rt ospodars obertnijske narodske ïzhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. $ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani \ sredo 1Ï. decembra 1850 Je potrebno, da kmetovavec bukve prebira ? to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še e dohodke , ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno na- t vadnem obdelovanji in pa djauski ved nosti svoji. Tudi je Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, to- res, da tako imenovani „učeni" kmetovavci velikokrat so varniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote vred kve. hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizade-vanja so pa tudi ocitni: od dné do dné prihajajo med ljudi nekaj1 premalo truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v Vendar je tudi v tem , kakor povsod , nekaj preveč, N bilo bi prav , ako bi kmetovavec zane nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi po- marjal svoje djanske opravi ter le naukov iskal po m oglj ej i za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod kmetijskih bukvah ; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse pod- rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin, učenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaniče- Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le val in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar je od mladih posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora poljodelcu koristnega je prišlo na beli dan o nověji dôbi veliko imenitnega v poljodelstvu prihaja vedno še, in godij ? napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji ne more in ne smé muditi se pri se premembe v kmetijstvu , od kterih se našim očetom še davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; ka- sanjalo ni. Ce slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi no-zavec na veliki uri sveta pomika se tudi njemu, ter mu veleva : Naprej! vih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kme- njeg 1 Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časni tov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba kih pozveduj pridno i se kaj hasnjivega novega na in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmeto vavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba da dandanašnji napreduje vsak gospodar v ve-dah kmetijskih. 9 b po svetu. (Dalj sledi.) 9 Iz parižke razstave Ker so v se le unidan diplomi tištim obertnikom in sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec i obde fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani raz-stavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma pre-lovaje svoje zemljišče , le tega se deržal in ravnal le po jeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, tište, ktere je na Krajnskem čast doletela, da so dobili temoc živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Go- svetinje ali pa pohvalnice spodarsko napredovanje je pa v tem , da gospodar se so Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili 1) c. k. znanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda vodstvo i d ri š keg a rudarstva , 2) baron Zoisove fužine premenili, ter se (znanstev) delà neprenehoma. Casi so se preminjajo vedno ; plodovite zemlje je manj od leta do leta, na Javorniku, cukrofabrika ljubljanska. ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé 9 da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj, zemlja pa taji Svetinjo (medaljo) 2. verste so přejeli: l.papir-nica v Vevčah pod Ljubljano, 2) o lj ari ja vVevčahpod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Novak Janez Pohvalno pismo so dobili: ste manj rodi. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, V * ■ ^ __« V * * * -v m Nekteri, ki niso spisa Na vrati 1 o v ega in C—o v ega nariu rumunese lateinesk si po Bobbovem slovniku „Dictio- se te imena tako or » lasijo: tate, oče, ma i ka, mati v Novicah dobro umeli, so měnili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. prekli- zemlja, pene, kruh, plin cati. sov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar ungarese", : č e r poln. Zato je razložit g. Na vrat il tudi pomen vseh ca- sti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. nebo; p e m a n t, Razločki so tukaj zado- Še večji razločki se nahajajo v skla njanji imen. posebno to, kar je povedal o našem infinitivu impera- Dolejni-Rumuni člen pridevajo na koncu imen ti vu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o in finitivu (nedolocnem naklonu ali načinu na str. 115): „man janski ; na pr. tatel, in v mnogobroji ta tele. Istri-Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, tate, oce, s clenom kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen Francozi in Spanjoli; napr. lu nostri dužnič, naši auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusange- dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero pad- ? benden Aussageform keinen vollgiltigen oči* odpreti. Schluss ziehen" Kar se je slavnému Ko rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; si cov, in ■ cer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de utegnejo marsikomu pitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navra- ali delà, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski til po skerbnem primerjanji slavenscine, posebno staroslo- Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski venščine (Oštrom.), gerščine, poterdil in še natančnejše do- narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega skla-povedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popoinoma preudariti ; ko sem pa pre-bral vse to. kar g. Navrati 1 v ti knižici (na različnih ■ WtÈm I I ka- njanja se kaze v sledecem sostevku: Rumunsko mestih) o njem piše 5 posvetilo se mi je pred ocrni ? kor luč. Zares , z nobenim drugim jezikom se ne more 1. tatel, oče 2. a tatelui 9 1 menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti. ki se V / UCI po Istrijansko vlaško. 1. Domnu, 2. de milost, dila te utrobe 3. alu nostri dužnič, 4. pera nostre, 5. čače nostru, 6. de zvaka slabe. laški, franeozki ali angležki, najde v nji dragega zernja Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dassu 55 ohne zu". Zares mersko je viditi v jugoslavenskih spisih tisti neslavenski,,bez da". Slovenski pisa telji so svoj „brez da", čast Bogu, do malega — ne še p o p o 1- otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj Na posled vidimo še nekoliko dragocenih 3* tatelui 4. tatel, 5. o tate, 6. delà tatelui. Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedil drugač sostaviti, kakor po molitvah , ki so jih „Novice" prinesle v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). lz povedanega , mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. noma vedili, kako. kamenčkov za zid besedne skladbe ; posebno nam je ta pre krasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. (ki ne stoje v Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Pole V Istri 9. dec. Ko se je danes zjutraj ob 8. drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov) t v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine in slavenscine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporocirm vsakemu , komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razloćno našteva in popravlja bližal vojaški parobrod „Elizabeta" v družbi drugih 5 paro-brodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stojeći mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer ste imele i'4. f- žice Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj vec od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike mno-Rumunov na dolejni Donavi; in lahko bi kdo misiil Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Molio), pokrit s šare-nico in olepšan z brezštevilnimi zastavami in cveticami; na koncu mosta , na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, daje sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana cesta , enaka vert-nemu sprehajališču, ravno v sredo arsenala, kjer je bila izdelana lepa kapelica , kjer so maševali poreški škof Pe-teani. Kapelici nasproti je bil krasen paviljon za Cesarja med kapelico so bile lože in Cesarico ; na obéh stranéh, 5 da niso druzega kakor vejcica od unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popoinoma enak rumunskému; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih sv. maši Res je na pr.. da govori tudi ljudstvo naše, kakor pišemo: reci (loggie) za mnogoverstno gospodo. Po doverseni je bilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. Potem so mu, "da nam naj prinese vode;" toda tudi: reci mu, naj nam šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; prinese itd.; ali pa: da nam prinese (dass er brin g e dass er bringen solle). Da naj (oboje v enem stavku) je premila Cesarica pa , ktera si je s svojim angelskim obna po nemškem V) dass soli", zato ker poslovenjujemo » soli« šanjem pridobila vse serca, je sla pes mesto naj Drugi Jugoslaveni pravijo: kaži mu, da mi donese. iskala je tudi stari paganski tempelj ogledavat; ob August-a, kjerjeshra ali pa: kaži mu. neka mi donese y ne pa: da mi neka njenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvari iz ne da nii naj) donese. Pri hervaških Slovencih se mu je pa semtertje zakotil že tudi 110 v knigi. n da naj", kakor pri nas. Primeri str. Pis. Gosp. Hicinger so tedaj gotovo veseli bili novice iz Istre v po slednjem listu. Vred. ■ á 06 kdanjih časov, ko je Pola bilo se mesto kupčijsko in eno imenitnisih rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, al še boljši in lepši prišli bodo , ako Bog dá, in nam ohrani našega vladarja. Popoldne sta šla Cesar in Cesarica na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se delà nova redna ladija, „Kaiser" imenovana. Na visini otoka je sozidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zasta- Novićar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od 7. t. m. T vami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev ; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen ; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, » narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudi od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benecan skega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni raz pori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (Iona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30» dneva po izstopu iz službe, grejo pred politične go sposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno ob ravnavo sodniške gosposke. Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zd ravni kov in njih plača po novi posebni osnovi ustanovljena; 500 gold. razun najvišja letna placa je 2400 gold., najnizja drugih přiklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so raz staro gledišče (arena); v gledišču bilo razsvetljeno mesto in dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar in Cesarica ostala lične po oficirski časti. Na politic ne m polji je te dní precej velika susa; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo Tako, na priliko, se sliši, da so neki za- gotovega. do konca igre. Opolnoci sta se vernila spet v Be net ke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod, list" pod nadpisom Vino u Hrvatskoj i Slavonii" z iskreno besedo opominja skem, svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini I* .......... deržki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje r nihče prav ne vé y tako pripovedujejo angležki čas iiiki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitan » namen, da se pri nec francozki pa terdijo, daje vseh prekucij ko tako pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo bavi horvaškem u vinu ime in prodaja po veli- zmagali Švajcarji, drugi, da pruska vlada ; gotovo je zdaj le kem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in tergovina z vinom národna stvar in izvor bogat- ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilo stva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor stili.—Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo pre- pisaio, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran udarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želi, da bi avstrijanska armada zapustila berž ko berž Moldavo in Valahijo, želi dala na znanje, in poklicali se bojo v posvčt domorodni go spodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi tudi, da bi se vlade hitro porazumile zastran Bolgrada. _ _ 1 _ __ __• _ 1 V • 1 • _ • 1 • J. • V • V t » i 1 • 1 v • 11 • i se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz Notrajnskega 14. dec. D—n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice za- haja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domu grede v neko oštarijo na R— že vinjen přišel, vole v voz vpre- Naj važniša novica je pa ta , da je angležka vlada vojsko napo-vedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo žene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli ce- stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži ? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila P e rz i sneg sto zgresijo, na janom priti. 50.000 vojakov na pomoc , ako bi utegnili v stisko Ni tudi brez pomeua, da ravno sedaj, ko se ima na V B— zgorej jezů v vodo. Ker se pa sami ne vejo in ne morejo pomagati in nobenega cloveka na pomoč ni bilo, ostanejo čez noč v vodi; drugo jutro jih najdejo važni parižki zbor začeti, je přišel pruski kraljević v Pa Francozko ministerstvo za kmetijstvo tako je vnovic po zmerznjene v vodi. Naj bode ta dogodba v svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo , svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da bi take nemarneže saj nesreća drugih spa- , in tako sebi in svoji riz. beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw." kazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto čast ne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v le- pem redu, in ki se skažejo, da so vpeljali najkoristniše poprave in zboljšave. Te darila pa niso kaka kaj bodi reč ampak so obilo dnarja ; vsako tako darilo znaša 5000 frankov , zraven pa dobi tako obdarovaní gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tište ljudi, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji i metovala , da bi sami v nesrećo ne prišli, družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za poličem na mizo nosi, se tudi nekoliko zapu-šene živine spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. Iz Ljubljan zadobí moč nova patentom 8. okt. t izvolili duhovno Ker z novim letom v vsem cesarstvu in pa sreberna svetinja ; zakaj ministerstvo bo dalo posebni konska postava, razglasena s ces. sodnii kteri je ta reč izročena se 500 frankov in IV H se so tudi svetli knez in skof ljubljanski več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji raz dnij v konskih (ženitbinih) deli med pridne služabnike z velikim darilom pocastenega zadevah, in sicer za predsednika te sodnij stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za sveto sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp gosp gospodarja. Kdor pa želi tako cast doseći, se mora pri ono pošlje potem komisijo zvedenih ministerstvu oglasiti; P dr. J. mož, kteri preišejo polje 5 živino y orodje in vso drugo na » « za J y gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zup a y tanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo mestnik bil P? y ako bi kteri svetovavec zaderžan vredno častnega darila. Da se ta delitev dařil po vsi de gosp. prof. dr. A. Čebašek-a y za zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leb m estni k k ali pa gosp. prof. dr. L. Vonciî^a govornika želi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto za njegovega 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se zataj- bo razdelila še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo P je izvoljen kofj K. Velkaverh. Sod bo kofii kancelir gosp. omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik : Dr. Janex Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽeí Blaznik.