UDK 811.163.6'36(091) : 929Bohorič
Kozma Ahačič
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani
OBRAVNAVA PRAVOPISA V TREH PREDELAVAH BOHORIČEVE SLOVNICE
(1715, 1755, 1758)
prispevek obravnava poglavje o pravopisu v treh predelavah slovnice Adama Bohoriča (1584): Hipolitovi iz leta 1715, rokopisni iz leta 1755 in celovški iz leta 1758. Analiza kaže, da gre glede na odvisnost od Bohoriča pri vseh treh predelavah za eno od najbolj izvirnih poglavij s številnimi izvirnimi rešitvami, ki jih je močno zaznamoval duh tedanjega časa. Še posebej izviren je del o »izgovorjavi glede na rabo črk«, ki se ukvarja s problematiko, zajeto tudi v nekaterih jezikoslovnih uvodih iz 17. in 1. pol. 18. stoletja, ki pa jih nobena od predelav ne upošteva kot neposredno predlogo.
the article examines the chapter on orthography in three revisions of Adam Bohorič's grammar (1584): Hipolit's from 1715, the manuscript revision from 1755, and the klagenfurt revision from 1758. the analysis shows that, in terms of reliance on Bohorič, this is one of the most original chapters in all three revisions, with numerous original solutions, strongly marked by the spirit of the age. particularly original is the part on »pronunciation with respect to the use of letters,« dealing with issues that are also included in some linguistic introductions from the 17'h and 18'h cc., even if these introductions were not models for any of the revisions.
Ključne besede: Hipolit novomeški, zgodovina slovničarstva, rokopisna slovnica (1755), celovška slovnica (1758), Adam Bohorič, pravopis (orthographia)
Key words: Hipolit ofnovo mesto, history of grammar-writing, manuscript grammar (1755), klagenfurt grammar (1758), Adam Bohorič, orthography (orthographia)
0 na prvi pogled bi lahko tri priredbe Bohoričeve slovnice, nastale v letih 1715, 1755 in 1758, označili kot razvojno nepomembna prepisa in prevod Bohoričevega izvirnika. Ob natančnejši analizi pa se nam tri slovnice kažejo kot dela, ki so s svojimi dobrimi in slabimi značilnostmi temeljnega pomena za razumevanje misli o jeziku v prvi polovici 18. stoletja ter tudi za razumevanje nekaterih zadreg v redkih jezikoslovnih zapisih v 17. stoletju.1 Kot smo pokazali že na primeru poglavja o skladnji (Ahačič 2009: 51-80), se Hipolitova priredba iz leta 1715 (HG 1715) naslanja neposredno na Bohoričevo slovnico. Prinaša kar nekaj avtorskih dodatkov, mnoga mesta pa so izpuščena s tehtnim premislekom. Rokopisna slovnica iz leta 1755 (G 1755) je močno skrajšan prepis Hipolitove slovnice, ki je prav tako narejen na precej visoki ravni. Celovška slovnica iz leta 1758 (G 1758) pa prinaša precej nekritičen nemški prevod Hipolitove
1 Poglavja o pravopisu iz obravnavanih treh slovnic do sedaj niso doživela natančnejše analize. Celovško slovnico iz leta 1758 je s tega vidika na eni strani analiziral Jože Toporišič (1988: 228-229), enako tudi Martina Orožen (2003 [1971]: 389). Tudi sicer se o teh treh slovnicah ni veliko analitično pisalo - še največ so v zadnjih desetletjih prispevali Anton Slodnjak (1971: 126-128), Josef Hahn (1971: 140-143) in Jože Toporišič (1984: 161-162; 1987: 324; 1988; 2003: 331-342; deloma tudi 1989: 241-242).
Hipolitove priredbe,2 ki kaže še posebej nizko kvaliteto pri knjigi o skladnji, medtem ko je knjiga o etimologiji narejena povprečno, a z vsaj nekaj ambicije. Nasprotno pa sta uvod in poglavje o pravopisu v tej slovnici - kot nam bo potrdila analiza v nadaljevanju - narejena mnogo bolj kvalitetno in z večjim premislekom. Lahko rečemo, da po izvirnosti poglavje o pravopisu v G 1758 izstopa do te mere, da ga lahko z gotovostjo pripišemo drugi roki kot na primer poglavje o skladnji iste slovnice. Podatek, da je slovnica delo »dveh učenih mož«, iz uvoda v slovnico G 1758 (G 1758: )(3a) se nam tako kaže kot zelo verjeten. Pisec poglavja, ki ga bomo obravnavali v nadaljevanju, se je za razliko od svojega kolega, katerega delo smo opazovali ob analizi skladnje, izkazal kot avtor, ki se lahko enakovredno kosa s Hipolitom ter avtorjem okrajšanega rokopisa iz leta 1755 (G 1755).
če smo torej na podlagi poglavja o skladnji najlažje opisovali razmerja med posameznimi slovnicami (Ahačič 2009), bomo lahko na podlagi poglavja o pravopisu najbolj nazorno opazovali, kako so se avtorji obravnavanih treh slovnic lotevali vprašanj, ki so bila za uporabnike njihove slovnice tedaj najbolj pereča in aktualna - in ki so morala biti prav zato opisana izvirno in s premislekom. Protestantska norma zapisa slovenskega knjižnega jezika, ki so jo opisovale te tri slovnice, se je namreč do te mere razlikovala od živega govora, da ni bila nobena opomba odveč. Po drugi strani pa je bilo to poglavje edino, pri katerem so se lahko pisci naslonili na določeno tradicijo. O pravopisnih vprašanjih so namreč (na sicer redkih mestih) pisali tudi pisci drugih knjižnih del, na primer Janez Ludvik Schönleben, Gregor Vorenc, Matija Kastelec, Janez Vajkard Valvasor, Janez Svetokriški, Jernej Basar in Franc Mihael Paglovec.
1 Pravopis v Hipolitovi izdaji slovnice iz leta 1715 (HG 1715)
Hipolit je kot osnovo svojega poglavja o pravopisu (= »1. knjige« slovnice) vzel Bohoričevo peto tabelo, ki je opisovala »latinskokranjski« pravopis (BH 1584: 25-35), vendar je pri tem naredil več sprememb.
Prvo spremembo prinaša že naslov poglavja, saj imamo namesto »latinskokranj-skega« pravopisa (latinoCarniolana; BH 1584: 25) opraviti z »latinskoslovenskim« (Latino Slavonica - torej s slovenskim pravopisom z latinskimi črkami; HG 1715: 1), črke tega pravopisa pa niso označene samo kot »kranjske« (Carniolanae; BH 1584: 25), ampak kot »slovenske kranjske« (Slavonicae Carniolanae; HG 1715: 1).3 Podobno je v naslovu poglavja o nekaterih znamenjih in oznakah pri Hipolitu (za razliko od Bohoriča) poudarjeno, da gre za »slovenski pravopis« (orthographia Slavonica; BH 1584: 30, HG 1715: 6). Takšen odmik od oznake »kranjski« za »slovenski« je razumljiv glede na kraj nastanka slovnice in glede na deklarativno usmerjenost slovnice na celoten prostor »Štajerske, Koroške in Kranjske«. Kljub temu pa sem in tja še najdemo tudi oznako »kranjski« (v knjigi o pravopisu npr. pri delitvi črk, HG 1715: 5).
2	Kakor se je pokazalo, G 1755 ni latinska predloga slovničnega dela G 1758, kot na več mestih meni Toporišič, ki pa natančnejše analize ni mogel opraviti, saj očitno ni imel kopij G 1755.
3	Glede izrazov slovenski/slovanski, kranjski itd. gl. Mülller (2003), Narat (2003), Ahačič (2007: 231-234).
Izmed šestih poglavij knjige je povsem Hipolitovo eno samo (caput U.; HG 1715: 2-4), ostala pa so v večji ali manjši meri prirejena po Bohoričevem besedilu. Poglavja si ustrezajo tako, kot je razvidno iz naslednjega grafa:
Naslov poglavja pri Bohoriču	BH 1584, str.	Naslov poglavja pri Hipolitu	HG 1715, str.
DE ORTHOGRAPHIA	1	LIBER PRIMUS: De Orhographia Latino Slavonica	1
Tabella quarta: Orthographia latinoCarniolana	25	Caput I: De Literis Slavonicae Linguae	1
/		Caput II: De Pronunciatone ex usu Literarum	2
Divisio elementorum	28	Caput III: De Divifione Elementorum	5
De numeris per literas notandis	29	<De Numeris per Literas notandis>	5
De apicibus quibufdam /.../	30	Caput IV: De apicibus quibufdam	6
Sequuntur quaedam obfervationes	32	Caput V: Sequuntur quaedam obfervationes	8
De Combinatione Literarum	10	Caput VI: De Combinatione Literarum	10
1.1 v poglavju o črkah slovenskega jezika (De Literis Slavonicae Linguae; BH 1584: 25-28, HG 1715: 1-2) je Hipolit izpustil celoten opis osnovnega nabora črk (torej ime črke - nomen, glasovno vrednost črke - potestas ter komentarje rabe črk c, f, h, i, l, q, s, v, u, x, y, z); kakor Bohorič ni na tem mestu navajal razlike med i in j, presenetljivo pa tudi ne razlike med u in v (navede samo mali in veliki v), čeprav je bilo v tedanjem času to razlikovanje že razmeroma uveljavljeno (vsekakor bolj kot v Bohoričevem času) - Valvasor na primer v svojem prepisu Bohoriča to razlikovanje še dodatno poudari (Valvasor 1689: II, 275). Opise znakov za š, ž, č in šč (fh, sh, zh, Jhzh) je kakor Bohorič umestil na konec poglavja, pri čemer je (poleg nemških prevodov, ki jih je dodal v celotni knjigi) pri fh in sh dodal razlikovalni primer »fhoga, Oraculus [prav: Graculus], ein Heber« ter »shoga, pila, ein Ballen«, pri vseh pa je izpustil primerjavo s hrvaškimi glagolskimi črkami. Kaže, da Hipolit ni najbolje razumel, zakaj Bohorič navaja sklop šč, saj je kot varianto tega sklopa navedel njegovo ime, kot ga najdemo pri Bohoriču (»fhzha aut fhzh«), torej šča.
Enako zadrego je imel pri razumevanju kolikerosti nekaterih slovenskih soglas-nikov (BH 1584: 29, HG 1715: 5; o tem gl. Ahačič 2007: 204) v poglavju o delitvi znakov in črk, saj je Bohoričeve opise kolikerosti zamenjal kar s številom črk, ki jih lahko imajo zlogi:
Bohorič	Hipolit
sedmerni soglasnikfhzha [= njegovo ime], tj. fhzh [šč = s + k + t + s + k + h]	zlog s šestimi črkami: fhzhim
četverni soglasnik zherv, tj. zh [č = t + s + k + h]	zlog s petimi črkami: zherv
trojni soglasnikfha, tj. fh [š = s + k + h]	zlog s štirimi črkami: fhaz
dvojni soglasnikifert, tj. f [f = p + h], hir, tj. h [h = k + h] in semlja, tj. s [z = d + z]	zlog s tremi črkami: fha ali sha
v istem poglavju je tudi spremenil Bohoričevo letnico 1584 v letnico 1715 (BH 1584: 30, HG 1715: 6) - torej letnico izida svoje slovnice.
v poglavju o nekaterih znamenjih in oznakah je pri uvodnem naštevanju predlogov, ki se rabijo z opuščaji, Hipolit pomotoma izpustil predlog 5 (BH 1584: 31, HG 1715: 7), Bohoričev primer v'zerkvi pa je nadomestil s primerom v'Hishi (BH 1584: 32, HG 1715: 8).
Prav tako je pri »nekaterih opombah« skromno nadomestil Bohoričev primer k'Hie-ronymu s primerom k'Herbardu (BH 1584: 32, HG 1715: 9), v poglavju o sestavljanju črk pa je dodal še primeraJpanje in ludje (BH 1584: 34, HG 1715: 10) ter med ločili podpičje in klicaj.
1.2 Poglavje o izgovorjavi glede na rabo črk (De Pronunciatione ex usu Literarum, HG 1715: 2-4) je v celoti Hipolitovo, vendar tudi v njem najdemo nekatere Bohoričeve vplive ter nekatere odmeve na zapise njegovih predhodnikov iz 17. stoletja.
1.2.1 Najprej je Hipolit opisal razmerje med črkama c in k (HG 1715: 3):
»Prvič, glede črke c je treba biti pozoren na naslednje: čeprav se c v slovenskem enako kot v latinskem jeziku druži s samoglasniki e, i, y, se jo razen pri lastnih imenih, tujkah in besedah, narejenih iz latinščine, zelo redko rabi ob drugih treh samoglasnikih: a, o, u, ampak namesto črke c praviloma stoji k, na primer ka, ko, ku namesto ca, co, cu. Zato se pri Slovencih ne piše cateri, ampak kateri (qui, welcher), ne piše se coritu, ampak koritu (linter, Trog), ne piše se curba, ampak kurba (meretrix, Hur).
Drugič, kakor je pri Latincih precej redka raba soglasnika k s samoglasniki a, o, u, tako je nasprotno pri Slovencih zelo redka raba črke c s temi samoglasniki. Namesto nje stoji črka k - razen v osebnih imenih ali besedah, narejenih iz latinščine, kjer pa še vedno večkrat najdemo c, npr. Catharina, Catechifmus.«^
Pri oblikovanju gornje formulacije se je lahko naslonil na naslednje Bohoričevo mesto (BH 1584: 26):
4 »Primo, Circo literam C, hoc adverti debet, quod licet in Slavonica aeque ac in Latina lingua jungatur vocalibus e, i, y, rariffime tamen extra nomina Propria, peregrina, aut a latina derivata jungitur alijs tribus vocalibus, a, o, u, fed loco, c, ordinarie jungitur, k, verbi gratia: ka, ko, ku, pro ca, co, cu. Hinc non fcribitur apud slavos cateri fed kateri, qui, welcher. neque coritu fed koritu, linter, Trog. Neque curba fed kurba, me-retrix, Hur. Secundo, Sicut confonantis, k, rarior eft ufus apud latinos cum vocalibus a, o, u. ita e converfo rarifTimus eft ufus slavis litterae c cum dictis vocalibus, fed ejus loco, k, extra tamen Nomina propria, aut a latinis derivata, in quibus etiamnun viget, ut Catharina, Catechifmus, etc.«
»Raba te črke je lahko v kranjskih besedah - seveda pred samoglasnikoma a [sic!, mišljeno je bilo verjetno e] in i - enaka kot v latinskih, kakor vidimo v besedi Cerkov (templum). Vendar pa se mora v tujih besedah (tuje pa imenujemo vse besede razen slovenskih) ohranjati raba črke, kakor ustreza posameznemu jeziku, tako da se vidi izvor besede, npr. Chriftus, Catechifmus itd.«,5
vendar pa je - kot vidimo - formulacija v HG 1715 povsem Hipolitova in glede na Bohoriča vsebinsko bistveno dopolnjena ter jasnejša.
Schönleben in Valvasor o razmerju med c in k še ne pišeta, pač pa imata pred Hipo-litom o teh dveh črkah kratki opombi Kastelec (Stabej 1997: 593, 598) in Svetokriški (1691: c 1b-c 2a), vendar brez podobnosti s Hipolitom.
1.2.2 Sledi odlomek o zapisu odrazov izglasnega in predsoglasniškega I ter švapanju (HG 1715: 3-4):
»Tretjič. čeprav moramo črko l vedno pisati, pa je včasih ne izgovarjamo, ampak namesto nje izgovarjamo samoglasnik u. To je lepo, če je l na koncu besede, in neskladno, če je na sredi besede. Tako se precej lepo izgovarja fim biv namesto fim bil (fui, bin gewesen), fim v^div namesto fim vidil (vidi, hab gefehen), fim plefsau namesto plefsal (faltavi, hab getanzet), čeprav se mora pisati bil, vidil, plefsal (dasi se tudi pravilno izgovori l po šegi spodnje Kranjske). Nasprotno pa, če najdemo l na sredi besede, se preko mere neskladno izgovarja v namesto l, npr. kobiva namesto kobila (equa, ein Stute), masvu namesto maslu (butyrum, Schmalz), pvatnu namesto platnu (tela, Leinwath), kakor je navada pri prebivalcih gornje Kranjske in koroških Slovencih.«6
Kakor lahko vidimo, Hipolit strogo normativno ločuje »u« na mestu izglasnega in predsoglasniškega i ter »u« kot posledico švapanja. Medtem ko mu je prvi tip izgovora lep (ornatus), se mu zdi drug tip izgovora preko mere neskladen (ultra modum absonus) z normo izgovora knjižnega jezika, četudi je tak izgovor v rabi pri »prebivalcih gornje Kranjske in koroških Slovencih«. Kot je razvidno iz odlomka, je Hipolit poznal tudi belokranjski -i, ki ga sicer označi kot »pravilen« izgovor »po šegi spodnje Kranjske«, nikakor pa to ni izgovor, ki bi ga sam izrecno izpostavljal.
Tradicija pisanja odrazov izglasnega in predsoglasniškega i, ki je začel v govoru (in tudi nekaterih zapisih) že proti koncu 16. stoletja dosledneje prehajati v u (Rigler 1961-1962: 241-252, za celotno literaturo gl. Greenberg 2002: 169-170), je bila sicer predvsem zaradi vloge, ki sta jo igrala Hrenov in Schönlebnov prevod Evangelijev in listov, tako močna, da je bil kljub drugačnemu izgovoru zapis z l vsaj teoretično povsem
5	»Huius literae poterit efle ufus in dictionibus Carniolanis, ficut et in latinis, videlicet ante, a et i, vocales, vt in voce Cerkov, id eft templum, apparet: fed in dictionibus peregrinis (appelabuntur vero hic peregrinae dictiones omnes, praeter flavicas) fuus retinendus, proprio idiomati conveniens, huius literae vfus, quo appareat origo vocum, vt: Chriftus, Catechifmus etc.« Kjer ni označeno drugače, je navedke prevedel avtor prispevka; navedki iz BH 1584 so včasih prirejeni po Toporišičevem prevodu, včasih pa so narejeni na novo.
6	»Tertio Litera, L, licet femper fcribi debeat, quandoque tamen non pronunciatur, fed illius loco pronun-ciatur vocalis, u, ornate quidem Ti, L, in fine dictiones, obfone admodum fi in medio dictionis reperiatur, Tic ornatius pronunciatur fim biv, pro sim bil, fui, bin gewefen. Sim vidiv, pro, fim vidil, vidi, hab gefehen. fim plefsau, pro, plefsal, faltavi, hab getantzet. quamvis fcribi debeat bil, vidil, plefsal, licet etiam bene exprimatur per, L, iuxta morem inferioris Carnioliae, e contra fi, L, in medio dictionis reperiatur ultra modum abfone exprimitur, v, pro, l, ut kobiva pro kobila, equa, ein Stute. masvu, pro, maslu, butyrum, Schmaltz. pvatnu pro platnu, tela, Leinwath. prout fuperioris Carnioliae Incolis et Carinthianis slavis confvetum eft.«
samoumeven. pravkar navedeni Hipolitov opis je prvi obširnejši zapis o tej problematiki. Krajšo omembo tega problema pred Hipolitom sicer najdemo že pri Svetokriškem (1691: c 2a), ki opiše črko l kot nadomestilo za u (»accipitur loco v«), ki pa zahteva izgovor u - ta problem omenja Svetokriški kot prvi na Slovenskem,7 za njim pa še Kastelec-Vorenčevem rokopisnem slovarju (Stabej 1997: 593;8 v Kastelčevem delu Nebeshki Zyl iz leta 1684 tega še ne najdemo).
1.2.3	Zapis glasov s in z ter š in ž je v nadaljevanju pojasnjen takole (HG 1715: 4):
»četrtič, glede soglasnikov, ki se zapisujejo z dolgim f in kratkim ä, si je v slovenščini treba pridno zapomniti, da moramo kratki ä izgovarjati blažje in mehkeje, dolgi f pa bolj ostro. Primer za prvega bi bila beseda sad, ki se izgovarja kakor nemška beseda Saamen in pomeni 'zadaj' (retro, ruckwertz). Nasprotno pa se fad, zapisan z dolgim f izgovarja kot latinska beseda sedes in pomeni 'sadež' (fructus, ein Frucht). Enako imajo zlogi sha, she, shi, sho, shu z manjšim [sic!] s blažjo izgovorjavo in nasprotno zlogi Jha, fhe, fhi, fho, fhu v vsaki besedi izgovorjavo daljšega f oziroma bolj ostro izgovorjavo.«9
Tudi ta Hipolitov opis nima (razen namiga na nemško besedo Saamen) nobene neposredne povezave z Bohoričevimi opombami k zapisu glasov s in z ter 5 in ž (BH 1584: 27-28). Pač pa se je lahko tu Hipolit opiral na nekatere zapise svojih predhodnikov. Osnovni Hipolitov poudarek (blažji z in ostrejši s) ter razlikovalna primera sad in fad sta namreč posneta po Schönlebnovem Praemonitio ad Lectorem (Schönleben 1672: A 7b-A 8a). Podoben opis razlike med s in z imata pred Hipolitom tudi Kaste-lec (1684; Stabej 1997: 598), Svetokriški (1691: c 2a-c 2b) in Vorenc (Stabej 1997: 596), vendar pa imajo drugačne primere. V drugo smer gredo tudi drobni dodatki pri Valvasorju (Valvasor 1689: 11, 276), enak primer, a drugačno razlago pa ima Kastelec (1678 in 1682; Stabej 1997: 599). Hipolit je Schönlebnov uvod v lekcionar vsekakor dobro poznal, to mesto pa nam kaže, da ga je očitno tudi uporabljal.
1.2.4	Raba črke z za glas c pa je pojasnjena takole (HG 1715: 4):
»Petič, soglasnik z pogosto stoji pred e, i, y namesto c, npr. Zerkov (Ecclefia, Kirchen), Zigan (Zingarus, Zigeiner), Zygar (Convector, Schiffknecht), poleg tega pa c razen v osebnih imenih ali v besedah, narejenih iz latinščine, nikoli ne stoji pred samoglasniki a, o, u, ampak stojita pred njimi ali z ali k, kakor je bilo povedano zgoraj.«10
7	»L. Na koncu besede se rabi kot nadomestilo za u, npr. jepelal, je uftal, je dial; vendar se izgovarj a kot u, torej jepelau, itd.«. Za obravnavo te tematike pri drugih avtorjih prim. tudi Ahačič (2008: 113, 118-120).
8	»L. Na koncu besede se rabi kot nadomestilo za v, npr. je pelal, je vstal, je dial; vendar se izgovarja kot u, torej je pelau, itd.« Prevedel K. Gantar.
9	»Quarto circa confonantes, f, longum, et, s, curtum hoc difcrimen in slavonico idiomate diligenter notandum eft, quod, s, curtum mitius, et lenius, at, f, longum afperius pronunciari debeat, exemplum prioris fit vox, sad, quae pronunciatur ad modum germanicae vocis: Saamen: et fignificat retro, ruckwertz. e contra, fad, longo, f, fcriptum pronunciatur ad modum latinae vocis: fedes: et fignificat, fructum, ein Frucht. Idem accidit quod syllabae sha, she, shi, sho, shu, minoris, s, mitiorem pronunciationem et e converfo fyllabae fha, fhe, fhi, fho, fhu, longiorif, f, feu afperiorem pronunciationem in omni dictione fequantur.«
10	»Quinto confonans, z, persaepe loco c, jungitur vocalibus e, i, y. ut Zerkou, Ecclefia, Kirchen. Zigan, Zingarus, Zigeiner. Zygar, Convector, Schiffknecht. licet, c, extra nomina propria, aut a latinis derivata nunquam in slavonifmo jungatur vocalibus a, o, u. fed vel, z, vel k. ut fupra dictum eft.«
Tudi ta formulacija je izvirno Hipolitova, ni pa najbolj posrečena, saj meša pravilo, da se črka z izgovarja kot c (po nemščini) s pravilom, da se črka c v latinščini (in zato tudi v latinskih tujkah) pred e, i, >> izgovarja kot c, pred a, u, o pa kot k - in da se lahko zato prva skupina zapisov c v slovenskih besedah nadomešča z zapisom s črko z, druga skupina pa s črko k. Tudi vsi trije primeri so izvirni Hipolitovi. O črki z sicer pišejo pred Hipolitom tudi Bohorič (po njem Valvasor), Kastelec in Svetokriški, vendar drugače.
2	Pravopis v rokopisni varianti slovnice iz leta 1755 (G 1755)
Poglavje o pravopisu v G 1755 sledi Hipolitovemu besedilu, razlik med HG 1715 in G 1755 pa je zelo malo. Poleg pisave Sclavonicus (npr. G 1755: 2a) namesto Slavonicus (npr. HG 1715: 1), F in u (G 1755: 2a) namesto F in v (HG 1715: 1) v abecedi ter nekaj manjših popravkov so v G 1755 izpuščeni naslednji primeri: Jha in sha kot primera zlogov iz treh črk (HG 1715: 5, G 1755: 4a), k'Hjeronymu (HG 1715: 7, G 1755: 4b) ter k'Herbardu in k'Paulu (HG 1715: 9, G 1755: 5b), letnica 1715 (HG 1715: 6) pa je spremenjena v letnico 1755 (G 1755: 4a). Vse ostalo je veren prepis HG 1715.
3	Pravopis v celovški izdaji slovnice iz leta 1758 (G 1758)
Tudi celovška izdaja slovnice iz leta 1758 (G 1758) sledi Hipolitu in nikjer samo Bohoriču. Vendar pa je poleg tega poglavje o pravopisu (tudi tu »1. knjiga«) glede na HG 1715 najbolj izvirno poglavje v G 1758. Ohranjena je sicer osnovna shema HG 1715, vendar je besedilo - poleg tega, da je prevedeno v nemščino - drugače razporejeno in bistveno dopolnjeno oziroma spremenjeno. Odnos med posameznimi poglavji te knjige v G 1758 in HG 1715 je naslednji:
Naslov poglavja v G 1758	G 1758,	Naslov poglavja pri Hipolitu	HG 1715,
	str.		str.
Das erfte Buch:	1	LIBER PRIMUS:	1
Von der Orthographia der		De Orhographia Latino Slavonica	
Windifch- und Crainerifchen			
Sprache			
I. Von denen Buchftaben §1	1	I. De Literis Slavonicae Linguae	1
§ 2	2	III. De Divifione Elementorum	5
§ 3	2-3	De Numeris per Literas notandis	5-6
II. Von der Außfprach, und			
Schreibens-Arth deren			
Windifchen Confonanten § 1	3-4	II. De Pronunciatone ex usu	2
§ 2	4-5	Literarum	3-4
§ 3	5-6		3-4
§ 4	6-7	I. De Literis Slavonicae Linguae	4, 2
III. Von der Außfprach deren Vocalen, und von denen Accenten § 1 § 2	8-9 9-11	/, III. De Divifione Elementorum, /, IV. De nota Accentus acuti, /, IV. De nota Accentus acuti, /, De nota Accentus gravis, /	/, 5, /, 7, /, 6-7, /, 6, /
IV. Von dem Apoftropho	11-12	/, IV. De nota Apoltrophi, /, IV. De nota Apoftrophi	/, 7, /, 8, 7-8, 7
V. Von einigen befonderen Anmerckungen der Buchftaben	13-14	V. Sequuntur quaedam obfervationes	8-9
VI. Von zufammenfügung deren Buchftaben, und denen Interpunctionen	15-16	VI: De Combinatione Literarum 1., 3.	10
Spremenjen je že naslov knjige (HG 1715: 1, G 1758: 1), saj je oznaka De Ortho-graphia Latino Slavonica (= slovenski pravopis v latinskih črkah) spremenjena v skladu z nadaljevanjem besedila v Von der Orthographia der Windifch- und Crainerifchen Sprache (= pravopis kranjskoslovenskega jezika).
3.1	V prvem poglavju je spremenjen Hipolitov vrstni red (HG 1715: 1, 5-6, G 1758: 1-3), saj sta združena Hipolitovo prvo (v G 1758 § 1) in tretje (v G 1758 § 2 in 3) poglavje. Od Hipolitovega besedila je drugi del prvega poglavja prestavljen v drugo poglavje, od besedila Hipolitovega tretjega poglavja pa manjka podatek o 29 črkah slovenske abecede, o dolgih in kratkih samoglasnikih ter primeri dolžine zlogov glede na število črk - namesto njih stoji naslednja razlaga, ki predstavi problematiko razumljiveje, kot bi jo (Hipolitovi) primeri:
»Druge črke [poleg samoglasnikov] imenujemo konzonante, od katerih se jih eden ali več združuje s samoglasnikom, dvoglasnikom ali troglasnikom ter tako tvori zlog - sami pa zunaj zloga ne morejo biti izgovorjeni.«11
Troglasnikom so dodani vaj, vej, vij, voj, vuj ter primera Veifchza (eine Zauberin) ter Vaikfenza (ein Haupt-Kiß). Letnica 1715 je zamenjana z letnicama 1757 ter 1749, kar seveda ni narejeno brez premisleka in brez vzroka.12 Bolj pedagoško in obširneje je razložen postopek razpoznavanja rimskih črk z odštevanjem (npr. IV je 5 minus 1).
3.2	Še bolj je preurejeno drugo poglavje. Medtem ko je prvi razdelek nekoliko prost, vendar vsebinsko dosleden prevod Hipolitove predloge (HG 1715: 2, G 1758: 3-4), gre v drugem razdelku (G 1758: 4-5) že za precej svobodno priredbo. Opis rabe črk c, z in k je glede na Hipolita (HG 1715: 3-4) združen v eno enoto ter bistveno bolj razumljiv:
11	»Die übrige Buchftaben werden Confonanten genennet, auß welchen eine, oder mehr mit einem Vocal, oder Diphtong, oder auch Triphtong zufammen gefetzt, eine Sylben machen, fonft vor fich felbft nicht mögen außgefprochen werden.«
12	Predvsem v letnici 1757 bi po našem mnenju mogli in morali iskati tudi leto nastanka slovnice in z njegovo pomočjo določiti vsaj potencialna avtorja te slovnice.
»Predvsem je treba biti pozoren pri črkah c, k in z, in sicer na naslednje: 1. C postavljamo samo pred samoglasnike e, i, y, namesto njega pa stoji zelo pogosto tudi z, npr. Zerkau (die Kirch), Zigan (Zigeiner), Zygar (Schiff-Knecht) itd. 2. Kadar bi c stal pred a, o, u, moramo namesto c rabiti k ali z, npr. Kateri in ne Cateri (welcher), Koritu in ne Caritu (Trog), Kurba in ne Curba (Hur), Zakla in ne Cakla (Zucker) itd. 3. Izvzeti pa moramo primere, kadar c stoji pred samoglasniki a, o ali u v lastnih imenih ali besedah, narejenih iz latinščine: v takšnih primerih ostane c, npr. Catharina in ne Katharina, Catechifmus in ne Kathechifmus itd.«13
Vsi primeri so vzeti iz Hipolita - razen primera Zakla, ki ponazarja na novo uvedeno razlago.
Tretji razdelek (G 1758: 5-6) prinaša Hipolitov opis zapisovanja odrazov izglas-nega in predsoglasniškega I ter švapanja (HG 1715:3-4), ki pa je deloma spremenjen:
»Čeprav Kranjci sicer pišejo l kot zadnjo črko pri glagolih, deležnikih in mnogih pridevnikih in genere masculino (moškega spola), pa moramo takšne besede izgovarjati ne z l, ampak z u. Četudi se torej piše naslednje besede z l: fim bil, fm plefal, je rekol, ti fe bel, se kljub temu izgovarjajo fim biu 'sem bil', fim plefau 'sem plesal', je rekau 'je rekel', ti fe beu 'ti si bel' itd. Nasprotno pa mora - če želimo govoriti lepo po Kranjsko - in genere foeminino (pri ženskem spolu) in drugje, če l ni zadnja črka v besedi, ta l ohraniti svojo izgovorjavo in ga nikakor ne smemo izgovarjati kot u. Zato se ne izgovarja naslednjih in drugih takšnih besed nič drugače, kot so zapisane: npr. ona ja bila 'ona je bila', ona je plefala 'ona je plesala'; torej tudi kob^la in ne kob^ua, maslu in ne masvu,platnu in nepuatnu. /.../ Je pa tudi nekaj - a ne veliko - izjem, v katerih moramo l, četudi ni zadnja črka, izgovarjati kot u. Besedo dolge, moramo na primer izreči douge /.../«.14
13	»Vor andern ift von denen dryen Buchftaben c. k. und z. zu mercken, und zwar 1. Daß das c. allein dielen dreyen Vocalen e. i. y. vorgefetzt werden, an dellen ftatt auch das z. gar offt zu kommen pfleget, als e. g. Zerkou die Kirch, Zigan Zigeiner, Zygar Schiff-Knecht, etc. 2. Wann das c. denen Vocalen a. o. und u. follte vorgefetzt werden, muf anftatt das c. das k. oder z. gebraucht werden: als e. g. Kateri und nicht Cateri welcher, Koritu und nicht coritu Trog, Kurba und nicht Curba Hur, Zokla und nicht Cokla Zucker, etc. 3. Wird es doch aßgenohmen, da das c. in denen Nominibus Propriis, oder auß der Lateinifchen Sprach gemachten Worthen denen Vocalen a. o. oder u. vorgefetztet wurde, in folchen Umftänden verbleibet das c.: als e. g. Catharina und nicht Katharina, Catechifmus und nicht Kathechifmus, etc.«
14	»Ob zwar fchon die Crainer in Gebrauch haben den letzten Buchftaben in denen Verbis, Participiis, und etwelchen Adiectivis in genere mafculino, oder bey dem männlichen Gefchlecht mit einem l. zu fchreiben, fo muß doch ein folches Wort nicht mit l. fondern mit einem u. außgefprochen werden. Alfo fchreibet man zwar folgende Wort mit einem l. fim bil, fim plefal, je rekol, ti fe bel; nichts deftoweniger werden Tie nur alfo außgefprochen fim biu bin gewefen, fim plefau hab getantzt, je rekau er hat gefagt, ti fe beu du bift weiß, etc. Da hingegen in genere faeminino, oder weiblichen Gefchlecht, und fonft, da das l. nicht der letzte Buchftab in einen Wort ift, um zierlicher Crainerifch zu reden, muf das l. die eigene Außfprach behalten, und keines Weegs die außfprach eines u. an fich nehmen. Mithin fpricht man folgende, und andere dergleichen Worth nicht anderft auß, als wie Tie gefchriben werden; e. g. ona ja bila fie ift gewefen, ona je plefala Tie hat getantzt, alfo auch kob^la und nicht kob^ua, mäslu und nicht masvu. platnu und nicht puatnu. Kob^la eine Stutte, Mäslu Schmaltz, Platnu, die Leinwand. Es werden doch etliche wenige Worth außgenohmen, in denen das l. fo auch der letzte Buchftab nicht ift, muß auf die Arth deß u. außgefprochen werden, wie das Worth dolge, muß man fagen douge, dolge die Schulden.«
G 1758 sledi Hipolitovemu ločevanju med prvim in drugim tipom izgovora črke l,15 vendar dodaja, da je nekaj izjem, pri katerih moramo l, četudi ni zadnja črka, izgovarjati kot »M«, pri čemer pa navede zgolj primere za »u« na mestu predsoglasniškega l. S takšno natančnejšo definicijo izjem je bilo švapanje tudi teoretično izločeno iz tedanje norme. Poleg tega uvaja G 1758 tudi opozicijo med izgovorom »l z [v]« v izglasju besed moškega spola ter izgovorom istega »l z [l]« v besedah ženskega spola »in drugod«. Na natančnejšo formulacijo glede zapisovanja odrazov izglasnega in predsoglasniškega I ter švapanja bi morda lahko vplival tudi Paglovec (1741: )( 4a), ki zapis z l utemeljuje s tradicijo in »izpeljanimi oblikami pri ženskem spolu in množini« (npr. dial : diala) - je pa tak vpliv seveda težko dokazati.
V četrtem razdelku (G 1758: 6-7) je spet združen Hipolitov opis razlage razlik med s in z ter š in ž (HG 1715: 4), temu pa so dodani primeri za ž in 5 iz Hipolitovega prvega razdelka (HG 1715: 2). V to lepljenko je vključen en sam avtorski stavek [v prevodu je podčrtan], ki poskrbi za večjo razumljivost, en pomen ter en primer: shila (dieAder). Ostali deli so le malenkostno popravljeni. Kljub temu pa je končni rezultat boljši kot pri Hipolitu:
»Pozorni moramo biti tudi na razliko med dolgim f in kratkim ä, kajti kratki ä moramo izgovarjati povsem blago, dolgi fpa bolj ostro. Kot na primer beseda sad: s kratkim ä se izgovarja kakor v nemščini beseda Saamen, z dolgim fpa kot latinska besedafedes. Na to moramo biti tako pri pisanju kakor pri izgovarjanju dobro pozorni, ne toliko zaradi ljubkosti jezika kakor zaradi razlike v pomenu. Beseda sad z kratkim s namreč pomeni 'zadaj' (ruckwertz), fad z dolgim f pa pomeni 'sadež' (ein Frucht). Tudi fhala z dolgim f pomeni 'šala' (ein Schertz), s kratkim s pa pomeni 'lepa' (angenehm) [mišljena je beseda sala ne shala!]; fhaga z dolgim f pomeni 'šoja' (Heher), shaga s kratkim s pa pomeni 'žoga' (ein Palln). Na enako moramo biti pozorni tako pri pisanju kakor v izgovorjavi pri zlogihfha, fhe, fhi, fho, fhu, ki se morajo enkrat pisati z dolgim f, enkrat pa s kratkim s in izgovarjati glede na zgoraj podana pravila. Tako pišemo z dolgim fnaslednja imena:167hema (eine Larve), fhilu (ein Schufter-Aale), itd. Nasprotno pa pišemo s kratkim sh naslednja imena - ki jih seveda tudi blago izgovarjamo: shila (die Ader), shena (ein Weib), shaba (ein Frofch), shupa (ein Suppen), itd.«17
15	Torej: 1. »u« na mestu izglasnega in predsoglasniškega I ter 2. »u« kot posledica švapanja.
16	Gre za imena v pomenu 'samostalniki in pridevniki'.
17	»Es ift auch der Unterfchied zwifchen einen langen, f. und einen kurtzen s. wohl in acht zu nehmen; dann das kurtze s. muß gantz lind, und das lange f. etwas fchärffer außgefprochen werden: als zum Exempel das Worth sad, mit einem kurtzen s. wird difes s. außgefprochen, wie in den Teutfchen das Wort Saamen, mit einem langen f. aber, wie jenes in dem Lateinifchen Wort fedes; und diefes fowohl in Schreiben, als in Außfprechen genau zu beobachten ift, nicht fovil wegen einer Zierlichkeit der Spraach, als wegen deß Unterfchieds der Bedeutnuß: dann das Worth sad mit einem kleinen s. heift ruckwerts, fad aber mit einem langen f. fo heift es die Frucht. Alfo auch Ihala mit einem langen f. heift Schertz, mit einem kurtzen s. aber heift angenehm: Ihaga mit einem langen f heift ein Heher, shaga mit einem kleinen s. heift ein Palln. Ein gleiches ift zu beobachten fowohl in Schreiben, als in Außfprechen mit denen Sylben 1ha, Ihe, Ihi, fho, Ihu, die bald mit einem langen f, bald mit einem kurtzen s. mü1^en gefchrieben, und nach der obbemelten Lehr aufgefprochen werden. Alfo fchreibet man mit einem langen f folgende Nomina: fhema eine Larve, fhilu ein Schufter-Aale, etc. Dahingegen werden die nachfolgende Nomina mit einem kleinen sh. gefchrieben, einfolglichen auch lind außgefprochen: shila die Ader, shena ein Weib, shaba ein Frofch, shupa ein Suppen, etc.«
Je pa - kakor vidimo - iz Hipolita v četrti razdelek prestavlj en drugi razdelek prvega poglavja brez podatkov o zh infhzh (č in šč), kar je velik spodrsljaj, saj bralec slovnice podatka o izgovorjavi zh in fhzh zdaj ne dobi nikjer v slovnici.
3.3 Tudi tretje poglavje vsebuje nekaj Hipolitovih razlag in primerov, vendar je večinoma izvirno (HG 1715: 6-7, G 1758: 8-11). V prvem razdelku je po Hipolitu samo primer poleti : polet^, sicer pa gre za izviren in zelo posrečen opis enakopisnic ter vloge naglasa v slovenskih besedah:
»Nekatere samoglasnike moramo - ne toliko zaradi ljubkosti kakor zaradi razlike v pomenu - enkrat izgovarjati dolgo, drugič pa kratko. To razliko v izgovorjavi v pisanju prepoznamo po naglasnem znamenju, kot npr. v besedi poleti; če želimo označiti 'poletje', torej 'v času poletja', mora imeti e zgoraj postavljeni naglas, izgovoriti pa ga moramo dolgo. Če pa želimo z besedo poleti povedati 'on bo letel', potem moramo označiti z naglasom i in dolgo izgovoriti le-tega (ne pa e). Pri tem bodi pozoren tudi na naslednje: kadar je e označen z naglasom, ga moramo izgovoriti kot nemški ä ali ö, kadar pa je brez naglasa, pa se izgovori, kakor ga izgovarjamo v abecedi, npr.: v besedifo sheli, kadar pomeni 'so rezali žito', moramo e pisati z naglasom in ga izgovarjati dolgo po vzoru nemškega ö. Nasprotno pa, kadar napišemo an shell in to pomeni 'on želi', moramo napisati e brez naglasa in ga zato izgovoriti povsem gladko, I pa moramo zaradi naglasa, ki stoji na njem, nekoliko potegniti.«18
V drugem razdelku je Hipolitova omemba kratkih in dolgih samoglasnikov, opis izgovora kratkih samoglasnikov ter primeri delam, pelam, per in pert, sicer pa je celotno besedilo izvirno:
»Ali se mora torej samoglasnik ali zlog izgovarjati kratko ali dolgo, lahko razberemo iz zgoraj označenega naglasa, ki je pri Kranjcih ali Slovencih samo dveh vrst. Prvi se imenuje ostrivec in ga pišemo iz leve na desno; kadar imamo a e I o u, torej tak samoglasnik ali zlog - običajno je zadnji ali predzadnji - izgovorimo dolgo, npr. jest delam, jest pelam [verjetno napaka pri naglasu, moralo bi stati pelam]. Prvi primer pomeni 'delam' in ima ostrivec na predzadnjem zlogu, zato ta zlog izgovorimo dolgo; v drugi besedi jest pelam, kar pomeni 'peljem', pa ne izgovorimo dolgo predzadnjega, ampak zadnji zlog, saj tudi ostrivec najdemo samo na zadnjem zlogu. Drugi naglas se imenuje krativec in ga pišemo z desne na levo, kot npr. ä e i o u. Kadar je samoglasnik označen s takšnim naglasom, ga moramo izgovoriti kratko in pogosto povsem blago, skorajda neopazno, kakor da bi ne bilo tam ničesar, npr. v besedi zheru, ki
18 »Es mülTen etwelche Vocales, nicht foviel wegen der Zierlichkeit halber, als wegen deß Unterfchieds der Bedeutnuß bald lang, bald kurtz außgefprochen werden; diefer Unterfchied aber deß Außfprechens wird in dem Schreiben auß dem Accent erkennet: e. g. das Wort Poleti, fo man den Sommer, das ift in Sommer, anzeigen will; muß das e den obgefetzten Accent haben, und lang außgefprochen werden: da man aber mit dem Wort Polet^ andeuten will, er wird fliegen, fo muß das i mit jenen Accent gezeichnet, und diefes, nicht aber das e lang außgefprochen werden. Mercke anbey auch wohl, wann das e mit einem Accent gezeichnet wird, muß felbiges auf die Arth eines Teutfchen ä oder ö außgefprochen werden: fonften aber da das e ohne Accent ift, wird alfo außgefprochen, wie man es in dem A. B. C. außzufprechen pfleget, als zum Exempel: in dem Worth fo sheli, da es heift, fie haben das Getreyd geschnitten, muß das e mit einem Accent gefchriben, und lang, auf die Arth deß Teutfchen ö außgefprochen werden. Dahingegen aber, fo man es fchreibet: an shel^, und es heift, er verlangt, wird das e, gleichwie es ohne Accent gefchriben, alfo auch gantz glat außgefprochen, und das ^ wegen deß an fich habenden Accent in etwas gezogen werden muß.«
pomeni 'črv', je e označen s krativcem, zato ga izgovorimo blago in neopazno, tako da cela beseda zheru tvori en sam zlog, kakor da skoraj ne bi bilo v njej nobenega e. Enako torej izgovarjamo e in i v naslednjih in njim podobnih besedah, kjer najdemo ta naglas: npr. per (bey), pert (Tifchtuch), nei (nicht), leitu (Jahr) itd. Če pa samoglasnik ni označen z naglasom, ga moramo izgovoriti na naravni način, kakor ga običajno izgovarjamo v abecedi.«19
Besedilo v G 1758 je mnogo bolj didaktično kot Hipolitovo besedilo, sta pa zadnja dva primera z današnjega zornega kota izbrana nekoliko neposrečeno.
3.4 Četrto, peto in šesto (HG 1715: 7-10, G 1758: 11-16) poglavje vsebujejo Hipolitovo besedilo, ki je glede na vrstni red posameznih vsebin mestoma močno premešano, nekatera mesta pa so malenkostno skrajšana. Edine opaznejše spremembe so naslednje:
a)	Uvodni odstavek v četrtem poglavju je glede na Hipolitovo besedilo bistveno razširjen in dopolnjen. Dodani so definicija opuščaja ter opisni primeri njegove rabe, dodan je tudi predlog s, ki ga je Hipolit pomotoma izpustil (G 1758: 11):
»Opuščaj ni nič drugega kot majhna črtica, podobna črki c, ki jo običajno zapostavljamo drugim črkam na vrhnjem delu, npr. k' h'. Ta opuščaj rabijo Slovenci in Kranjci pri štirih črkah: h, k, s, v. S temi črkami pred opuščajem želijo namreč nekaj povedati in z njimi izražajo cele predložne besede, npr.: jeft pridem k' tebi (ich komme zu dir), kjer k'z opuščajem pomeni [nemški] 'zu', jeftpoidem s' tabo (ich werde mit dir gehen), s' z opuščajem pomeni [v nemščini] toliko kot 'mit«;'2"
b)	izpuščen je Hipolitov odstavek o pisanju tujih besed (HG 1715: 10, G 1758: 15);
c)	spremenjena so poimenovanja za dvopičje, piko in vprašaj (grška > latinska; HG 1715: 10: cola, periodi, erotemata; G 1758: 16: duopuncta, punctum, interrogatio);
č) nemščina je dodatno omenjena kot primerjalni jezik (G 1758: 15).
19	»Ob alsdann ein Vocal, oder Sylben kurtz, oder lang außgefprochen werden follte, gibt der obangefetzte [sic!] Accent zu verftehen, der bey denen Crainern, und Windifchen nur zweyfach ift; einer heift Acut, der von der rechten Hand auf der lincken hinab gezogen wird, als da ift a. e. ^. 6. ü. folglich ein dergleichen Vocal, oder Sylben, es mag fchon die letzte, oder vorletzte feyn, wird lang außgefprochen: zum Exempel, jest delam, jest pelam, das erfte heift, ich arbeite, und hat den Acut auf der vorletzten Sylben, und wird diefe lang, in dem anderten Wort jest pelam, welches heift, ich führe, wird nicht die vorletzte, fondern die letzte Sylben lang außgefprochen, dieweilen auch der Acut nur auf der letzten Sylben zu finden ift. Der anderte Accent heift Gravis, der von der lincken Hand hinab gegen der rechten gezogen wird, als wie ä. e. i. ö. ü. Da etwann ein Vocal mit einem folchen Accent gezeichnet wird, der muß kurtz, und offt gantz lind, ja faft alfo unvermercket, als wann es nicht hierinnen wäre, außgefprochen werden, zum Exempel: in dem Wort zheru, welches heift ein Wurm, wird das e mit dem Accent gravi bezeichnet, folglich auch alfo lind, und unvermercket außgefprochen, daß diefes völlige Wort zheru nur eine eintzige Sylben außmache, als wann faft kein e darbey wäre. Eben alfo wird das e. und i. in folgenden, und andern dergleichen Worten, wo diefer Accent anzutreffen, außgefprochen: e. g. per bey, pert Tifchtuch, nei nicht, leitu Jahr etc. Da aber ein Vocal mit keinen Accent gezeichnet wird, muß er der natürlichen Arth nach außgefprochen werden, wie es in dem A. B. C. zu gefchehen pfleget.«
20	»Das Apoftrophe ift nichts anderes, als ein kleines Strichlein, nicht ungleich einen c. welches man einen anderen Buchftaben in der Höche beyzufetzen pfleget, als da ift k' h' Diefes Apoftrophe gebrauchen fich die Windifchen, und Crainer bey diefen 4. Buchftaben h. k. s. v. da fie nemlich mit diefen Buchftaben vor fich felbften wollen etwas andeuten, und vor ein gantzes Praepofition-Wort gelten lalfen: als zum Exempel: jeft pridem k' tebi ich komme zu dir allwo das k' mit dem Apoftropho heift zu, jeft poidem s' tabo ich werde mit die gehen, das s' mit dem apoftropho heift foviel als mit.«
4 Kako bi torej ocenili obravnavane tri slovnice na podlagi poglavja o pravopisu? Vse tri so sicer zaznamovane z Bohoričevim besedilom, vendar pa kažejo tudi kar precejšnjo izvirnost - še posebej pri opisu izgovora posameznih črk. čeprav je G 1758 v drugih poglavjih povsem naslonjena na Hipolitovo besedilo slovnice in ne kaže kake posebne kvalitete, pa v poglavju o pravopisu nasprotno nekajkrat v razumljivosti in izvirnosti, še posebej pa v pedagoškosti celo prekosi Hipolita. Poleg tega velja opozoriti, da vse tri slovnice predstavljajo korak naprej glede na svoje »predhodnike« v uvodih ali opombah v posameznih knjigah iz 17. stoletja. Medtem ko ti izhajajo zgolj iz navodil za branje/rabo besedil, slovnice že prinašajo tudi navodila za pisanje/tvorbo teh besedil. Od omenjenih uvodov ali opomb lahko v rešitvah obravnavanih slovnic nedvomno razpoznamo samo Schönlebnov uvod v lekcionar iz leta 1672 - a še to samo pri razlagi razlike med glasovoma 5 in z.
če se ozremo še naprej, lahko najbolj očiten vpliv tega poglavja Bohoričeve slovnice iz leta 1584 ter Hipolitove priredbe iz leta 1715 pripišemo Japljevi (sicer docela izvirni) rokopisni slovnici - tam obe navedeni slovnici tudi izrecno omenja (Japelj 1807: 2, 3, 13),21 sicer pa je vpliv Bohoričeve slovnice po Pohlinovi slovnici začel naglo upadati. Slovničarstvo je začelo stopati po novi poti.
Viri in literatura
Kozma Ahačič, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem.
Založba ZRC, ZRC SAZU. Kozma Ahačič, 2008: Govor in njegov zapis v prvih stoletjih zgodovine slovenskega knjižnega
jezika. Primož Vitez (ur.): Spisi o govoru. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Kozma Ahačič, 2009: Skladnja v treh predelavah Bohoričeve slovnice (1715, 1755, 1758). JiS 54/2. 51-80.
BH 1584 = Bohorič, Adam, 1584: Arcticae horulae fuccijivae. Wittenberg.
Adam Bohorizh, 1987: Arcticae horulae succisivae - Zimske urice proste. Prevedel in spremno
študijo napisal Jože Toporišič. Maribor: Založba Obzorja. G 1755 = Annon., 1755: Grammatica Latino-Germanico-Slavonica. Rokopis (BSB cod. Slav.
8; kopija v NUK-u, inv. št. 6/2007). G 1758 = Annon., 1758: Grammatica oder Windisches Sprach-Buch. Celovec: Kleinmayr. Josef Hahn, 1971: Zu Cod. Slav. 8 der Bayerischen Staatsbibliothek. Branko Berčič (ur.): Adam Bohorič: Arcticae horulae: Die erste Grammatik der slowenischen Sprache. München: Rudolf Trofenik. 140-143. Marc L.Greenberg, 2002: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej. HG 1715 = Hipolit Novomeški, 1715: Grammatica Latino-Germanico-Slavonica. Ljubljana: J. G. Mayr.
Jurij Japeli, s. a.: Arcticae Horulae Adami Bohorizh Anno 1584 Witebergae vulgatae, nunc Re-divivae seu Tractatus comprehendens Elementa linguarum principalium Slavicae originis. Rokopis (NUK, Ms 350). Jurij Japeli, 1807: Slavische Sprachlehre, das ist Vollständiger Grammatikalunterricht von der krainerischen und windischen Sprache, wie sie in Krain, in dem oest. Littorale, in der Grafschaft Görz, in Steyermark und Kärnten gesprochen wird, oder vielmehr gesprochen werden sollte, dann wie sie von den Kroaten, Dalmatiern, Slavoniern, Böhmen, Polen und Russen leicht verstanden werden kann. Rokopis (NUK, Ms 181).
21 Na BH 1584 Japelj izrecno opozarja tudi v zgodnejšem rokopisu (Japelj s. a.).
Jakob Müller, 2003: Raba imena Slovenci v 16. stoletju. Škrabčeva misel IV: zbornik s simpozija 2002. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. 21-41.
Jožica Narat, 2003: Kranjci in kranjsko v delih p. Stanislava Škrabca. Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Škrabčevih delih: Škrabčeva misel IV: zbornik s simpozija 2002. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. 141-156.
Martina Orožen, , 2003: Začetki slovenske jezikoslovne misli. Razvoj slovenske jezikoslovne misli (Zora 26). Maribor: Slavistično društvo. 382-390.
Franc Mihael Paglovec, 1741: EVANGELIA, INU BRANIE NA NEDELE INU Prasnike zhes zelu leitu, is Latinfkiga na Crainski jesik fveftu, inu fkerbnu preloshene, popraulene, inu pogmerane. Ljubljana: A. F. Reichardt.
Jakob Rigler, 1961-1962: Tendence pri razvoju l-a. SR 13/1-4. 241-252.
Janez Ludvik Schönleben, 1672: Evangelia inu lystuvi /.../. Gradec: skuzi Widmanstetterske erbe v' sakhladi Joannesa Helma.
Anton Slodnjak, 1971: Die Wirkung der Arcticae horulae von Adam Bohorič auf das Schrifttum in den slowenischen Ländern von 1584 bis 1809. Adam Bohorič: Arcticae horulae: Die erste Grammatik der slowenischen Sprache. München: Rudolf Trofenik. 122-134.
Janez Svetokriški, 1691: Sacrumpromptuarium /.../. Venetiis.
Jože Stabej, 1997: Slovensko-latinski slovar: po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictiona-riumLatino-Carniolicum (1680-1710). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jože Toporišič, 1984: Prva slovenska skladnja. Slavistična revija 32/3. 159-181.
Jože Toporišič, 1987: Zimske urice: prva slovenska slovnica. Adam Bohorizh: Arcticae horulae succisivae - Zimske urice proste. Maribor: Založba Obzorja. 281-328.
Jože Toporišič, 1988: Slovnica ali Slovenja jezikovna knjiga 1758. Wiener slavistiche Alma-nach 22. 227-236.
Jože Toporišič, 1989: Bohoričica 17. in prve polovice 18. stoletja. Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (Obdobja 9). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 233-252.
Jože Toporišič, 2003: Oblikoslovje v celovški slovnici ali Slovenji jezikovni knjigi. Oblikoslov-ne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 331-334.
Janez Vajkard Valvasor, 1689: Die Ehre dess Hertzogthums Crain /.../. Ljubljana: zu finden bey Wolfgang Moritz Endter.
Summary
The article examines the chapter on orthography in three eighteenth-century revisions of Adam Bohorič's grammar (1584): Hipolit's from 1715 (HG 1715), the manuscript revision from 1755 (G 1755), and the Klagenfurt revision from 1758 (G 1758). As in other areas, this chapter shows the following interdependency of the three grammars: HG 1715 directly relies on Bohorič's grammar with various additions and omissions; the manuscript grammar (G 1755) is a considerably shortened transcript of Hipolit's grammar; the Klagenfurt grammar (G 1758) is, generally speaking, a fairly unsophisticated German translation of Hipolit's adaptation. This chapter distinguishes itself from other chapters by its considerable originality, in both HG 1715 and G 1758. Also noticeable is the quality of the text in G 1758, which is considerably higher than the average text in this grammar.
The basis for the chapter about orthography in HG 1715 was Bohorič's fifth table from the chapter on orthography, which describes »Latin-Carniolan orthography« (De orthographia Latino Carniolana), but Hipolit introduced several minor changes and wrote a new chapter on pronunciation with regard to the use of letters (De Pronunciatione ex usu Literarum), where he treated the relationship between letters c and k, spelling of the reflexes of word-final and pre-
vocalic I and švapanje, the spelling of the sounds s and z, š and ž, and the use of the letter z for the sound c. At the time, these issues were particularly relevant, which is evident from some linguistic introductions and annotations from the 17th and first half of the 18th centuries, which were not taken into consideration as a direct model by any of the revisions (with the exception of HG 1715 where in description of the spelling of the sounds s and z, there is a passage directly modeled by Schönleben's introduction to the lectionary of 1672; this passage, taken from Hipolit, is then also included in G 1755 and G 1758). The chapter about the orthography in the manuscript variant of the grammar from 1755 is a straight copy of HG 1715 with minor corrections.
G 1758 keeps the basic scheme of HG 1715, but the text, (translated into German), is organized differently and has major additions and changes. In comparison with HG 1715, this text represents another step towards a better comprehensibility and its approach is more pedagogical. Most original solutions and changes can be found in the two chapters dealing with the pronunciation of vowels and consonants (Von der Außfprach, und Schreibens-Arth deren Windifchen Confonanten; Von der Außfprach deren Vocalen, und von denen Accenten).
All three grammars represent a step forward with respect to their »predecessors« in introductions or annotations in individual books from the 17th century. While these are limited to the rules for reading, i.e., use of texts, the grammars also include instructions for writing, i.e., the composition of texts.