C. C, Postal: — E$ct ogni mtrcoladi * vtntrdl - 21 Marzo n28 Posameznm itevilka 25 stottnk. Izhaja vnako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4» 7.% inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St 23 V GoricL v sredo 21. marca 1928 Lito M Nefrenkirana pisma st ne sprejemajo. Oßla$ se računajo po dogo voru in se plačajo » naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra> ie«. — Tisk Katoliikt tiskarne v Goricl. Ri» va Piazzutta št. 18. Uprava in uredni&tvo: uiica Mameli itev. 5 (prej Scuole). Teles, int. itev. 30Š. Zadeva prepričanja. Manjšinsko vprašanje stopa iz dneva v dan bolj v ospredje in raz- vnema duhove. Ko so ob zaključku svefovnega miru bile vključene številne narodne manjšine v meje drugorodnih držav, je bilo to vpia: šanje sveiovni javnosii skoro nes poznana zadeva, danes pa sili ze v središče svetovne politike. Zato ni čucfa, če se o tem vprasanju iudi pri fitfs mnogokrat govori. Bavijo se z njirn odlični politiki in vplivni ča% sopisi. Njihove besede nas večkrat razveselijo, pogosteje pa vžalostijo. Takole slišimo: "7- »V dvajsetih letih tu ne bo vee Slovencev,« nam je z železno Botovostjo zatrjevul odličen veljak ie pokrajine. —- »Treba je izsušiti slovansko niočvirje v Julijski Krajini,« pise »Piccolo«. — »To je naraven zgodovinski proces, da visoko kulturen narod použije majhna in revna ljudstva. V to se morate uživeti!« Tako nas je poučevai odličnjak, ki zatrjuje, da je dober kaioličan. Mi pa odgovarjamo po svetem prepričanju, ki smo ga ze večkrat zasiopuli na iem mesfu: Sfvarnik, ki nas je poklical v živ; Ijenje, nam je dal iudi pravico do življenja. Več! Naložil nam je dolžnost, da to življenje čuvamo in branimo. Naša ohranitev je zato zadeva naše vesti, naše duše. Če ne skrbimo za njo, grešimo proti Rogu. Med darovi, ki nam jih je naklo* nil Vsemogočni, je tudi naša govo* ricat naš materni jezik, naš sloven* ski značaj. Kakor pa moramo skr- beti za naš telesni obstoj, za naše poštenje, za plemenitost našega srca in za razcvit natih duševnih zmož- nosti, tako moramo skrbeti tudi za svojo govorico, za svoj značaj. Če bi tega ne delali, bi bili neznačajni> bi se zoperstavljali božjemu zako* nu. In vi vendav želife, da bi mi ostali postenjaki in značajni? Kakor ima vsak človek eno samo mater, tako ima tudi en sam mas terinski jezik. Tudi drugih jezikov se Uthko izvrstno nauči, jih spoštu* je. Toda en sam jezik je, v katerem živi njegova duša, v katerem se iz* raža njegov značaj, v katerem je zbrano čustvovanje njegovih dedov — in to je materin jezik. Kdor zahteva od nas, da ia božji d«r in dragoceni zaklad nasega duha züvestno zavržemo, zahteva, da posianemo neznačajneži, da delamo proti naravnem zakonu in svoji v& six. Mi priznavamo in v polni meri j izpolnjujemo drzavno pravo in dr* \ žavne zakone. Toda za nas katoli- čane stoji nad tem pravom božje pravo. Od nas zahtevati, naj se odrečemo svoj emu jeziku in naj se odpovemo svojemu značaju, bi se ne reklo, odreči se odporu v prid miru, temveč bi se reklo, zahtevati, j naj pustimo nekaj, kar je vsakemu. ' značajnemu človeku najbolj drago. Kaj se godi V petck 16. marca je italijanska poslanska zbornica z 216 proti 15 ßlasovom sprejela znani zakonski naert o preuredbi ljudskega zastop- stva in volilm^a reda. Ob tej prili* ki je libcralni poslanec Giolitti na- čel vprašanje ustave. Kaj je ustava? Ustava je skupina osnovnih dr^ žavnih zakojiov, ki načelno določa* jo praviec in dolžnosti državljanov. Fern splošnim zakonom sledijo po= drobni, ki pa ne smejo prekoračiti okvira, ki jim .qa je določila ustava. Ustave so po navadi plod dol.iio* trajnega dela najodličnejših pred- stavnikov drzave. Zato navadno ohranijo svojo vrednost in veljavo dol^o vrsto let. Sedan jo italijansko ustavo je, n. pr. izdal kralj Karl Albert 14. marca 1848. Združene drzave sevcrne Amerike ima jo u* stavo, ki je od 4. julija 1776. do da* ncs, to je 152 let ostala ncspreme* njena. V Ju^oslaviji imajo tako imcnovano vidovdansko ustavo od 28. junija 1921. V Avstriji je do prevrata veljala decemberska usta^ va iz 1. 1867. Kakor vidimo. se usta* va v zrelih dcmokratičnih državah redkokdaj spreminja. Izjava Janeza Giolittija. V rimskem parlamentu so torej razpravljali o novcm ljudskem za* stopstvu. Ljudsko zastopstvo, to je državni zbor je pa bistven del usta* v^> Preden je predsednik zbornice odredil filasovanje, je prosil za be^ ^do bivši ministrski predsednik in L°lßo!etni voditelj italijanskega li= bcralizma Janez Giolitti. Podal ie «ledečo izjavo: ^Vidim, da je vlada s tem, dä je po svetü? predložila zakonski načrt, o kate* rem razpravljamo, priznala, da mora velika omikana država, kot je ltalija, imeti med državnimi ustav* nirni ustanovami tudi ljudsko za> stopstvo. Zdi se mi pa, da način se- stave nove zbornice ne more ustva* riti takeßa zastopstva. Ako hoče kaka zbornica biti zastopnica na- roda, mora jo biti po mojem mnenju člani te zbornice popolnoma svo? bodno izvoljeni od volilcev v volil* nih okrožjih, kot jih predpisuje 39. člen ustave. Vsaka svoboda izbire je zatrta, ako se lahko prijavi ena sama lista. S tem da ta zakon poverja izbiro poslancev Velikemu svetu, izklju* čuje iz zbornice vsako opozicijo politične^a značaja in znači odloči* len prelorn sažistovske vlade z usta* yo. Iz teh razlogov moram tudi v imenu svojih maloštevilnih tovari^ šev izjaviti, da nam ni mogoče gla* sovati za zakonski načrt.« ^Tako je rckel stari politik Janez Giolitti. Zbornica je njejjovo izjavo še preccj mirno poslušala. le nekaj bojevitejsih poslancev ga je preki* njalo. Ko je končal, je zavladal v zbornici molk. Nekaj tragičncga je bila izjava osemdesetletnesia parla* mentarca. Zvenela je kot mrtvaška pescm starega borca, Bila je pa to tudi mrtvaska pesem liberalne stranke, ki je vladala Italijo od leta 1848. in izpeljala njeno uje»di= njenje. »Foglio d'ordinia odgovarja. Giolitti je tako močna osebnost, da fašistovska stranka ni mogla preko njegove izjave. V parlamen» tu mu je odgovoril poslanec Crolla* lanza. Važnejši pa je odgovor urad«» nega lista fašistovske stranke »Fo* glio d'ordini« (Ukaznik). »Foglio d'ordmi« izvaja: »Fašistovska zbornica je v seji 16. marca zoptt dala odličen vzgled sloga. Odobnla je brez razprave s popolno disciplino novi volilni za* kon, oziroma novi sestav narodnega zastopstva. Kesnieno revolucionar* ne zbornice ne govorijo, ce ni neiz* ogibno potrebno. Rajši delajo. Vče* rajšnje glasovanie je odločiine važ? nosti za ustalitev vlade. Po poročilu vlade in po poroeilu parlamentar? nega odbora bi bili govori zares od« več. Tudi leden molk, ki je po redkih medKliCih sprejel izjavo zadnjega zastopnika italijanskega liberali^ zma, priea o popolnem fašistov* skem slogu. Njegov glas je prihajal iz najbolj oddaljenih daljav. S pre> živelimi ne razpravljamo vee. Za* stopnik starega liberalizma, libera? lizma, ki ga je od easa do časa pods piralo poulično streljanje in ponav> ljaioče se obsedno stanje, je s tem, da je govoril, podčrtal izredno pre* roditveno važnost tega zakona, ki ustvarja izviren, organičen in čisto logieen sestav zastopstva, ki nima primere v politieni zgodovini sveta. Sklicevati se na 39. člcn ustave je enostavno otročje. Ustava je bila daiia 1. 1848. Danes smo 1. 1928. Pre^ teklo je natančno osemdeset let. Ko je bila dana ustava, ki pa so jo li* beralne vlade teptale vsakikrat, ka^ dar se je njihova strahopetnost proseee vpognila nasprotnikom dr? žave in ne samo ustave, ko je bila torej izdana zadevna listina, je bil zastopnik preostale liberalne patru* lje že rojen» ni pa še bilo Italije Vits toria Veneta, Italije črne srajce, Italije korporativne države, skrat= ka, Italije fašistovske revolucije. Osemdeset let ni brez haska pretest klo v zgodovini ljudstva. Vztraja? mo in nadaljujemc.'- Odmev po svetu. Giolitti je politik svetovnega slovesa. Zato ni eudno, ee je njego? va odločna protifašistovska beseda odjeknila pre'ko mej Italije. Vsi inozemski časopisi se bavijo z Gio* littijevim govorom in ga različno razlagajo. Pa tudi italijanski listi niso pre* zrli važnosti tega dogodka. Vši so pa edini v tem, da novi volilni red ne krši albertinske ustave. Politična zgodovina sovjetske Ru* sije je v zadnjih tednih postala za dogodck bogatejša. Sovjetska via* da namreč trdi, da je odkrila veliko protisovjetsko zaroto, ki naj bi so? vjete zadela na najobčutljivejšem lTiestu, namreč na gospodarstvu. Za kaj gre? V južni Rusiji sever no od Azor* skega morja je med rekama Don* cem in Donom velika pokrajina, ki jo zemljepisno imenu je jo Donsko kotlino. Donska kotlina je ruska za? kladnica. Tarn kopljejo svinec, živo srebro, kam eno sol, železo, man^ gan itd. Najvažnejši del donskega rudarstva pa tvori premog. Važnost Donske kotline za Rusijo je pac dovolj oznaeena z dejstvom, da preskrbuje celo Rusijo s premo* gom. D'Onski kotlini je že carska vlada posvečala največjo pažnjo. Po re* volueiji je obrat deloma zastal. Po* tem so se vršile razne protirevolu* ei je. Vsi protisovjetski generali so poskušali osvojiti Donsko kotlino, ki je takorekoe ključ za življenje ru'ske države. Državljanske vojne so v tistih krajih grozovito gospö* datile. Nepopisno razdejanje y rudnikih, tvornicah in industrijskih napravah je pričalo o trdovratnosti bojev. Ko je sovjetska vlada p'remagala zunanje sovražnike, je zaeela mi* sliti na obnovo gospodarstva. Pred* pogoj vsake gospodarske obnove pa je reden obrat v Donski kotlini. Zä tak obrat pa so potrebne strokovno izobražene moči, inženirji, tehniki itd. Teh pa v botljševiških vrstah ni bilo. Zato je sovjetska vlada pri* dobila za to službo inženirje in teh* nike neboljševike. Povabila je v deželo tudi veliko število inozem* cev, predvsem Nemcev, iri jim po* veriia obnovo Donske kotline, ki j6 res kmalu dosegla in presegla pred* vojno višino. Vendar ni šlo vse tako, kot 9O pričakovaJi. Posebno v zadnjih le« tih so opažali dogodke, ki so do* puščali sklep, da nekdo namenoma ovira razvoj rudnikov. Po rudnikih so tfe pojavljali skrivnostni požari, kopali so nove rove tarn, kjer so bili odvee, stare in bogate so pa opiv ščali, miTOČevali so drage stroje ii inozemstva, o katerih pa se je iz* kazalo, da so v tistih krajih nerab* ni, itd. Skrsttka, sovjetska vlada je bila prepričana, da gre za premis šljeno protidržavno delo, in radi tega je pazno nadzorovala vse sum* Ijive inženirje. Pretekli teden pa se je zdelo, da je prišla na sled zaroti. Dala je zapreti par desetin inže* nirjev. Med zaprtimi jc bilo tudi šest nemških inženirjev, nemških državljanov. S tem je zadeva po* stala mednarodna. Kaj pravi Nemčija? Nemška vlada je takoj zahteva* la, naj se zaprti iriženirji izpuste. j Sovjetska vlada je po daljšem obo* tavljanju izpustila samo dva. Ker se ni hotela popolnoma udati, je Stresemann prekinil pogajanja za nemsko * rusko trgovsko pogodbo. To je na Ruse precej vplivalo, ven« dar uspeha ni bilo. Stirje nemški inženirji so še vedno zaprti in pri* dejo pred sodišče. Nemško - rusko razmerjc se je radi teh dogodkov znatno poslab* šalo. Mogoee je, da bodo zapustili Rusijo vsi številni nemški specially sti, ker niso gotovi, da jih kakega lepega poletnega dne ne obdolžijo zarotništva in zapre.io. S tem bo pa trpela tudi rn?ka država, ki bo tako izgubila najboljšega zaveznika v ; Evropi. ! Okno v svet. O razorožiivi. V Ženevi zboruje te dni konfe* renca za razorožitev. Sovjetski za* stopnik Litvinov sili, da bi začeli razpravljati o njegovem predlogu, ki zagotavlja koTcnito rešitev tega vprasanja. Zdi se pa, da sovjet* F ri obliki ter postavila za člane letno članarino 50 din, za katere se za Icy to 1928. dobe 4 naslednje knjige i vcliko umetniško in znanstveno vrednostjo. 1. Dr. Izidor Cankar: »Zgodovina likovne umctnosti ˇ zahodnji Evropi.« 2. snopič. (Prvi snopič je že izšcl, in sicer tudi v založbi »Slovenske Matice« pod na* slovom »Slikarstvo od zaeetka krp ščanske u-metnesti do leta 1000«. Ta knjiga, ki je zclo okusno opremlie* na, obsega 136 strani ter ima 34 slik, ki so brez izjeme napravljene za to izdajo. Ta snopič posebej- ki stane v vseh knjigarnah 80 dinar* jev, dobe Matični člani za 50 din. Je pa to delo vredno svojega autor* ia, znanstvenika in strokovnjaka v umctnostni zgodovini, univ. prof. drja. Iz. Cankarja. Druga knjiga se imrnujc »Moia hoja na Triglav«. Spisal jo je pokojni dr. Janez Men* cinger. na novo uredil dr. Jos. Tof minšek. Ta knjiga ie najboljše lite* rarno . delo pisatclja Mencingerja ter cna izmed najveejih umetnin slovenske literature. 3. knjiga je iz svetovnega slovstva. Imenuje se »Sveta lvana« in je delo, ki ga je srisal priznani svetovni pisatelj vrecah, »nostromo« je spet natakal iz meha. Pa smo bili tihi kot pri veliki maši. Spravil sem si na* hrbrnik za vzglavje, karabinko k nogam. Zagledal sem se skozi okence v zvezdico, ki je migljala Bog vedi kje doli nad Jadranom. V snu ali bdenju mi je živo sto* pila pred oči ccsta iz Stanjela proti Polju. Nekc počitnice je bilo, ko smo se študentje vozili v natrpanih vozovih domov. Čeprav ni čakal doma bel kruh, kamo*li potica, smo biii prav po študentovsko razposa* jeni. Vlak se je bil do Štanjela že izpraznil. Tu smo pa morali še ostali izstopiti, ker proti Rihen* bciku je bila proj?a že pod granata* mi. Na polnoc je šlo, ko sva dva re* zala po blatni cesti s štanjelske po* staje. Proti jugozapadu je nebo kr* vavo žarelo. V smeri eez Kobjegla* vo je močan reflektor metal svojo li7č: kot grozeča, krvava roka je se* pel preko cele Vipavske in risal strahotne rošasti po Cavnovih re* breh. Nič kaj prijazna pot se ni obctala. Malo pred Meliščem se je tovariš poslovil in se spustil nizdol proti Branici, da bi bil do prvega jutra v Šmarjah. Neka čudna groza se me je polotila osamelega. Z vsa* kim korakom je nara.ščala; krog te* men mi je bilo, ko d-d lazijo mrav* ljinci. Melišče pravimo visoki strmi, praski steni nad cesto, kjer se gra* moz in droban mel vsiplje. Ob tej steni pelje proga, pod železnico na levo se vi.e cesta. Prav pri steni pa pre^koei proga preko mosta cesto in jo pusti na desni. Ob strani pa svet močno visi proti Branici. Že od davna so domačini vedeli pri* povedovati strahotc o tern kraju; bili so prekupčevalci s perutnino, ki so hoteli v Trst, pa so Ie pod Me* lisecm zginili. Voz in mrtvo truplo so razbojniki zapeljali v kako gra* po kam pod štjaške hribe. Za mojih de.ških let ie pa ta kraj zadobil še bolj strahotno lice, ko smo dečaki šli gledat razbito truplo našega so« seda, ki se je vrgel doli po melu in obležal mrtev. — Zdaj sem spet videl tega soseda, kako sedi strmo vrhu skal nad cesto in se mi reži Oči je imel tako razprte, da je bilo 1 celo lice Ie eno veliko pesjansko i oko, ki me je srepo va'bilo k sebi Nič nisem vedel kako in sem bil že visoko nad cesto, ko me je iz te ct?dne omoticc zdramila vrsta vo* jaških voz. Potuhniti sem se moral za neko brinja, da ne bi postal v tej polnočni uri na tern samotnem kraju prevee sumniv. Pa mi je bilo, ko da me spet nekdo stiska za grlo, ko je zadnji voz odškripal po klan* cu. Za ovinkom so se zgubili otožni glasovi neke madžarske melodije, ki jo je pel z dremavim glasom kdo izmed trenarjev. Splezal sem doli na cesto in jo meril s svinčeni* mi koraki. Motno so se risali na desni vrhovi Škol/a, sv. Martina, Vrha; na levi sem razbral trikotno podobo Čuka nad rihenberško po* stajo, par belih his visoko gori v Padrevem; kar naenkrat sem spet vtonil sam vase. Pol večnosti sem menda rabil, da sem prišel do že* lezniškega mosta. Možgani so mi šc povedali, da je konec strahot* nega Melišča, tedaj so oei že iskale neeesa-v daljavi. Prav daleč se je zibala, proti meni visoka ,temna ro* stava v rokah se je nekaj svetlikalo. Bilo je podobno artiljeriskim bajo* netam. Razdalja med mano in pol* nočnim neznancem je bila jedva dve-^to korakov. Pa se ni pot ne meni ne neznancu nič odlegaJa. Ho* dila sva in hodi.la uro za uro, pa je bila razdalja zmeraj enaka. Le tisti bajonet sc je v zibaioci roki ne* znančevi moeno svetlikal. V Spod* nj; Branici so prvi petelini že peli. Njih glas me ie za hip zdramil ia cmame. Tedaj je bil neznanec tik mene, in še danes vidim orjaško mrtvaško lobanjo neznančevo. O* bleeen je bil v vojaške cunje in je bajonet kreevito stiskal. Zopet sva hodila eden mimo drugega, hodila, hodila, pot em sc niČ več ne sporn* nim. — Drugo jutro so me pobrali nizko spodaj pod cesto v Suntljevi brajdi. Z cbrazom sem tiščal v prhko zemljo, droban curck krvi se je vil od levega senca preko čela. Gori na cesti pri Melišeu so pa našli mrtveLfa vojaka. Porinil si je bajoc net skozi grlo. Rah el sunek me je zdramil. Par? nik je prista.l ob opati'skem porno* In. Kapitän in prvi častnik sta šla pristaniškemu poveljniku javiti po* nočni slučaj. Stran 4.______________________________________________»GORISKA STRATA* I Žalostni vsled težke izgube sporočamo, da je na I praznik sv. Jožefa umrl, previden s sv. zakramenti, naš I dobri oče, soprog, ded itd. gospod FRANC BITEŽNIK, I posestnik. I Priporočamo ga v pobožno molitev in blag sponiin. I Solkan, dne 20. marca 1928. I Žalujoča družina. Bernhard Shaw. Prcvcdcl pa jo je naš pesnik, lctošnji pctdesctlctnik Oton Zupančič. 4. knjiga je drja Tv. Laha: »Čcška antolotfija«. To je zbirka najboljših del iz češketfa pc* sništva z daljšim prcd^ovorom, v katcrem nas prireditelj pouči p raz- voju čcškega slovstva od njc.^ove- ga počctka pa skoro do najmoder- nejšc dobe. Vse te štiri knjiße, ki so ali znanstveno ali umetniško vi* sake vrcdnosti, se dobe za letno na* ročnino 50 din. Ker vemo, da je Slovcnska Mati- ca v onih časih, ko ie še redno iz? dajala svoje publikacije, imela med izobrazbe željnim občinstvom po Goriškem veliko naročnikov, po* zivljamo vse one, ki ljubijo knjis»o, ki učif ki nam nudi umetniški uži- fek ali nas zabava, da se naroče na . knji.qe »Slovenske Maticc« tcr se v ta namen obrnejo do Karl.a Bajca v Gorici. via G. Carducci St. 7?L, bodisi osebno ali pismenim potom, toda najkasneje do 1. aprila t. 1. Javijo naj predvsem svoj natančen naslov. Članarina, ki se lahko takoj plača, aii pa eventuelno tudi po* zneje poravna, znaša 50 dinarjev po valuti, vce eventuelni pošiljatve* ni stroski. Kdor bi hotel še posebej naročiti I. snopič »Zgodovine« drja. Izidorja Cankarja, naj to izrecno javi. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Faganel Franc, Černiče št. 79: Vaš re« kurz je registriran pod št. 33303 pri Cortc dei Conti. Državno pravdništvo je zahteva* lo predpisano izjavo višjega vojaškega xdravniskega sveta že 7. 12. 1926. Posredo* vali smo pri zd^avniskem svetu, da izda čimprej izjavo. Upati je, da bo rekurz; te» kam par meseeev rešen. 2. Prezefj Marijat Cerkno ; Ravne St. 10: Vaša prošnja je vpisana pod št. 082081. Manjka še izjava višje zdravniške komisi* je. Smo podrezali. 3. (jabrijelčič Anton, Anhovo St. 39: Ni raogoče doseči, da bi Vain izplačali L. 1120, mesto L. 840, ker invalidom novih pokrajin •pritiče prispevek za posebno oskrbo znižan xa en« četrtino. 4. Tratnik Fr., Vojsko: Vaša prošnja jc vpisana pod št. 1026856. Prcdložen je že po» kojninski glavni direkeiji ugodni pokojnin« ski načrt. Upati je, da bo Vaša prošnja v kratkem ugodno rc.šena. 5. Kavčič Andrej, Lokavec st. 47: Ko imatc drugo opravilo v Gorici, /glasite se xaradi pokojninskc /adeve tudi v tajništvu! 6. I'inta Vincenc, Deskle št. 50: Ob pri* liki, ko imate drugo opravilo v Gorici, zgla» -situ se v tajrrištvu! 7. Gruden N., Vojsko št. 54: Sporoeite nam naslednje podatke: a) Kako se je ime* noval Vaš mož? b) Ali je Vaš mož umrl še \ slu^bi ali je bil že vpokojen, ko jc umrl? 8. Ferjunčič M., Vojsko: Posredovali smo v Rirnu. Sporočite nam naslednje: Ali jc bil Vaš mo/ Jakob še v službi, ko jc umrl ali pa, je bil, žc vpokojen? 9. Kranjc A., Sežana: Saj Vi bi morali ie prejemati pc^kojnino, ki Vam jc bilapri« znana •/ ni. <>. št. 7980, in sicer lir 756 na leto od 26. 7. 1924 dalje. Pokrajinska za» kladnica v Trstu je svoj čas dobila nahjg, da. Vam izplača pokojnino. 10 .Mruk \., Pečine št. 26: Vam bi mo* rala pokojninska /akladnica že davno izpla« čati pokojnino za štiri lcta, in sicer vso naenkrat. Pocjblaščen za dvig denarja je bil Vaš zakoniti zastopnik. Kdo jc ta? Vpra* šajtc ga, če je že dvignil denar. Porocajtü nam, kaj ste ugotovili. 11. Kofol Leopold, Danjsice št. 79: Zgla* site se v tajništvu, ko imatc opravilo v Go« rici! 12. Jerkič K., Sv. Kri'z St. 56: Glavno po* kojninsko ravnateljstvo jc naročilo dne 28. febr. videmski pokrajinski zakladnici, da izroči Vašo zadevo goriSki zakladnici. O uspchu po.sredovanja pri tukajšnji zaklad« nici Vas obvestimo. 13. Čelik Anton, Bukovo: Na zahtevo vi* demske pokrajinske zakladnice je pristojni urad v Rimu sporp^il dne 25. 1. 1928 pokr. zakladnici v Vidmu, da Vam pritice pokoj- nina L. 1767 od 19. 8. 1924 dalje. Upati je, du bo sedaj pokojnina končno enkrat i/plaüana. 14. ?Avec Franc., Sem pas St. 108: Vaš akt jc registriran pod St. 1038105. Trcba bo za* devo urediti v Trstu. TAJNISTVO. Darovi. Za »Sirotišče«: Hranilnica in po? sojilnica v Kamnjah 25 L; N. N. 10 L. — Srčna hvala! Za Alojzijevišče: Gdč. Katarina Gabršček 20 L. — Isprena hvala! Radi selitve prodam tri krave. Kupci obrnite se do Lostilničarja Kolarja, Trnovo pri Kobaridu, Brivnica And. Rojic se priporoca, Via Seminario. Š4. 2 Gorica. 6ROŽT7JA za vse otroke od 2 do 12 let so glistc, ki so nevarne zaje- davke čreves. Ta bolezen se ozdravi popol- noma s čokoladnimi bonboni ARRIBA PROTl OLISTAM V zclenih zaviikih po L. 1. Prodaja se v vseh tekarnah. CARRIBA ČOKOLAONI BONBON PROTl GLISTß^ Za§topnik: EKNEST KÜHN TRST, Via Udine Štev 2 Za ganljive dokaze sočutja, ki so nam došli ob smrti naše predrage mamice I Juliane Cigoj sc vsem blagim sreem iskreno zahvaljujcmo. Posebna zahvala veleč. g. dekanu Novaku za vso duhovno tolažbo in mnogos'evilne ohiske v bolezni, velesp. g. drju E. üresicu za vso zdrav- I niško pomoč in nasvete. Prisrčna zahvala veleč. duhovščini, preč vodstvu, veleugl. profesor- skemu zboru in gojencem malega senicnišča v Gorici, za zastopstvo pri pogrebu in za krasen venec. Topla zahvala goriški Marijini družbi, apostolstvu molitve, vsem so- rodnikom, vsem dragim domaCinom, znancem in prijateljetn, ki so nepo- zabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti in darovali za pokoj Jnjene duse molitve in druga dobra dela. Prisrčna zahvala sploh vscm, ki so izkazali svojo naklonjenost in so- čutje. Vsem: Bog stotero povrni! V Malovsnh, dne 20. marca 1928. Leopold, duhovnik - Ivan, sinova. Antonila, Franiiška, hčere. Družina Cigojeva in sorodniki. Čistokrvnega bika švicarske pa= sme, potrjenega od komisije, 11 me* secev starega prodam. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. POZOR VINOGRADNIKI! Naznanjam vam, da sem izvršil na nov sistem škropilnico najmo? dcrnejšo in trajajočo, katcro iam» čim 10 let. V zalogi imam tudi vsa* kovrstne škropilnice, šprice, žve» plalnike (mehe) in sploh vse po* trebščine. Spreiemam vsa popravi» la. Velika zalotja kotlov, katere pri» poročam tudi mlekarnam. Alojzij Leban, kotlar, pri »Zvezdi« na Trßu Sv. Antona — Gorica. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenie prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott. A. Mazzoccji Cividale — Via Carlo Alberto V j Kabinet za žarke X, diatermijo, zsi zdravljenje z ultravioletnimi žnrki, j termolux in microscopia. I Sprejema vse delavnike od 10—14. • proii ä»p«dai\jw la* Vsebuje kinin in je vsled teLa po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lckarni Ca# stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zdravnik za zobe in usta 8r. Lojz mimm sprejema V GORICI Piazza della Vittoria Stev. 20 I! in v svoji podruinici n pri SV. LUCIJI štev. 3S Zavotl Df. BONCiNA-FIHETT! TRST, Via Fablo Filzl 23, V. n. Tel.48-03 ZagotoTljeno 3dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Tro«nje v kolku) Zdravljcnje živčnega (rganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 In od 15 17. Plug! znamenite tovarne Eberhardt (varstvena znamka: divja svinja), ? rsalašč izdelani za našo zemljo; imajo kolca, premcnljiv lemež in ključ: Št. 6 teža 68 kg. cena . L. 36O.— „ 10 , 102 „ „ . „ 58O.- , 14 „ 154 „ „ . „ 82O.- „Bacchus", mal plug z enim kolesom za vinograde „ 38 „ „ . „ 2©O.~ Plugs za pričasto zcniljo, Ishlo obračljivi, za obdelavo spodnjih plasti zemlje, ležki za globoko oranje itd. Pliifjl, čehoslovaSki izdclek: Št. 5 t?ža 70 kg. za ceno . .............L. 31O. - » 7 . 84 , „ „ ...................„ 34O.- „8 , 94 , , „ ...................., 39O.- »10 „ 125 „ „ ,...................„ 5OO.- Kultlvatorji na kolca, kg. 150, cena.............L. 32O.— Sfroji za ckopa\iin;e krempitja in luišice, brrne IaM