Stev. 51. V Ljubljani, v sredo 20. decembra T9T6. Leto III. Tretja božična noč na bojišču: Mir vam bodi! Alois Jirasek: Sveta noč. Zmrzovalo je in se iskrilo. Nadvsem čarobni, modravi mrak, razjasnjevan s srebrnim svitom mesečnim. Ob hiši, drevesu in plotu globoke, nepremične sence, med njimi svetlikajoče in iskreče plohe snega, po golem drevju tajnostna megla, pretkana z mesečino. Po oknih hiš skoraj povsod zardel svit in v njih, za okni, po izbah silhuete tkalskih statev in ljudi. Statve niso ropotale, ljudje niso sedeli za njimi. Povsod svečano tiho, kakor ob nedeljah. Tišina in v njej čudno gibanje. Koraki so odmevali med poslopji, po vežah, ljudje so prihajali ven in čakali drug drugega. Lhotaka, gredočega z dečkom Hilmo, so dohajali in prehitevali kmetje iz Padola in Porič, v plaščih, rožastih ovčjih kožuhih, dekleta in žene v rutah čez glavo; težki čevlji so bobneli skozi tišino po zamrzli cesti. Hrup korakov in glasov je naraščal in se krepil, čim bolj so se bližali trgu, »mestecu,« ko so prihajali navzgor k lipovemu zasneženemu drevoredu k cerkvi, ki so ji okna žarela v mrzlo noč. Glas zvonov se je raziil vanjo s starega zvonika z lesenim ostrešjem in donel je v dolino k zamrzli reki pod snežnobelimi jelšami, in tja gori v zasnežene strani, k črnim gozdom. S trga se je valila po drevoredu k cerkvi reka temnih postav, novi so prihajali od leve strani za cerkvijo z Zbečnika a drugi od desne s hribov od Žličke in Srbske, večinoma mlada služinčad, a tudi starejši, v temnih burnusih, v plaščih, v rožastih kožuhih, z >mezniki« na glavah, s palicami v rokah. Šum, hrup in smeh mladine pa je utihnil za črnimi vratci na zasneženem pokopališču okoli cerkve. Zvonovi so peli nad trumami, ki so se vsipale v svetišče skozi glavna in stranska vrata. V klopeh niti prostorčka, niti med njimi, niti pred oltarjem in tudi ne zadaj. Človek pri človeku, sami burnusi, plašči in kožuhi. A še se rinejo skozi vrata, še se tlačijo v gnečo, že vsi rdeči, ker se suvajo brez obzira. Zadušno in vroče je v tej stiski, dasi veje skozi svetišče mrzel prepih, zaduš-Ijivo in vroče, smrad kožuhov se širi in ljudi obliva pot. Semkaj je dospel tudi mali Hilma. Lhotak se je ^pred njim pehal s komolci, suval s. svojimi širokimi rameni in boki, si oral uličko, po kateri je deček prodiral za njim, dokler Stran 682. TEDENSKE SLIKE. štev. 51. 1 Naš cesar Kari s cesarico Cito kot ženin in nevesta. — Naš pokojni cesar Franc Jožef I. in mati sedanjega cesarja, nadvojvodinja Jožefa, vdova po nadvojvodi Otonu. se nista prerinila do lesenih stopnic na desni, blizu glavnega vhoda, ki so vedle na kor in k orglam. Stopnice so ječale in škripale pod Lho-takom in pod onimi, ki so vrte se stopali pred njim, pod poriškim učiteljem v dolgem, zelenem »polizonu,« pod rokitenskim v kratkem, suknenem, sivem kožuhu. Oba sta se šla že v šolo ogret; zdaj sta stopala na pomoč pri maši »gospodu bratu« Cernemu. Ta je korakal za njima, z goslimi v roki, z najstarejšima svojima otrokoma, z Anico in Adolfom. Drugi parček njegovih otrok, dvojčka František s Helenko, pet let stara, sta tudi hotela na polnočnico, a zaspala sta. Zgoraj sta se Hilma in Lhotak oddeh-nila. Olajšalo se je, odleglo jima je, čeprav je bilo tudi na koru dosti polno. Sla sta okoli orgel; lojeve svečke v železnih sveč- nikih na pultih so plapolale med razloženimi muzikalijami, plapolale so zgoraj na orglah in spredaj ob ograji, kjer so z notami stali učiteljeva otroka, hčerka v čepici in copatkah, cerkovnikov desetletni sinček Janko, najstarejši in njegova mlajša sestrica, izborna pevka, tam je stal tudi cerkovnik Kalina, čegar zvonki bas je bil nocoj tukaj potreb-nejši kakor v službi pri oltarju. Ž njim je prišel tudi njegov bratranc Mihajlo, tenorist. Te je mali Hilma poznal in tudi nekatere sosede, ki so prišli pomagat.z goslimi in druge muzikante. A vse mu je bilo tako čudno v tem migotavem svitu lojevih srečk, v polmraku in sencah plašno se svetlikajočih, ti možje, mladi, in stari, gladko obriti ali s kodri ob sencih, nekateri tobak nosljajoči, vaški kantorji (učitelji) sivi, v temnih suknjah z visokimi zavratniki, privihanimi k til- niku in v ozkih rokavih, stoječi v skupinah okoli okrogle tabatjerke ali note pregledujoči, z goslimi v rokah, ali lok s kolofonijo ma-žoči. Med njimi se je zablisknil lovski rog in okovan fagot. V ozadju je Hilma zagledal invalida Doubena, v praznični obleki stoječega poleg starega, zašnofanega grobokopa, ki je imel danes kakor zmeraj pritiskati mehove. Zbegan, opotekajoč je dospel Hilma na kor, ki je bil od orgel z ograjo oddeljen, pririnil se je prav do zagraje, kjer je sedel belolasi Vit, predmolilec, pred starim v švab-ščini tiskanim kancionalom (pesmarico). Deček se je ozrl kvišku: strop siv, tako visok, a spodaj — — Temna truma ljudi, na katere je padala med črnimi postavami sedečih in kiečočih po klopeh rdeča luč svečk in vo-® ščenic, plapolajočih v celih vrstah pred njimi. 51. štev. TEDENSKE SLIKE. stran 683. stran 684. TEDENSKE S'LIKE. štev. 51. k; 3 C o !» ¦t S- O 3 < I: •a o < rt S3 3 O 01 3 (t crq C o* D. ¦-t H •-t (i 3 P >*« O 3* O: 3 o* i-i C 3 3 C 00 -j Podpisujte peto vojno posojilo! A iz te žive, temne množice je prihajal gor odmev šuma, kašijanja, smrkanja, divna zmes nepretrganih glasov in zvokov, med katere se je mešalo poleg na koru brenkanje strun in uglašanje gosli. Regenschori, učitelj Cerny, drugače resen, je bil poln nemira'; udje so mu gibali in kakor bi igralo po njih. Tu je ponjuhal iz podane tabatjerke, tam je poprašal, tja pokimal, naročil, opozoril . . . Hilmove oči so obstale zopet na oltarju, kjer je mali Červiček, drugi cerkovnik, prižigal voščene sveče. Zlata zvezda nad oltarjem se je zableščala v svojem čistem svitu. Tedaj je spodaj v temni množici glasneje zašumelo, okoli lesenega stebra pod korom se je truma zavalovila. Prerivali so se tam vznemirjeno. >Nekdo je omedlel,« je slišal Hilma Lhotaka poleg, a belolasi Vit, pevec, je dejal mirno: »Ga že odnašajo. Začnimo!« Zapel je z visokim glasom: »Nosim vam novico,« Lhotek je meketaje vpadel, spodaj je poprijel napev predirljiv ženski glas, drugi, tretji, nato še ostale ženske, možje, prepevala je končno vsa cerkev. Hilma pa je molčal; pozabil je petje in mraz ter je gledal, gledal na zvezdo, ki se je s kovinskim leskom bleščala iz teme nad oltarjem, dol na ljudi, poleg na kor, kjer je gospod učitelj še poskušal gosli soseda Štrofa, so li dobro uglašene, in kjer je stal že vsak na svojem mestu. Kitica je bila dopeta, tedaj je spodaj pred zakristijo ostro zacinkal zvonec. Regenschori se je zdrznil, se okrenil in stekel po stopnicah k orglam. Sedel je za njimi, vzvišen nad vsemi, nad pevci, nad godci na desni in levi; še enkrat se je nemiren ozrl po njih, pokimal, zamahnil z roko kot ge- neral z mečem svoji vojski, nato se je v hrbtu zravnal ter stegnil roke po tipkah. Preludij maše nesrečnega Jakoba Ribe, pastoralni allegretto mirno veselega občutja je zazvenel po mračnem prostoru priprostega svetišča, ubožno razsvetljenega, in utihnil je vsak ^drug glas. Župnik Havlovicki je pred oltarjem vneto 51. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 685. poslušal izborno igranje učitelja Černega, česar se je že naprej veselil. On in vsi, vsi so nestrpno čakali, kaj bo dalje, dalje, ko se oglasijo pastirji. In že so bili tu. »Pastirji, ne spite! Vstanite! Vstanite!< je budil pastir (poznali so ga, Mihajla Langra) s prijetnim tenorom, in po cerkvi je zavelo gibanje ljubega, pričakovanega presenečenja. »Xebo se žari, vse v zvezdah blešči, prelepo, skrivnostno — — oh, kaj se godi?No, no, zakaj ne daš miru ? Čemu me zdaj budiš? Čemu?« Mladi cerkovnik, urar, v katerem je tekla igralska kri, saj je slišal v Pragi opere, je pel nevede dramatično, živo, da ga je bilo veselje poslušati. Mladi pastir pa je zopet odločno poživljal: »Za goro slišim šum in hrum kot pisk piščalk veselih trum. Oj, vstani, slišiš! dude pojo in gosli zven6, bobni grme, prekrasno, čarobno tako U Skijaši vojaki na patrulji v Vogezah. In orgle in gosli, piščal in fagot so slikali nežni »šum in hrum« piščalk, dud in bobnov, — pastoralna, mehka in mila godba je spremljala petje. Vpadli so sveži glasovi, učiteljevega sinka in Kalinovega Janka, pri »Gloria« se je pridružila še Kalinova sestra z lepim spevom in vsi so vriskali: »Slava bodi Bogu velikemu, pokoj ljudstvu pokornemu!« In zopet gibanje spodaj med ljudmi, ko je naročal stari pastir: »Pojdi, sklici vso mladino ter ji naroči: »\'sakdo s seboj vzemi violino pa sem naj poskoči!« Ti pa, Ferdo, beži za gaj, zbudi ves zalesni kraj! A ti, Joško, pojdi na goro. Janko pojdi v dolino, — vrni se skoro, — sklici vse pevce in godce, da gremo v Betlehem! Na to, na ta imena so čakali mnogi. Ko so zazvenela s kora, so se spodaj spogledovali, se nasmihali ter se obračali. Čista pobožna ginjenost je dvignila misel župnikovo, ko so sveži, visoki in jedro-viti moški glasovi v spremstvu čustvene godbe izražali priprosto molitev pastirjev v Betlehemu: »O, detece milostivo, bodi nam dobrotljivo. Tebi tu se klanjamo, udanost Ti oznanjamo! Sprejmi srca naša v dar, milostivi naš vladar! Mladi Hilma je poslušal kakor zamaknjen. Gledal je na kor na pevce, na učitelja in godce ob pultih, zagledal je tudi invalida Doubena v ozadju, kako stoji visok, roke, ki so držale čepico, sklenjene prav pod brado v vroči molitvi; iznova se je zagledal k oltarju, kjer je stal visoki, resni župnik v les-kečem se ornatu, kjer so klečali štirje mini-stratje v belih koretlih in rdečih krilih in kjer je iz mraka nad oltarjem tajnostno pobleskovala zlata zvezda repatica. Vse tako novo in čudovito v tem mraku in migijajočem rdečem žaru med godbo in petjem, ki ga je razumel. Stran 686. TEDENSKE SLIKE. 5 L štev. Nemška postajanka v Kurlandiji (Rusko). Nemška postajanka v Vogezah na Francoskem. Razdeljevanje kruha med revno prebivalstvo v Kragujevcu na Srbskem. Pesem je sledila za pesmijo, dokler ni v polnem zboru med bučanjem orgel zadonelo: »Slavimo Boga najvišjega, Sina njega edinega z godbami in kitarami, orglami in cimbali, piščalkami in bobni — !« Regenschori, zadovoljen, žareč, da je šlo vse tako dovršeno, je potegnil vse registre, — z orglami pa so spustili vsi ostali instrumenti in vsi glasovi, ko so zapeli: »Hvaljen bodi vekomaj! A - men a - men!«-- Jedva so se na koru oddahnili, regenschori je pravkar stopil od orgel, ko je že na desni intoniral belolasi Vit z Lhotakom: »Narodil se nam Kristus je, radujmo se, radujmo se!« Vesela božična pesem je zaorila po vsej cerkvi od oltarja do vrat, pod korom od povsod je kipela in zvenela tja preko zasneženih grobov daleč v zaveto krajino v jasnem miru mrzle svete noči.*) *) Odlomek iz velikega romana .\\. Jiraska >U nas« 111. del. Osetek, pogl, 30. Manica Komanova( V večeru svetem.., v večeru svetem misli moje v otožni duši begajo, tja v rodno vas — na bojno polje in vsepovsodi segajo. » O sveti mir,« srce vzdihuje nocoj, ko sveti je večer, a žal, zaman so jadni vzdihi, o miru ni sledu nikjer. Nikjer. .. o pač! Ti, zlata mati, v objetju večnega miru naslajaš se, odkar zastrla oči si trudne v smrtnem snu . . . Le ti dosegel mir si sveti nezabni, mili moj nečak, ko sredi bojnega grmenja za dom si prominul—junak! O srečni, ki ste v miru božjem zasanjali na vekomaj! A mi, ki tavamo vrh zemlje, ga li dočakamo še kdaj? Miriditski otroci z našim vojakom ob vodnjaku v Albaniji. Mir ali še vojna? Ze osemindvajset mesecev že traja svetovna vojna. Brez primere v zgodovini je to strahotno bojevanje, brez primere so žrtve na človeških življenjih, na zdravju in na imetju, ki so jih storile prizadete države in brez primere je tudi trpljenje civilnega pre-' bivalstva. Centralne države so v teh dolgih mesecih doprinesle prave čudeže hrabrosti in požrtovahiosti in izvojevale nešteto velikih vojnih uspehov. Posledice teh zmag je spoznati na vsakem zemljevidu. Vojaški položaj centralnih držav je torej sijajen in vsi siloviti protinapadi nasprotnikov na različnih frontah ga niso mogli spremeniti. Centralne države so z mečem ustvarile podlago za mirovna pogajanja, za poravnavo in spravo med državami. Zanje ni nobenega vzroka več, nadaljevati bojevanje in prelivati človeško kri. Zavedajo se, da niso samo nepremagane, nego vedno zmagovite ter nepremagljive. Zato so sedaj storile pozitiven korak za dosego miru. Stev. 51. TEDENSKE SLIKE. stran 687. Albanci pri tlačenju sena s strojem (za izvoz v velikih kockah). Vlade avstro-ogrska, nemška, bolgarska in turška so dale nasprotnikom in nevtralnim državam ter papežu dostaviti uradno obvestilo, da so pripravljene začeti z sovražniki mirovna pogajanja. Nota centralnih držav opozarja na strašno nesrečo, ki jo pomeni ta vojna za vse prizadete države ter naglasa, da so predlogi, ki jih prinesejo centralne države na mirovna pogajanja, taki, da se ž njimi zagotovi čast, obstoj in svoboda narodov centralnih držav. Centralne države ne mislijo svojih sovražnikov ne razbiti, ne uničiti. S temi besedami je že povedano, da so mogoča najob-širnejša pogajanja. Mirovni korak centralnih držav ni izraz slabosti, nego izraz zmagovite samozavesti, izraz prepričanja, da je nadaljevanje vojne nepotrebno, ker zamore na vseh straneh povzročiti pač nove človeške in denarne žrtve, nove bridkosti in težave, sicer pa ničesar. Tako pade vsa odgovornost za morebitno nadaljevanje vojne na države entente. • Od Bovca do morja. Dunajska »Reichspost« je priobčila članek v katerem je konstatirala, da je od Bovca pa dO morja vse ozemlje grofije Goriške izključno slovensko jezikovno območje. Pisec navaja na podlagi podatkov ljudskega štetja razne slovenske kraje, ki po skovanih italjanskih imenih pri nepoučenih ljudeh vzbujajo domnevo, da v teh krajih živi italjan-sko prebivalstvo. Potem piše: >Tudi kraji na Krasu, ki leže neposredno za sedajno bojno fronto, nimajo niti enega Italijana, tako, da se Ital-jani sedaj na vsej primorski fronti od Bovca do morja bore na slovenskem jezikovnem območju. Nimajo torej prav nikake pravice, smatrati se kot osvoboditelje »neodrešenega ozemlja«. To vedo tudi oni prav dobro in zato gledajo, kako tem krajem obesiti ital-janski plašč, v kolikor ga že ne najdejo v avstrijskih krajevnih imenikih. Tako so si izmislili za Novo vas dobeseden prevod Vi-llanova, za Hudilog Boscomalo, Hubel pa imenujejo s starorimskim Pridigo. Bilo bi v avstrijskem interesu — zaključuje »Reichspost« — ako bi se temu italjanskemu pa-čenju napravilo konec, kajti z nadaljno rabo italjanskih spakedrank dovajamo le novega netiva blaznemu italjanskemu imperializmu !. Vsakomur in tako tudi »Reichsposti« moramo biti seveda le hvaležni za vse, kar more prispevati k pravemu spoznanju resnice o narodnostnem značaju te naše zemlje. Vsaka taka konstatacija resnice nam je ob enem dokument, ki potrja našemu rodu pravico, da živi na tej zemlji svoje lastno slovensko od nikogar oporekano svobodno narodno življenje. Hvaležni moramo biti tudi vsakomur, ki zabeleži za nas grenko dejstvo, da se je tudi z naših oficialnih in neoficialnih strani mnogokaj prakticiralo, kar je falzificiralo pred svetom resnični narodni značaj teh krajev. Pri tem pa naj bi šla »Reichspost« še korak dalje in naj bi bila še konstatirala še drugo resnico, ki obvezuje vso državo, in posebno tudi naše nemške mejaše v največjo hvaležnost. Naš narod ne daje samo bojišča v vojni proti Italiji, marveč tečejo tudi potoki slovenske krvi v obrambo tega ozemlja. To dejstvo obvezuje državo in druge sosednje, po vojni tudi ogrožene pokrajine neslovenske narodnosti k hvaležnosti. ki naj jo kažejo s tem, da spoštujejo, cenijo in uvažujejo ta vrli rod ter respektirajo njegov in njegovega ozemlja slovenski značaj, da mu ne odrekajo narodnih pravic, veljavnosti njegovega jezika na področjih in pogojev za narodni obstanek, napredek in razvoj! Odkrito in po vsej pravici pravimo, na vse vedenje nemških kršč. socijalcev, ki jim je dunajska »Reichspost« glasilo, ni kazalo v minulosti in ne kaže posebno v zadnjih časih, da bi hoteli na tak, edino veljaven način izkazovati hvaležnost, v katero jih obvezujejo dejanja našega naroda. Zvezali so se celo z nemškimi radikalci in nacijonalci. Le če bodo kršč. socijalci v svoji praktični politiki, z besedo in dejanjem izvajali posledice, ki jo beleži »Reichspost« — potem šele bomo uverjeni, da so postali drugačni. Vsem cenj. naročnikom! Tej številki smo vsem naročnikm priložili poštne položnice ter uljudno prosimo vse, ki jim z novim letom poteče naročnina, da jo obnove pravočasno. Papir, klišeji in vse se je ,zopet znatno podražilo, cena listu pa ostane klub temu tista kot je bila letos: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. in mesečno 1 K. Kdor pa ima naročnino še za prihodnje leto plačano, naj hrani položnico ali naj nam pridobi novega naročnika. »Tedenske Slike" so najboljši in najzanimivejši slov. ilustrirani tednik. Na to smo ponosni bomo svojo nalogo tudi v bodoče v polni meri vršili ter se potrudili, da bo list še boljši. Mnogo pa je odvisno od naročnikov: čim več bo naročnikov, tem boljši bo list. Obnovite torej naročnino takoj ter pridobivajte še novih naročnikov. Priobčili smo dosedaj nebroj slik z raznih bojišč. Nismo se strašili ne truda, ne velikih stroškov, samo da smo postregli naročnikom z lepimi zanimivimi in aktualnimi slikami. — Tudi o pokojnem cesarju smo priobčili mnogo slik in bomo priobčili tudi o novem cesarju Karlu L in cesarici Citi, o njiju kronanju, kakor tudi o vojnih in drugih važnejših dogodkih i. t. d. več slik, ki bodo gotovo zanimale vse čitatelje. Pripravljen imamo za prihodnje leto ve-lezanimiv aktualen roman ter bomo priobč - Siran 688 TEDENSKE SLIKE. štev. 51 K proglašeni samoupravi Galicije: Pogled na Krakov. Del mesta Črnovice z novim kolodvorom. vali tudi krajše povesti, pesmi, članke in notice, da bo list vsestransko zanimiv. Ostanite nam zvesti vsi dosedanji naročniki, obnovite naročnino takoj ter nam pridobivajte še novih naročnikov! Vsled želje z mnogih strani je izšel veiezanimivi roman SPIJO NOV A USODA'- posebej kot knjiga. Broširana stane po knjigarnah in v našem upravništvu izvod 250 K; po pošti 20 v več; za naročnike „Tedenski!h Slik" pa stane s poštnino vred samo 2 K. „Špijonova usoda" je naslov veleza-nimivega detektivskega romana med Italijo in Avstrijo. Dejanje se vrši na Dunaju, na Primorskem, v Trstu, na Goriškem, na južnem Tirolskem, v Benetkah in v Turinu. Roma ,,Špijonova usoda" kaže kakih spletk se poslužuje vohunstvo, kako pretkani, a tudi predrzni in nevarni so vohuni. Roman „Špijonova usoda" je roman italjanskega oficirja, sina uglednega patri-cija v Benetkah, ki se je posvetil špijona-ži v prid Italiji^ zoper Avstrijo. Roman „Špijonova usoda" je prav posebno zanimiv in pomenben za Slovence, ker se vrši deloma na slovenskih tleh in ker se tiče vohunstvo naše ožje domovine, katere zahrbtni grabežljivi Lah nikdar ne dobi, nikdar dobiti ne sme. Ta roman naj bi čital vsakdo. Naročite si ga, naročite ga pa tudi vojakom, da jim ga pošljemo. S tem jim napravite veliko veselje, ker dobre zanimive knjige je vsakdo vesel. Naročite takoj! Morsko kopališče Margata ki so ga nedavno obmetavli zeppelinovci z bombami. Razne vesti. Odstop dr. Korberjevega ministrstva. Na Ruskem je padlo Sturmerjevo, na Angleškem Asquithovo, v Avstriji pa Korberjevo ministrstvo. Rus Trepov, Anglež Lloyd Ge-orge in Nemec dr. Spitzmiiller so novi voditelji treh novih vlad. Pravijo da se maje tudi francosko Briandovo ministrsto. Zakaj je dr. Korber po šestih tednih že padel, ni znano. Trdi se, da je padel zaradi bodoče nagodbe z Ogrsko, drugi pravijo, da so ga vrgle nemške radikalne stranke in da je dr. Spitzmiiller nositelj idej, ki Slovanom niso simpatične. Gotovo je, da je dr. Korber izginil in imajo v dr. Spitzmulierja velikansko zaupanje. Kakšne namene ima, pa sam še ni povedal. Gotovo je, da se z enim narodom proti vsem drugim narodom ne bo vladalo. Enake dolžnosti na bojišču, enake pravice na Dunaju, ker danes velja bolj kot kdaj koli: „ Z združenimi močmi! " Kapucinska grobnica na Dunaju je od Matije II. zadnje počivališče naših 'cesarjev in kraljev, cesaric in kraljic ter njih potomcev. Cez dve leti bo 300 let, kar je bila ta grobnica blagoslovljena. Za časa verskih bojev v dobi Matije II. se je začela gradnja grobnice za kralja in kraljico Ano. »Zatišje siromaštva in ponižnosti«, kapucinski asketski samostan, je od tedaj, 1. 1619 cesarska grobnica, ki pa je bila gotova šele pod cesarjem Ferdinandom 111. A vsi člani cesarske rodbine ne leže tukaj, ker nadvojvoda Friderik, ki je umrl v Benetkah, leži v Sv. Štefanu, nadvojvoda Ivan, državni upravitelj ! 1848 je ležal v Gradcu in leži sedaj v Schonau pri Meranu, nadvojvoda Maks v Ebenzvveiern, nadvojvoda Franc Ferdinand pa na svojem gradu. Cesarica Marija Terezija je dala grobnico razširiti in zgraditi za člane lotarinske rodbine poseben oddelek. L. 1669 je samostan zgorel, a grobnica je ostala nepoškodovana. Dne 5. listop. 1809 je poselil grobnico Napoleon I. in stal zlasti dolgo ob rakvah Marije Terezije in Jožefa II. Triindvajset let nato pa so položili v to grobnico Napoleonovega sina edina. L. 1844 je dal cesar Ferainad V. grobnico zopet razširiti in olepšati. Zanimiv je stari obred, s katerim sprejemajo nove rakve v tej grobnici. Ko prineso rakvo do zaklenjenih vrat, potrka vrhovni dvorni mojster trikrat na vrata. »Kdo je?« vpraša gvardijan za vrati, ne da bi odprl. — »Njega Vel. cesar in kralj Franc Jožef«, je odgovor. — »Ne poznam ga!« se čuje izza vrat. — Ta dvogovor se ponovi. Ko potrka dvornik tretjič in vpraša gvardijan v tretjič, kdo je, se glasi odgovor. »Grešnik, naš*brat?« Nato se, odpro vrata in rakva pride v grob. Najstarejši član cesarske hiše je po smrti cesarja Franca Jožefa njegov najmlajši brat nadvojvoda Ludvik Viktor, ki je rojen 15. maja 1842. Potem sledjta po starosti nadvojvoda Friderik in Kari Štefan. štev. 51. TEDENSKE SLIKE. Stran 689 Margata ob ustju Temze, angleško morsko kopališče v dobi miru. Vojno posojilo je najbolje naložen denar! Stran 690 TEDENSKE SLIKE. stev. 51. Vesele božične praznike želi vsem naročnikom in čitateljem uredništvo in upravništvo. Obnovite naročnino takoj in pridobivajte še novih naročnikov. Tedenske Slike so najboljši in najbolj zanimiv slovenski ilustrovan list. Zlato irt srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstani, dr. Bcpgato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. o. Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnic