi vodnega prava, predlogo o naseljevanju in izseljevanju in zakonski načrt o ureditvi pravnih odnošajev med gospodarji in gospodarskimi in gozdarskimi uradniki. Predsednik V a s o G j u r g j e v i ć se je v svojem govoru spominjal umrlih poslancev H e g e -d i ć a, L o b m a y er j a in Š t e k o v i ć a ter dal besedo posl. Tomeu, ki je zahteval od vlade pojasnilo' kdo je zakrivil, da je v Lacoussejevi enciklopediji izšlo o Hrvatski razžaljivo in popolnoma nekorektno poročilo. Dr. Frank je interpeliral v zadevi nekih občinskih in okrajnih uradnikov. Nato se je seja zaključila, ne da bi se naznanila prihodnja seja. — Slovenski igralci vBel-gradu. „Slovenski Jig" javlja, da pridejo v kratkem v Belgrad — slovenski igralci. Kateri igralci so to, list ne pove. Nemare je to ona družina, ki jo vodi g. Danilo in o kateri smo čitali v hrvatskih listih dokaj nepovoljne kritike. Ali je naše „Dramatično društvo" s temi igralci, ki baje nameravajo prirediti več predstav v narodnem gledališču v Belgradu, v kaki zvezi, dvomimo! — Ogrski Srbi in volitve v parlament. Upravni odbor srbske radikalne stranke na Ogrskem je sklenil, da bo pri bodočih državno-zborskih volitvah postavil v 10 okrajih samostalne srbske kandidate. V kulpinskem okraju bodo Srbi in Slovaki skupno kandidirali za poslanca Slovaka Milana Hodžo, urednika rSlov. Tyždenika- v PeŠti. — „Ustavna stranka" na Hrvatskem. Govori se, da izstopi iz takozvane „narodne" ali madjaron-ske stranke več poslancev, ki bodo ustanovili svojo politično organizacijo, ki se bo imenovala „ustavna stranka". Klub „narodne stranke" je imel v torek sejo, na kateri je izjavilo 15 poslancev, da pri bodočih volitvah ne bodo več kandidirali. — Ločitev sodišč od uprave v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da je vlada odredila, da se imajo sodišča ločiti od uprave, da bodo torej v bodoče tudi v Bosni sodišča docela neodvisna in samostalna. Ta zakon stopi v veljavo 1. julija t. 1. — Spomenik srbskemu pesniku Z m a j u J o v a n o v i ć u. Društvo srbskih književnikov, časnikarjev in umetnikov „Zmaj" v Karlovcih je izdalo na srbski narod poziv za nabiranje prispevkov, da se postavi dostojen spomenik velikemu srbskemu pesniku Zmaju Jovanu Jovano-vicu, ki je pred leti umrl v Zagrebu. Krasne lirske pesmi Jovano viceve, zlasti njegovi „Gj ulici uveoci", so znane tudi marsikateremu Slovencu. — Srbska slikarska razstava v Belgradu. V nedeljo ob desetih je kralj Peter otvoril v paviljonu „Srb. poljedelskega društva" v Belgradu I. slikarsko razstavo srbskega oddelka jugoslov. umetniškega društva „Lada". Vse razstavljene slike se avgusta pošljejo na II. jugoslov. umetniško razstavo v Solijo. — Sr bkinj e v S o f ij i. Učenke učiteljišča v Belgradu so nameravale napraviti o velikonočnih praznikih izlet v Sofijo. Za njih sprejem je darovala mestna občina v Sofiji 200 di-narov, ministrstvo za notranje stvari 200 dinarov, naučno ministrstvo pa 250 dinarov. — Za izlet je bilo Že vse pripravljeno, no, ravnatelj učiteljišča se je v zadnjem hipu premisli! in je izlet odpovedal. * Najnovejše vesti. Eksplozija na vojni ladji. Blizu Malt« se je pripetila na angleški vojni ladji -Prinz of Wales" eksplozija, vsled katere so bili ubiti trije kurjači, ranjeni pa štirje mornarji. — Umrl je v Zagrebu vpu-k( >jeni podmaršal L. p 1. S o k o 1 o -v a c. — Kateheti so od vlade plačani denuncijanti, tako j h rekel znani praški vseučiliščni profesor dr Mas ar y k. 308* katehetov i/, cele (Ješke je vložilo vsled tega proti Masarvku tožbo, a pri včerajšnji obravnavi je bil M a s a r y k opro • š č e n. • Grozovit potres v San FrandsCU. Po 5. uri zjutraj je bil včeraj strahovit potres v San Franci scu, ki je zrušil skoraj ves trgovski del mesta. Podsutih in ubitih je ver sto ljudi. Vsled potresa so popokale vodovodne in plinove cevi ter je vsled tega nastal na raznih kraj i i. požar, ki se strahovito Širi, a vode za gašenje ni. tako da morajo z dinamitom razstreljati hiše, da bi zabranili širenje požaru. Mestna hiša, ki je veljala sedem milijonov dolarjev, je v razvalinah. Cele ulice > zrušene, prebivalci so strašno zbegani, ker se je potres pozneje ponovil. Med Luizunom in Ranizio se je vsleu potresa pogreznila železnica na daljavo treh kilometrov. * Boj za ob&ianek prevladaj6 vse nase življenje. Ne obstoji pa sani-* v boju proti bolezni in smrti, ampak tudi v boju za uspeh v življenju in tega boja se more na dve strani lotiti samo oni, kdor ima krepko teh. in zdrave živce Oba pogoja izpolni Sanatogen, ki spaja lastnosti koncentriranega živila z živce ojačujočiin sredstvom, deluje torej obenem na mišice in živce. Tako vsestransko do-brodejno sredstvo bi dandanes ne smelo biti neznano nikomur in opozarjamo na današnji številki priloženi prospekt izdelovaluic za Sauatogsn v Berlinu, Bauer et Comp. izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Zaradi nemirnega vedenj* v cerkvi se je imel zagovarjati 15-letni Janez Crrilj, ker je v župni cerkvi v Blagovici na koru med službo božjo malo peska med pevk«« vrgel. Sodišče ga je od zatožbe oprostilo. Zopet nož. Jakob Jeriha, delavec s Slapa, je sunil Janeza K obeta dne 1. nial. travna t. 1. z nožem dvakrat v hrbet. Nož mu je posodil tovariš Janez Kant, ne da bi vedel, kaj namerava Jeriha. Obdolženec pravi, da je bil jezen nanj, ker je zabavljal čez Kranjce. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19 aprila. Ministrski predsednik baron Gautsch je konfenral z načeln'kom prljskega kluba z grofom Dzieduszickim v zadevi volilne reforme Dunaj 19. aprila Mi aistra A drassy in Poionyi sta dospela semkaj; cesar ju sprejme v posebni avdijenci. Aš 19. aprila. Obravnava, pri kuteri bi imel intervenirati odvetnik dr. Baxa, se je m orala pre-ložti, ker BO nemški nacionalci naskočili poslopje okr. sodišča Nemci zahtevajo, nuj s 3 za obravnavo delegira okr. sodišče v Mostu Nemški h Sni posestniki so odpovedali stanovanje češkim uradnikom, ki so vsled tega primorani presiti za transferiranje. Praga 19 aprila. Ker je odvetnik dr B^xa zabteval v Ašu češko obravnavo pri sodišču, pripekal je posl. dr. Trost kakih 3000 Nemcev s fr.:tikfartarsUimi zastavami pred sodišče, kjer so demonstrirali in pris?gali, da se ne sme nikoli pripustiti v Ašu čeftke razprave Nekateri delodajalci so izjavili, da bodo na dan razprava dali svojim uslužbencem več ur prosto, da pridejo k obravnavi. Petrograd 19. aprila. Rusko posojilo je perfektno in se tozadevni carski ukaz obelodani v soboto 21. t m Rim 19. aprila. General jezuitov, pater Martin, imenovan „črni papež", je umrl. San Francisko 19. aprila lađi sosedna mesta so vsled potresa silno trpela Večina poslopij e poruše nih V San Frančišku 'flada silna panika; ljudje so vsi ztegani in s strahom pričakujejo, da se potres še ponovi. Cincinnati 19 apnla. Ameriško brodovje. ki je bilo usidrano pred San Frančiškom, se e baje potopilo Vest uradno §e ni potrjena. London 19 aprilu Preko Nevv-forka se poroča iz San Frančiška: potresna katastrofa, ki je zadela Jan Frsncisko, je ena največjih, kar so jih je kdaj pri-godilo. Večji del mesta je " polnoma razdejan. Mestna opera je porušena, tudi večina poslopij, kjer se nahajajo redakcije jstov, je razdejana; ped razvalinami je pokopanih več urednikov. Sodi se, da je ubitih kakih do 5000 1 j u d i Vsi gasometri po mestu so sa rszpočili in vse električne naprave so uničen e. London 19. aprila. Vsled po-resa v San Franciscu je ubitih nad 1000 oseb. London 19. aprila. Ker so rsled potresa popokale plinove cevi. nastal je raznih krajih mesta 30Žar, ki se silovito širi. Posebno se je bati za trgovski del mesta, la postane ves žrtev plamena. onoon 19. aprila. Celo mesto San Francisco z morske strani je plamenu. Požar se naglo Širi ter se je bati, da cele mesto pogori. Gašenje je nemogoče, ker so lopokale vse vodovodne cevi. London 19. aprila. Tudi v Kaliforniji se je čutil zelo močan potres. Most preko S. Joahima se le zrušil. London 19. aprila. V San 'ranciscu se Širi posebno naglo požar proti Marches Street v dol-jini 7 milj. Prebivalci letajo v su mili nočnih oblekah po mestu. Na vseh straneh se rušijo hiše. ki jih je potres nagnil. Število mr-ličev, ki so podsuti, ni mogoče c j;uati. dokler divja požar. z m n M v D u te *5 kr. gld. 11 "35 per meter v vseh "vah. Franko in ie oeartnjeno se Mija na dom. Bogata izbera vzorcev se ~ije s prvo pošto Tovarna za imvSIo H'-iiReiivri;, AiirleBi. 3 27—3 srajce ovratnike in manšete M. Joss&Lovvenstein c. in Icr. dvorna dobavitelja izi-,wx*wx J Umrli so v Ljubljani. Dne 11. aprila: Ivan Stuzzi, kontoris-tov sin, 7 mes., Dunajska cesta 32, pljučnica. Dne 14. aprtla: Katarina Debevec. paznikova hči, 4 mes., Martinova cesta 7, življenske slabosti. Dne 15. aprila: Ivan Peklaj, prodajalec suknja, 56 let, Komenskega ulice 5, jetika. Dne 16. aprila: Ignacij Gauser pl. Gausenfels, c. kr. stotnik v p., Knaflove ulice 13, ostarelost. — Franc Vidic, hlapec, 41 let, Rožne ulice 15, pljučnica. — Josip Velkovrh, delavčev sin, 1 mes., Hrenove ulice 5, Catarrh intest. acut. Albin Orehek, zasebni uradnik, 57 let, Rimska cesta 2, Arterio selerosis. Dne 17. aprila: Pavel Urankar, delavec, 42 let, Dolenjska cesta 13, srčna hiba. V deželni bolnici: Dne 10. aprila: Uršula Jakič, gostilniška, 62 let, srčna hiba. Dne 12. aprila: Andrej Kropar, gostač, 87 let, ostarelost. Dne 14. aprila: Matija Hribar, posestnikov sin, 2 in pol mes., Peritonitis. — Marija Premk, paznikova vdova, 49 let, srčna Meteorolosifoo poročilo. ^iiin* nad morjem 806-2. Srednji zračni tlak 736.0 mm. -= Čas - opazovanja Stanje barometra v mm 2 6 g 2 Vetrovi Nebo 9; zv. 728 4 106 sr. jgvzhod oblačno x%> k & 722 9 85 si. svzhod pol. oblač. s j2. pop. 722 8 11 4 bL Bever dež Srednja včerajšnja temperatura: 13 2% nor- sale: 10 2 — Padavina v mm 03 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani11. Uradni kurzi dun. borze 18. aprila 1906. 4'2». majski renta. . . Wj% srebrna renta , • IV, *vstr. kronska rent*. zlata »gr*ka kronska renta . |ijf zlata tređttn* s • • • ktomoške u » • . ^j'a.'COvsKi'C m • • • L$obt]asskc „ . . -Avstr. rdeč. kriia „ , • . \>%r. „ ■ * • • 1 a ^olfeve w ... »3!cb«rSk8 v . . . [ske kom. „ ... De >.(c«. . te iiirsmce..... IJržavne železnica. . . ■ '\v*str.-ogi skc bančne cicin.. \vstr. kreditne banke . . •»■ - - * p » nos '.cni.ke M . . . logokop v Most;: (Brfix) >mske montan . . . . .:e ž^:. ind. dr. . . . - .Vi^r^nvi..... rboveljske prem. dražbe . ttVStr. orožne tovr. druži . i:9. sladkorne dražbe w. kr celda...... »si) rranki ....... 20 marke ....... '^overe^ss....... Marka ..«•••• Laiki baskov«! . . » . . ...VtiU'ti ....... Denar j 9965 9350 99 60 117 95 95 85 11510 99*50 100 50 100.— 10075 100 — 10005 10030 105 95 100 50 ICO— 100 — 9950 100 50 99 90 99-50 315 75 10070 195 — 28575 160 75 295 -300- -2€6 — 101 — 151 65 2425 47250 78 — 91 — 59 — 50 50 31 50 57 — 71-5-22 — Blago 99 85 9970 99 80 118 15 96 05 115 30 101— 101 50 100 — 101 75 100 15 10045 101-30 106 95 10150 10070 100 90 10050 101-50 100- -31775 101- 70 197 -287 75 162 75 30475 310-— 274 — no-— 152 65 2625 482 50 84-— 97 — 66-80 52 50 33 50 63 — 76- - 532 - 124 60 125 60 683 50 684 50 1648—i 1658 685-75: 686 to 816 50 818 50 243—! 244— 656 — 662 --571.50 572 50 2700- 2720 — 573 75 574 75 276 — 598-150 — 277 — 602 — 152 — 11-33 1914 2345 23-98 117-37 9580 252 4-84i 11-38 19-17 23 53 24-06 11757 96 — 252-75 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 19. aprila 1906. T< ■ mliii za 100 l-g K 1652 „ 1654 „ 1358 „ 1352 „ 13-40 , 13C4 m 1-5 92 - 12 60 Pšenica za april . . „ 9 oktober . . „ 100 Rž , april ...» 100 „ oktober . . „ 100 Koruza „ maj. . . . „ 10u 9 julij ... „100 Oves „ april ...» 100 „ B oktober . . „ 100 Efektiv. Včasih 5 ceneje. Anton Funtek naznanja zase in v imenu svoiega sina Leona kakor tudi vseh sorodnikov, da je njegova soproga, gospa PiiulD Funtek r i Pfeifer včeraj popoldne ob 4. uri po dolgoletni mučni bolezni blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb bo jutri, v petek, dne 20. aprila, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Rimski cesti štev. 9. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Trnovem. Mila pokojnica bodi priporočena v pobožen spomin! 1425 V Ljubljani, 19. aprila 1906. Venci se na željo rajničino hvaležno odklanjajo. (Namesto posebnega naznanila.) Prodajalka z večletnimi izpričevali v prodaji špecerijskega blaga se vsprejme pri Ivanu Jelencu u Tržiču. _1402—2 Predilnica in tkalnica za bomba- Ževino v Litiji sprejme večje število mladih deklic v starosti od 14—18 let v stalno delo ob dobrem zaslužku. Deklice dobe v delavskih domih, ki leže v bližini tvornice, zastonj stanovanje kurjavo in svečavo in je za vsako osebo določena popolna postelja s predalnikom, ki se zaklene. Deklice so pod strogim nad zorstvom, kjer se skrbi tudi za pravi strah in red. 1423—1 Delavski domi se bodo odprli 1. junija, vendar sprejema prijave že sedaj vod- I stvo pred^nfee in tkalnice v Litiji. ' Največja zalega navadnih do najflnijšlk otroških vozičkov In navadni do najfinejša zime. H. Pakič v Ljubljani. luMRiB oarocnikoH n ttflji i povzetje«. ir J. KEBER == v Ljubijsundt === na Staram trgu št. 9 I na S 7. Petra cesti št. 31 |j> priporoča I svojo tovarniško zalogo i suknenega, platnenega in i perilnega blaga I po izredno nizkih cenah. £ Potrebščine za krojače I in šivilje. | XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXXXXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx Xs«iX XXX XXX XXX XXX XXXXXXXXXX XXXXXXXXXX XXXXXXXXXX X G. CADEZ v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbanifcvtf manufakturne trgovine priporoča lG klobu cepiče, razno ho kravate, ovratnike iti Blago imam solidno, cene /.»neme. Postrežem točno. XXX XXX XXX XXX XXX txxx XXX XXX XXX XXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx II urar trgovec z zlatnino in srebrnino na Mestnem tip št. 13 filijalka: na ]tt@stiišm trgu št* 17 priporoča svojo veliko zalogo |»r«*<*'/.i)-Mfc^iti ni* iz prvih tovarn, toncillk, KteiiHklJk. M»^rifJttt»tov. zlutntn^ in Nr^buviinr. Namizna oprnvn Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela. eumg trgovee z usnjem na drobno in debelo v Ljubljani, Stari trg št 7 priporoča i prah dosedaj najboljše, prrtsto ben-cma, smoie, petroleja U-v kislin brez konkurence, brez vsacega duha po XAjaJsmJLdE|UsL conah: 1 'Sta. M) fe, vee a 90 h, pri nakarm ve6> množino £n cenoie }(OV02 Patentirano JKovo! sepremocijifo mazilo m po£i>nenja nujavih 6evljevy usnja itd. Sprelmete ae takoj izurjena šivilja in učenka g Gorupoulti ulicah sten. 3 III. n&dstr., desno. 1424—1 Stanovanje v Knaflovlh ulicah št. 5 v Pritli6|u, obstoječe iz 3 8ob 8 pripadki, se odda za majev termin. Pojasnila daje upravništvo „Narodne Tiskarne" ravnotara. 2V^rxifi*blovrir xio mesečno sobo brez hraae in postrežbe, išče mirna oseba, ki je ves dan odsotna. PoDiidbe na upravništvo „Sloy. Naroda" pod „Miroljubnost". 1421 i Mesečna soba za dva gospoda se takoj odda. Na željo tudi s brano. Soba leži sama zase in ima poseben vbod. Cena nizka, brana dobra, domača. Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda*1. 1414—2 •1» ri» «1» «X» *Jr» »-jf. *ir» m •*» ^ ponadba. Učitelj (28 let) bi se takoj porodil z izobraženo, dobrosrčno gospico v starosti od 17—25 let, ki ima tudi nekaj premoženja. 1357—4 Le resne pontidbe, ako mogoče s sliko, ki se takoj vrne. na ur»ravništvo „Siov. Naroda" pod „Slučaj". TTTTT i T T V T T T T T V četrtek, dne 19. aprila 1.1. ve ,Društvene godbe4 Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. Člani prosti. Obilega obiska prosi s spoštovanjem Fric Novak, botelir. I 41'.» /r----------„ pravkar lzS!o: Vosujak Bogumil Jici raz$uita = RnsR« študije. Ta zanimiva kojiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez Bovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, Mj.tiru nenadni uspeh revolucge: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činitelje v in ciljev. 54—40 Ukusne opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi S. Schw antnerja v Liubljjaiini Cena: broš. 4 K, eleg. vez. O K |50" h, po poŠti h več. i V--------II—-- Mlad izobražen mož, veič sloveo skega in nemškega jezika v besedi in pisavi, želi nastopa 1411—2 pisarja, sluge, vratarja, nad-zorovatelja, skladiščnika ali drugega sličnega. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na npravniStvo „Slov. Naroda" pod Vztrajnost dO" Drva za kurjavo kakor tudi žaganje za pa-kovanje in steljo se lahko dobi v parni žagi A. DE-GHENGI začenši & I. aprilom po jako ugodni ceni. 1185—9 1 že predelani ali še nepredelani, kakor tudi škornji se dobivajo en gros najceneje pri 1234-8 L. Pressburger & sin na Dunaju XX. 1. v biši na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic *e odda za avgustov termin t. 1. še nekaj lepih stanovanj ter prostor v pritličju za pisarne itd. — Već se izve v Sodnijskih ulicah št. 11, I. nadstr. 1427 l Osebni kredit za uradnike, Častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer-nejsimi pogoji tudi pmti dolgoletuim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konzorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 1164—8 Duorski trs št. 3 podJIarodnn kavarno". Od 15. aprila do 21 aprila 1906: o Rusija. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani razpisuje mesto uradnika ki se, ako bi se potrebno kvalificirat, nastavi v kratkem Času kot uradni vodja. — Poleg jezikovne zmožnosti se zahteva strokovno znanje poslovanja v denarnem zavodu. Nastop službe in plača po dogovoru. Prošnje se vlagajo do 15. maja t. 1. na naslov: dr. Vinko Gregorič, predsednik „Vzajemno podpornega dru štva" v Ljubljani. Radar pridete u LJubljano si oglejte na Pogačarjevem (sadnem) trp v veliki mestni hiši zraven manufakturne trgovine lfpri Škofu" Panoramo (mednr rodno). Tu si lahko ogledate vsak dan 50 umetno izdelanih slik za jako nizko - vstopnino.-- Vsak teden druge slikal! Vse slike se vam pokažejo popolnoma kakor v naravi. Najcenejše potovanja po vs.m svetu! Mi A. Manzoni v Novem $radu v Istri izjavlja, da so njegovi otroci z dobrim nspehom uživali v zeleznato vino G. Piccolija lekarnarja j v Ljubljani, na Dunajski cesti. Pollitrska steklenica velja 2 K in se vnanja naroČila izvršujejo z f5 obratno pošto. 3730 3 7WXA 3T Za minile matere ne zadostuje samo, da skrbe, kako da dojenčke oblačijo, marveč je veliko važneje vprašanje, s čim naj otroke primerno branijo, če jim ne morejo same od sebe brane dajati. Za take dojenčke je najboljša hrana primerno za starost dojenčkov razredčeno mleko, namešano s Kufekejevo otroško moko, katera ne dovaja mleku samo veliko redilnih za razvoj kosti in mozga potrebnili snovi, marveč prepreči tudi neprimerno debelo zg-oščenje mleka v želodcu. Ta moka zabrani hudo vrenje mleka v črevesu in obvaruje na ta način otroka želodčnih in črevesnih bolezni. Neobhodno potrebna pa je Kufekejeva otroška moka posebno poleti. Kako pohvalijo matere, posebno pa zdravniki Kufekejevo otroško moko, sodi se lahko po tem, da se rabi po vseh boljših in večjih bolnicah za otroke v Avstriji in drugih državah in da se, kar je dokazano, priporoča od tisočev zdravnikov Avstro-ogrske, Nemčije in drngih drŽav. Gostilna. Dve sestri Želite za takoj ali po zneje v najem ali na račun gostilno kje v mestu, trgu ali v vasi; najrajši blizu farne cerkve ali kolodvora in sicer na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem ali HrvaŠkem. — Ponudbe upr. nSl. Nar.* P°d ngostilna št. 70". 1422 i Sprejema zavarovanja dlove&kaga Javljanja po nairaznoVTStnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoii. ko nobena droga sa varoval niča. Zdaso je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt a iucanjSnjočimi se ?d adu. Vvafc C:ao trna po protoku petih vat pravico do dividenda. Rez. fondi: 31,865 36680 BL izplačana odškodnin« In kapitali]*: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše država x * mt»»o.».* alovimimo * narodno upravu. 2 — 45 M* podpore v narodne m ob&aofeonstn« sjsjsjMsjs, C*e. kr. avstrijske železnica. C kr. o drž. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. efctebra 1905. Mu Odhod Iz Ljubljane juž. kol. Ihupa mm WML Ob 11 uri 34 m ponori osebn. v Trbiž, Beljak, Celovec, Mati (BMMtc, Franzeasfeste, hiomoat, Moaakovo, Ljubno tez Seiztal v Aussee, Solnograd, čez Klcis fliifliag v Steyr, v Line, na Dunaj v4a — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni viak v Trbiž, Pen tabel, Beljak, Celovec, Muca*, M fraazcaofecte, Ljubno, Dunaj čez Sete*al v Solnograd, Inemest, Čez Klein-ReiMnc v L»c, Bedejevtce, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Cele« a imtz, Ljubno. Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, kiemost, Bregeac, sva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m »opoldne osebni vlak v r, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čez Kletn- Stevr, Line, Budejeyice, Plzen, Marijine va*e, Heb, Franc ove vare, Karlove vare, P»f o, fy Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. url peneči esebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Ino most, Monako vo, (Trst- Monakeve dutn4ni voz I. in II. razr.) — Prof a ▼ Novo mesto to Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m »jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v L)ubl|ano juž. kol. Ss Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Menakevo (Monako v o-Trst cfcrekt. voz I. in II. raz.), momo s t. Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, lil, sVussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodoitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj oseb« Wnk iz Tffcmia. — Ob M. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prage gz Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marrpo* vete, Plzen Bodejevke, Line, Stevr, Pariz, Ženeva, Curth, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezera, Sad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoldne ooobni vtak z Dunaja, Ljubita, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glddnitza, Monakovega, fconmooi i, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja, fefurjoa, Betfaka, Muraua, Malega Giodmtza, Celovca, Pontabla, čez Sclztal, od Inomost« na Solnugiada, čez KJem-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heba, ftaneovih vavov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne , Topne, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod h drž. koL V Kamnik. Mešani viaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri M m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Prihod v Ifvbtfaiio drž. kol. Iz n:a—w«ra. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. ■jutraj, ob K), uri 59 m dopoldne, eb 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim v Ljubljani. 1 I Prevzetje 1 peojKe tuornižhe restauracije. 1 s^s Usojam se cenjenemu p. n. občinstvu vljudno javljati, da sem s ^ 1. aprilom t. L prevzel }X I tuornijl^o rejtauraeije. | fej Trudil se bom, da zadovoljim z izvrstno, ceno kuho, z zajamčeno "j^ » pristnimi vini in s točenjem predobro znanega gosskega marčnega piva jiJJ svoje cenjene goste. [TjJ Obi lega obiska se nadejajoc znamenja ndani ^ ,368 4 Jožef Manhardt. Redka prilika! V konkurzno maso Antona Tratarja na Marije Terezije cesti štev. U spadajoče Špecerijsko blago, oprava, (stelažo, dve postelji postlani), kuhinjska posoda, emajlirana, svetiljke vsake vrste, razglednice, vino, žganje, lan. olje, pelinkovec, zaboji in drugo se ^ razprodaja Wgi le še do 25. aprila na drobno tudi pod cenilno vrednostjo, od tega dne naprej pa do 28* aprila samo še na debelo največ ponujajočemu in sicer v sledečem redu: 26. aprila špecerijsko blago, obuvalo, obleka itd, 27. aprila kuhinjska posoda, sodi, pipe itd. 28. aprila oprava, stojala, stenderji za olje, mast itd. itd. Od.TretnAš3ra. pisarila. Dr. Fran Poček v Ljubljani, na Starem triu. 1426 Ustanovljeno leta 1842. SLIKARJA za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, zimnatl modrooS, i§ otroški vozički Itd. Mst \ 255-16 M C i et- * ^ :|f. |S1 109' \t*lnlij*» frnr. IVs\|PollilneJt»r bUfro. 5i ^9$9^$l&^$&^& 0 3 SE r*: OD • vmiMsiM^ mM w # natronski vrelec. Po zdravniSkih prizDanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnitni kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 7. VITA Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustošiemŠek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11. •