o 7 )C 3ISS4


K

K

R’HlIOTHRK

Predgovor.

Sv. Antona Padovanskega
častijo verni kristijani ne samo
na Portugalskem, kjer je bil rojen,
in na Laškem, kjer je umeri, temuč
tudi pri nas in po celem svetu.
Častijo ga ne samo katoličani, te¬
muč tudi staroverci in celo Turki.
Mej posebnimi častivci sv. Antona
nahajamo tudi svetega očeta pa¬
peža Leona XIII., ki so že veliko
storili, da bi se še bolj širilo nje¬
govo čaščenje in zaupanje v nje¬
govo mogočno priprošnjo pred
Bogom.

II

Leta 1881. so sprejeli sv. oče
pctpez Leon XIII. učenega in po¬
božnega profesorja in doktorja
sv. pisma, Antona Lokatelija (Lo-
catelli). Ko je pred njimi klečal,
so ga vprašali: „0d kod si, moj
sin K — „Iz Padove; sveti oče."-
„Iz Padove! Iz Padove!" so po¬
novili. „Kaka sreča! Kako si sre¬
čen! moj sin. Ljubiš pa tudi zelo
vašega svetnika, vašega velikega
svetnika, sv. Antona K — „Če ga
ljubim, vprašate sv. oče! Saj sem
se rodil in zrastel blizu njegovega
groba in še tako srečen sem, da
so mi dali pri sv. kerstu njegovo
ime. Prav gotovo ga ljubim."" —
,,Moj sin, ti ga ne ljubiš še za¬
dosti; da, ljubiti ga moramo in
širiti to ljubezen do njega. Bla¬
goslovim tebe in vse ude njego¬
vega društva. Ni pa še dosti, da

ni

ga častite v Padovi, častiti ga mo¬
rajo po celem svetu; zakaj sveti
Anton ni svetnik samo za Padovo,
temuč svetnik celega sveta"

Tako nagovarjajo sveti oče
Leon XIII. vse verne kristijane,
da naj častijo sv. Antona Pado-
vanskega. Mi Slovenci ga moramo
častiti, tudi ke bi nas sveti oče
papež ne nagovarjali, ker je bil
v naših krajih v Gorici, na Krasu,
v Terstu, kjer je gotovo pridigal
in spovedoval. Frančiškanski sa¬
mostani na Goriškem, Koroškem
in Kranjskem so spadali k ro¬
manj ski redovni pokrajini. V to
pokrajino je bil sv. Anton sprejet,
katero je potem kaker provinci; alj
nekaj let vladal. Te bukvice ,, Tri¬
najst torkov v čast sv. Antonu
Padov anskemu“ sem spisal, da
bi se še bolj širilo čaščenje sve-

- IV -

tega Antona. V njih imaš kratko
življenje svetega Antona Padovan-
skega, premišljevanja in druge
potrebne molitve.

Rabi jih pridno, bogoljubni
bravec, pobožna bravka v slavo
božjo, v čast svetemu Antonu Pa-
dovanskemu in v zveličanje svoje
duše; njih pisavca pa ne pozabi
v svojih molitvah.

Pobožnost trinajst torkov

v čast sv. Antonu Padovanskemu.

Začetek in odpustki pobožnosti
13 torkov ali 13 nedelj v čast
sv. Antonu Padovanskemu.

Sveti Anton Padovanski je
vmerl 13. rožnega cveta, v
petek popoldne, pokopali pa
so ga še le v torek. V torek
potem so namreč prinesli nje¬
govo telo v Padovo in ga po¬
kopali v cerkvi Matere božje
Velike. Ta dan so bili ozdrav¬
ljeni skoraj vsi bolniki v Pa¬
dovi, ketere so prinesli na grob

Sv. Anton

1

2

sv. Antona in ki so ga prosili
ljubega zdravja. Zato so v
torkih še posebno častili in
prosili sv. Antona pomoči, in
sv. Anton je sam nagovarjal
neko gospo v Florenci, ko ga
je prosila, naj ji sprosi sina,
ker je bila brez otrok, naj
devet torkov obiskava njegovo
podobo v frančiškanski cerkvi
in pristopa k sv. obhajilu, pa
bo vslišana njena želja. Gospa
je vbogala sv. Antona, bila je
vslišana in dobila sina. To so
ljudje hitro raznesli in po nje¬
nem zgledu so začeli še drugi
devet torkov prositi sv. Antona
pomoči v svojih dušnih in te¬
lesnih potrebah. Tako je po¬
stala mej vernimi kristijani na¬
vada opravljati pobožnost devet

3

torkov v čast sv. Antonu Pa-
dovanskemu. Pozneje so raz¬
širili to pobožnost na trinajst
torkov, da so se spominjali
smerti sv. Antona Padovan-
skega in zavoljo trinajst mi-
lostij, ketere se nahajajo v
znanem responzoriju: „Glej, če
iščeš čudežev. “ Pobožnosti tri¬
najst torkov ali pa trinajst nedelj
so podelili sveti oče papež
Leon XIII. popolne odpustke
v prav lepem pismu, ki se
tako le glasi:

„Zelo nas je razveselila in
našim željam vstregla prčšnja,
ketero nam je poslal naš pre¬
dragi sin Lovrenc Kar at el i
(Caratelli), generalj manjših
bratov konventualov (mino¬
ritov), ki želi in hrepeni, da

i#

4

bi se češčenje sv. Antona Pa-
dovanskega mej vsemi ljudmi
širilo in vsak dan rastlo. In
res, vsi katoličani imajo vzrok,
da častijo posebno sv. Antona,
ki po posebni milosti božji
vsak dan deli kristijanom tako
obilne milosti in dobrote, da
sama sv. cerkev opominja vsa¬
kega vernega, naj se k njemu
zateče v svoji potrebi. Razen
tega se nam zdi, kaker da bi
se bila v naših žalostnih časih
združila sv. Anton Padovanski
in sv. Vincencij Pavlanski in bi
hotela odpraviti ali vsaj olaj¬
šati reve in nadloge vbozih,
ko sv. Anton nabira kruh se
svojimi milostmi, sv. Vincencij
ga pa deli. V mnogih cerkvah
je postavljen ljubeznivi kip

5

(podoba) sv. Antona, ki ima v
naročju dete Jezuščka, katerega
prosi milosti; pod podobo je
papuščicazamiloščinjovbozih.
Taka podoba na neki način
vabi in nagovarja verne, naj
ga prosijo milosti, za prejete
milosti pa naj dajo obljubljen
denar za kruh vbozim. Zato
pričakujejo od svetega Antona
obilno pomoč in podporo dru¬
štva sv. Vincencija, ki imajo
namen preskerbljevati vboge
družine s potrebnim živežem.
Zato podelimo vsem vernim
obojega spola popolne’ od¬
pustke , ki nepretergano en¬
krat v letu, keder kedo hoče,
opravljajo pobožnost 13 tor¬
kov ali 13 nedelj s pobožnim
premišljevanjem ali z molitvijo

6

ali z drugimi pobožnimi deli
v slavo božjo in v čast sve¬
temu Antonu Padovanskemu
in se v ta namen spovedo in
pristopijo k sv. obhajilu. Te
popolne odpustke morejo da¬
rovati tudi vernim dušam v
vicah“ (1. sušca 1898.).

Kako opravljaj pobožnosti 13
torkov ali 13 nedelj v čast sve¬
temu Antonu Padovanskemu.

Kedor se hoče vdeleževati
popolnih odpustkov, ki so po¬
deljeni pobožnosti 13 torkov
ali 13 nedelj v čast sv. Antonu
Padovanskemu, mora nepre-
tergano opravljati to pobožnost
in samo enkrat v letu keder
kedo hoče. Ko bi jo pretergal,
jo mora zopet začeti, ako se

7

želi vdeležiti odpustkov. Po¬
božnost 13 torkov ali 13 ne¬
delj se torej ravno tako oprav¬
lja kakor petnedeljska pobož¬
nost v čast pet ran svetega
Frančiška Serafinskega ali šest
nedeljska pobožnost v čast
sv. Alojziju.

1. Kaker vsak dan, opravi
tudi vsak torek ali nedeljo še
bolj pobožno jutranjo in ve¬
černo molitev.

2. Trinajst torkov ali pa
13 nedelj pazljivo preberi del
življenja sv. Antona z dotičnim
premišljevanjem in skleni po¬
snemati svetnika v dotični čed¬
nosti.

3. Namestu premišljevanja
smeš opravljati druga pobožna
dela, kaker: da si v jedi vsaj

8

nekoliko pritergaš in vbozim
daš; da daš miloščinjo vbozim
ali pa za kruh sv. Antona; mo¬
reš tudi obiskati bolnika, druge
odvračevati od greha, moliti
za grešnike, nevernike. Dobro
je tudi, ako te dneve krotiš
svoje oči, ušesa in jezik.

4. Ako moreš, bodi pri
sv. maši.

5. Teh 13 torkov ali 13
nedelj dobro opravi sv. spoved
in pobožno pristopi k sv. ob¬
hajilu, v keteri koli cerkvi
hočeš.

6. Natančno opravljaj svojo
službo, dolžnosti svojega stanu.

7. Imej doma podobo sve¬
tega Antona Padovanskega;
pred njo opravljaj svoje mo-

9

litve, premišljevanja in druge
molitve, ako moreš.

8. Izvoli si sv. Antona za
svojega priprošnjika; prosi ga
pomoči v dušnih in telesnih
potrebah, ke bi namreč zgubil
kako stvar, denar, dobro ime,
mirno vest, poterpežljivost, go¬
rečnost, zbranost, pobožnost;
ali ke bi ti kedo kako reč
vkradel, ali bi ti ne hotel po-
verniti, kar si mu posodil itd.

9. To pobožnost 13 tor¬
kov ali 13 nedelj opravljaj prav
pobožno, sč živo vero in tcrd-
nim zaupanjem ter jo še dru¬
gim priporočaj.

Trinajsttorkovaiitrinajstnedelj.

Prvi torek ali nedelja.

I. Rojstvo in otročja leta sve¬
tega Antona.

Sveti Anton Padovanski je
bil rojen 15. velikega serpana
na praznik Marijinega vnebo¬
vzetja leta 1195. ne na Laškem
v Padovi, temuč v Lizboni,
glavnem mestu portugaljskega
kraljestva. Pri sv. kerstu so
mu dali ime Ferdinand. Njegov
oče Martin Buljonski in mati

11

Marija Terezija Tavera sta bila
iz visokega, kaker neketeri
menijo, celo iz kraljevskega
rodu; bila sta zelo pobožna in
sta imela tega svojega pervo-
rojenega otroka za dar božji
in zato sta si prizadevala ga
izrediti v božjem strahu in po¬
božnosti. Sv. Anton je že v
otročjih letih rad molil, v cer¬
kev hodil in vsmiljen bil z re¬
veži. Rad je vbogal svoje sta-
riše in bil odkritoserčen. Ako
se je pregrešil v kaki reči, se
ni lagal ali izgovarjal. Zelo je
ljubil in častil Mater bbžjo in
kaker neketeri zaterjujejo, ji
je posvetil svojo deviško čis¬
tost, ko je bil komaj pet let
star. V desetem letu so ga dali
v korarsko šolo, kjer je pod

12

vodstvom svojega strica ko-
rarja Ferdinanda kmalu vse
druge svoje učence prekosil v
vednosti in pobožnosti. Prav
lepo se je obnašal v cerkvi,
posebno keder je stregel pri
sveti maši.

IT. Posnemaj me v sv. čistosti.

1. Sveta čistost povzdiguje
človeka nad ljudi in ga dela
angeljem enakega; povzdiguje
ga še celo nad angeljc, ker
angelji niso imeli skušnjav zo¬
per sveto čistost, človek pa jih
ima na zemlji in se jim mora
vstavljati, ako jo hoče ohra¬
niti neomadeževano. Deviške
in čiste duše ima Jezus prav
rad; hotel je imeti deviško
mater Marijo, deviškega red-

13

nika sv. Jožefa in mej apo-
steljni je najbolj ljubil devi¬
škega sv. Janeza, keteremu je
tudi izročil svojo deviško Mater
s križa. In ta sv. Janez piše v
svojem razodenju, da so de¬
viške duše v nebesih najbolj
blizu prestola, da hodijo za
Jagnjetom, kamerkoli gre in
pojejo novo pesen, ketere ne
morejo peti svetniki, ki niso
ohranili svetega devištva. Zato
je sv. Anton že v petem letu
svoje starosti napravil obljubo
vednega devištva in jo deržal
celo svoje življenje do šmerti.

Sv. Anton in mnogi drugi
svetniki in svetnice božje so
tako zelo cenili in ljubili sveto
devištvo, da so se rajši odpo¬
vedali kraljestvu, bogati že-

14

nitvi, neketeri so rajši prelili
svojo kri, kaker pa da bi s
takimi časnimi rečmi zgubili
lilijo nedolžnosti. Sv. Anton ne
vabi samo dečkov in deklic,
temuč tudi mladeniče in de¬
kleta, da naj ga posnemajo v
ti čednosti in ohranijo neoskru¬
njeno belo lilijo; tiste pa, ki
so jo oskrunili, zgubili, vabi,
naj vsaj zdaj ljubijo sveto či¬
stost in v nji živijo koliker
jim dopušča njih stan.

2. Lahko je reči, bom ži¬
vel v sveti čistosti, v nji ži¬
veti pa ni tako lahko, ker ima
veliko sovražnikov. Pervi so¬
vražnik je naše meso, kete-
remu pa sv. Anton ni stregel,
temuč ga je zatajeval s postom
in drugo pokoro; krotil je

15

svoje oči in ušesa, da ni rad
pogledal ali poslušal kake reči,
ki bi mu zbujala nečiste misli
ali predstave. Drugi sovražnik
sv. čistosti je hudobni svet,
hudobni ljudje, ki se prilizu¬
jejo, spominke ponujajo, zakon
in srečo obljubujcjo, da bi de¬
viško dušo premamili in ji
vzeli denar in sveto čistost.
Sv. Anton se ni menil za svet,
bežal je pred njim in šel v sa¬
mostan, kjer je bolj lahko va¬
roval lilijo svetega devištva.
Tretji sovražnik svete čistosti
je hudobni duh, duh nečisto¬
sti , ki vedno okoli hodi in
išče, koga bi zapeljal in na
večne čase pogubil. Hudobnega
duha sv. Anton ni vbogal; z
molitvijo in se znamenjem sve-

16

tega križa je premagal vsako
satanovo skušnjavo.

Tako je ravnal sv. Anton,
ki je nesel lilijo devištva s tega
sveta v večnost. Tudi jaz bi
rad šel s tega sveta v večnost
z lilijo, ali tako, da bi živel
na zemlji kakor hoče moje
telo, v lepi obleki, nevarni
družbi, na veselicah, plesu,
kjer je bilo zapeljanih že to¬
liko mladeničev in deklet. Rad
bi imel v roki belo lilijo pa se
vender šalil se svetom. Mnogi
so začeli z majhnimi, nedol¬
žnimi rečmi, končali so pa v
največjih grehih.

Da se tudi meni ne bo taka
zgodila, se bom ogibal nepo¬
trebnega in preveč prijaznega
občevanja z osebami drugega

17

spola, krotil bom svoje oči in
se varoval lenobe.

Zgled.

V nekem samostanu je hu¬
dobni duh delal hude nečiste
skušnjave (enemu) bratu redov¬
niku. Dasiravno je varoval
svoje oči, se ostro pokoril,
veliko molil, se pridno ogibal
lenobe in pogosto prejemal
svete zakramente, mu j e vender
hudobni duh vzbujal nečiste
predstave. Ko je prišel sveti
Anton na svojem potovanju
tudi v ta samostan, kjer "je ži¬
vel ta z nečistimi skušnjavami
tako zelo nadlegovani brat,
ga je ponižno prosil, naj ga
spove in Boga zanj prosi.
Sv. Anton ga je rad spovedal

Sv. Anton

2

18

in mu obljubil, da bo zanj
molil. Nato je še prosil sve¬
tega Antona, da bi menjala z
obleko; tudi v ti reči mu vstreže.
Ali komaj je oblekel brat ob¬
leko sv. Antona, precej je zgi¬
nila grešna poželjivost in no¬
bena nečista skušnjava ga ni
več nadlegovala.

Tudi ti se priporočuj sve¬
temu Antonu Padovanskemu,
keder te napadajo nečiste skuš¬
njave.

Molitev za sveto čistost.

O sveti Anton, ki si s po¬
sebno milostjo božjo in pod
varstvom prečiste device Ma¬
rije sveto devištvo neoskru
njeno ohranil do smerti, prosi
za me Jezusa in njegovo prc-

19

sveto Mater, da se bom mogel
serčno vojskovati zoper svoje
spačeno meso, hudobni svet
in satana, in sveto devištvo
neoskrunjeno ohraniti (ali ako
ga nimaš več, v sveti čistosti
živeti) do smerti. Amen.

Drugi torek ali nedelja.

I. Sv. Anton zapusti svet in gre
v samostan.

Pet let je hodil sv. Anton
v šolo h korarjem, kjer se je
pridno učil, pa ne samo ved¬
nosti, temuč tudi pobožno ži¬
veti. Boga je vedno bolj spo¬
znaval in ljubil; in da bi Bogu
še bolj zvesto služil, sveto de¬
vištvo ohranil in se bolj go¬
tovo zveličal, je sklenil zapu-

2‘»

20

stiti svet in stopiti vred. Težko
je bilo očetu in materi, ali ker
nista gledala samo na časno
srečo svojega sina, temuč naj¬
bolj na njegovo zveličanje, sta
mu dovolila. Sv. Anton je sto¬
pil v red reguliranih kanoni¬
kov sv. Avguština. V samostanu
se je deržal najboljših sobra¬
tov in jih posnemal v njih čed¬
nostih, posebno pa v poniž¬
nosti, pokorščini, prijaznosti
in v lepem obnašanju. Ko je
končal leto poskušnje, je z ve¬
seljem napravil sveto redov¬
niško obljubo. Ker so ga nje¬
govi sorodniki pogosto obi¬
skovali in skušali spraviti iz
reda, prosil je predstojnika, naj
ga prestavi v kak oddaljen
samostan. Ker se je vsem pri-

21

kupil, ga je predstojnik nerad
prestavil v mesto Koimbro. V
novem samostanu se je vestno
pripravljal za mašniško službo.
Z veseljem je opravljal tudi
najnižja samostanska opravila;
in dasiravno je bil še le 17 let
star in grofov sin, je vender
vesel bolnikom stregel, da se
je še bolj vterjeval v poniž¬
nosti in ljubezni do bližnjega.
V samostanu je bil vsem ogle¬
dalo redovnika, ki sc trudi do¬
seči sveto redovno popolnost.

II. Posnemaj me v razumnosti!

1. ., Bodite razumni kaker
kačc“ (Mat. 10, 16.). Po teh
Jezusovih besedah so se rav¬
nali svetniki. Kača je namreč
previdna, ker se v nevarnosti

zvije v svitek in skrije glavo,
da jo obvaruje smertnih vdar
cev, ako tudi drugo telo terpi.
Tako skerbi vsak moder kri-
stijan najprej za svojo pervo
in najbolj važno stvar, za zve¬
ličanje svoje duše; ker je le
eno potrebno, zveličati svojo
dušo. Kako modro je ravnal
sv. Anton, ko je zapustil svet
in si izbral redovniški stan,
da se je bolj lahko in bolj go¬
tovo zveličal. Koliko ljudi ravna
prav nespametno in nepremiš¬
ljeno, ko si izbirajo stan, v
keterega jih Bog ne kliče. V
vsakem stanu se moreš zveli¬
čati, ako le hočeš, pa ne v
vseh enako lahko. V red sto¬
piti kaker sv. Anton ne more
in ne sme vsak, njegov du-

23

hovni brat ali sestra pa lahko
postaneš, treba samo stopiti
v tretji red sv. Frančiška.

Sv. Anton je zelo previdno
in modro ravnal, ko si je zbi¬
ral stan, jaz pa sem tako na¬
gel in nepremišljen. Vsakemu
vse zaupam in razodenem Kako
nepreviden sem v govorjenju.
Lahkomišljeno si izbiram služ¬
bo, gospodarja, spovednika.
Brez spovednikovega vedenja
si izbiram pobožnosti, pokoro
in se vpisavam v bratovščine
in si toliko molitev nalagam,
da moram zanemarjati službo
ali pa molitve. Bom vedno tako
ravnal ?

2. Kerščanska razumnost
uči človeka ne samo, da ve
ceniti vsako reč po njeni pravi

24

vrednosti, temuč tudi rabiti
prave pripomočke, da doseže
svojo pravo in večno srečo.
Nekateri bi radi prav veliko
dobrega storili, so prav goreči,
ali malo dosežejo, ker njih ne¬
premišljena gorečnost, nepo-
terpežljivost in neprevidnost
dobro bolj zaderžava kaker pa
pospešuje. Zato pravi sv. Duh:
„Modrost vse lepo vrejujc“
(Modrost. 8, 1.); in „Kedor je
poterpežljiv, ga vodi obilna
razumnost; kedor je pa nepo-
terpežljiv, zvišuje svojo ne¬
umnost. “ (Preg. 14, 29.) Sveti
Anton je bil razumen ne samo
za se, da si je izbral pravi
stan, temuč tudi za bližnjega.
Ko je bil predstojnik, je pa
metno in modro vodil svoje

25

duhovne brate po potu prave
svetosti; moder in previden je
bil na prižnici, v spovednici
in šoli.

Kako malo sem podoben
sv. Antonu! On ni drugih učil,
opominjal in svaril v nevolji,
jezi, naglo, mene pa razjezi
vsaka najmanjša reč. Ako mi
kedo ne stori kake reči po
moji volji, precej sem nevoljen
in kričim. Sebi in drugim sem
velik križ. Lahko se sramujem,
ker me imajo za naglega in
jeznega, s keterim težko shajajo.

Zgled.

Kako moder in razumen
je bil sv. Anton, vidimo na
zveličani devici Heleni Enzel-
mini, kateri je bil on spo-

26

vodnik. V dvanajstem letu je
stopila v red svete Klare in
dobila sv. Antona za spoved¬
nika. Sv. Anton jo je modro
vodil po poti prave redovniške
popolnosti in svetosti. Tako jo
je vterdil v čednostih, posebno
v poterpežljivosti in v vdanosti
v voljo božjo, da je dolgih
16 let, do svoje smerti poter-
pežljivo in vsa vdana v voljo
božjo prenašala križe, ketere
jej je pošiljal njen nebeški že¬
nin Jezus. Ko je bila namreč
18 let stara, je njeno telo oter-
pnilo, oslepela je in še mu¬
tasta postala do smerti. Sveti
Anton jo je tolažil in oserče-
val, da ni v teh velikih križih
zdvojila in nevoljna bila; ni
tožila, temuč poterpežljivo je

27

terpela do svoje svete smerti.
Vmerla je 11 let po smerti
sv. Antona, 34 let stara. Sveta
cerkev jo je prištela mej zve¬
ličane device.

Molitev za čednost razumnosti.

O, Bog, ki si dal Svojemu
služabniku, sv. Antonu razum¬
nost, da je zaničeval bogastvo,
čast in časne reči, in si izbral
stan, ketercga si mu odločil,
in rabil pripomočke, daje zve¬
ličal sebe in še druge napelje¬
val k svetosti, daj tudi meni
modrost, ki stoji zraven tvo¬
jega sedeža, da si bom izbral
stan, keterega si mi ti odločil,
njemu stanoviten ostal in vestno
opravljal svoje dolžnosti in tako
večno zveličanje dosegel. Amen.

28

Tretji torek ali nedelja.

I. Sv. Anton prestopi v fran¬
čiškanski red.

V samostan sv. Križa v
Koimbri, kjer je živel sv. An¬
ton, so hodili frančiškani mi-
loščinjo prosit. Sv. Anton se
je takrat še vedno imenoval
po kerstnem imenu Ferdinand.
Frančiškane je večkrat videl
in ž njimi govoril. V sebi je
čutil neko nagnjenje in željo
prestopiti v ponižni in vbogi
red sv. Frančiška. Ko so pri¬
peljali v njegovo samostansko
cerkev svete ostanke pervih
pet marternikov frančiškanov,
ni se mogel več vstavljati svoji
želji. Svojo serčno željo je raz¬
odel frančiškanom in jih po-

29

nižno prosil, da bi ga sprejeli
v svoj red. Frančiškani so bili
pripravljeni ga sprejeti, ako
mu dovoli njegov predstojnik.
Temu je sv. Anton razložil
svojo željo in ga prosil, naj
mu dovoli prestopiti v ostrejši
red sv. Frančiška. Predstojniku
je bilo težko zgubiti najbolj¬
šega redovnika, ali ker je spo¬
znal voljo božjo, mu je do¬
volil. Pred odhodom je rekel
en korar se žalostjo in nevoljo
sv. Antonu: „Le pojdi le, ako
že ravno hočeš. Ti boš gotovo
še svetnik (postal)." Sv. Anton
mu je prav ponižno odgovoril:
„Ako bote vi, moj oče, to sli¬
šali, bote gotovo zato Boga
hvalili." Kedo bi mislil, da se
bodo te besede kmalu spol-

30

nile; že dvanajst let potem je
papež Gregor IX. mej svetnike
prištel sv. Antona.

II. Posnemaj me  v poterpež-
Ijivosti!

1. Poterpežljivost je po¬
trebna vsakemu kristijanu, ki
se hoče zveličati. Sv. apostelj
Pavel pravi kar naravnost:,,Po¬
terpežljivost vam je potrebna,
da božjo voljo storite, in do¬
sežete obljubo.“ (Hebr. 10, 36.)
In Jezus, večna resnica, pravi
v svetem evangelju, da ne more
biti njegov učenec, ki ne nosi
svojega križa za njim. V ne¬
besa pelje samo pot terpljenja,
ker tudi nedolžni otroci tcr-
pijo, ko vmirajo. Po tej poti
križa je šel v nebesa Jezus,

31

naš Odrešenik, Marija, njegova
presveta Mati in vsi svetniki.
Zato je Jezus posvaril učenca,
ki sta šla žalostna v Emavs:
„0 vi nespametni, in kesnega
serca verovati vse, kar so go¬
vorili preroki! Ali ni bilo po¬
trebno, da je Kristus to terpel,
in tako v svojo čast šel?“
(Luk. 24.) Kedor želi priti v
nebesa, mora pobožno živeti;
„vsi pa“, pravi sveti apostelj
Pavel, „ki hočejo pobožno ži¬
veti, bodo preganjanje terpeli"
(2. Tim. 3, 12.). To je skusil
tudi sv. Anton Padovaflski.
Imeli so ga za nevednega, ob¬
rekovali so ga, zaničevali, pre¬
ganjali, celo po življenju so mu
stregli, ali vse to je poterpež-
Ijivo prenašal; ni tožil in dru-

32

gim pravil, kako gerdo ž njim
ravnajo. Vsem je odpustil in
ražaljenje pozabil.

Lahko se sramujem, ker
se štejem mej častivcc sv. An¬
tona, v poterpežljivosti mu pa
nisem prav nič podoben. Ako
mi reče kaka oseba nekoliko
ostro, pa resnično besedo, pre¬
cej sem nemiren, nevoljen,
razžaljen, celo pozdraviti in
pogledati je nečem, ob enem
pa hodim k sv. obhajilu. Ne¬
voljen sem celo, ako me spo¬
vednik posvari, ali odreče kako
sv. obhajilo, pokoro ali kako
pobožnost. Ali bom vedno tako
živel? Ne; iz serca vsem od¬
pustim, ki so me kedaj raz¬
žalili in ž njimi bom zopet
govoril.

33

2. Poterpežljivost jc po¬
trebna kristijanu tudi v križih
in težavah, posebno pa v bo¬
lezni. Zakaj ravno v bolezni
se spozna, kakšen je, dober
ali slab, pravo zlato ali pa
samo zlate pene. Neketeri so
dobri, poterpežljivi, pobožni,
dokler se jim dobro godi, do¬
kler so zdravi; kaker hitro pa
zbolijo, ali jih boli glava, zob.
roka, noga, so nepotcrpežljivi,
tožijo, godernjajo. Sv. Anton
je bil poterpežljiv doma, pri
stariših, in ko je bil na potu;
ko je bil zdrav in v boTezni,
in ko se zanj niso zmenili
predstojniki zavoljo njegove
bolehnosti.

Kako nepoterpežljiv sem
pa jaz! Rad tožim čez svoj

Sv. Anton

3

34

težki stan, službo, slabo sta¬
novanje, hrano, vročino, mraz
in slabo vreme, gospodarja in
gospodinjo. Nisem zadovoljen
se svojim stanom, službo, in
nepremišljeno si jo zbiram.
Ako me le malo boli glava,
zob, roka, precej (sc) tožim:
in ako moram celo ležati, sem
nevoljen, ker ne morem v cer¬
kev hoditi, svetih zakramentov
prejemati, navadnih molitev in
pobožnosti opravljati. O kako
nespametno sem ravnal, ker
je bila božja volja, da sem bil
bolan in nisem mogel v cer¬
kev hoditi in prejemati svetih
zakramentov. S tem me je
Bog skušal, ali se bom pod-
vergel njegovi sveti volji in
bolezen in druge težave rad

35

sprejemal in voljno prenašal.
Odpusti mi, o Jezus, da sem
bil nepoterpežljiv. Po zgledu
sv. Antona bom molče in mirno
prenašal bolezen in težave svo¬
jega stanu.

Zgled.

Predstojnik nekega fran¬
čiškanskega samostana je od¬
potoval in sv. Antona Pado-
vanskega je odločil za svojega
namestnika. Ker niso imeli v
tem samostanu vodnjaka, so
morali daleč hoditi po vodo,
kar je bilo težavno za samo¬
stansko družino. Sv. Anton,
zdaj predstojnikov namestnik,
je hotel pomagati: dal je sko¬
pati vodnjak na samostanskem
dvorišču. Ali, ko se je vernil

3®

36

predstojnik domov, ni bil za¬
dovoljen z vodnjakom. Očitno
je posvaril sv. Antona in mu
naložil hudo pokoro. Sv. Anton
bi lahko dokazal, da je nedol¬
žen, ali ni se hotel ne izgovar¬
jati, ne zagovarjati; molče je
preterpel očitno kazen in še
dandanašnji kažejo v obednici
kraj, kjer je moral po nedolž¬
nem prositi odpuščenja.

Molitev za poterpežljivost.

Zavoljo tvojega zaničevanja,
terpljenja in zapuščenosti na
križu, o moj Jezus, in na pri¬
prošnjo sv. Antona, podperaj
me v poterpežljivosti, da me
ne bo vznevoljila (nevoljnega
napravila) težavna služba, bo¬
lezen, kaka nesreča, zaničeva-

37

nje ali obrekovanje, temuč da
bom mogel s tvojo pomočjo
tebi vdan in voljno prenašati
težave svojega stanu in križe,
katere mi misliš pošiljati. Amen.

Čete rti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton gre v misijone.

Ko je sv. Anton prestopil
v frančiškanski red, je prosil,
naj bi mu dali novo ime An¬
ton, ker je želel nepoznan po¬
snemati sv. Antona puščavnika
v samoti in pokori. Ločen od
sveta je vesel začel leto' po-
skušnje; svojo gorečnost in
pobožnost je podvojil, in na-
tenčno opravljal vse, kar sta
mu nalagala njegov predstoj¬
nik in učitelj. S privoljenjem

38

patra provincijalja je z velikim
veseljem napravil sveto slo¬
vesno obljubo. Pater provin-
cijalj je tudi vslišal njegovo
drugo prošnjo in ga poslal v
Afriko v misijone. Z bratom
Filipom sta se srečno prepe¬
ljala čez morje na Mavritansko.
Sv. Anton je že mislil, da je
dosegel svoj namen, da bo
namreč prelil svojo kri za sveto
vero; ali Bog ga ni hotel imeti
v Afriki, temuč na Laškem in
Francoskem. Poslal mu je hudo
merzlico in sv. Anton se je
moral verniti v svojo domo¬
vino na predstojnikovo zapo¬
ved. Težko je zapustil Afriko
in marterniško krono; ali, ker
se je za nevrednega štel za
marterniško smert, se je vdal v

39

voljo božjo. Komaj je bil s
tovarišem na širokem morju,
vzdigne se velik vihar in nese
barko ne proti Španskemu te-
muč proti Laškemu. Pri otoku
Siciliji se je vstavila in sveti
Anton je precej šel v bližnji
frančiškanski samostan, kjer
je toliko okreval, da je že
pomagal v kuhinji in na vertu.

II. Posnemaj me v  sy. veri!

1. Kaker živijo ptiči samo
v zraku in ribe v vodi, tako
živi tudi pravični iz vere. „Moj
pravični pa iz vere živi"; piše
sv. apostelj Pavel (Hebr. 10,
38.). Pravični, res pobožni kri-
stijan se v vseh rečeh ravna
tako, kaker ga uči sv. vera.
Keder moli, se ravna po sveti

40

veri, ki mu pravi, da ga Bog
posluša in zato misli na be¬
sede, ketere izgovarja. Keder
gre k spovedi, se ravna po
sveti veri in ne gleda, kakšen
je spovednik, temuč ga ima
za božjega namestnika, ki mu
daje sveto odvezo. K svetemu
obhajilu pristopa se živo vero,
da prejme pravega Boga pod
podobo kruha in ni nemiren
kaker so mnogi, ako ne ob¬
čuti sladkosti in prijetnosti
kaker pri navadni jedi, ko jo
zavživa. Sv. Anton in drugi
svetniki so si mislili pri vsa¬
kem, še tako navadnem delu,
Bog hoče, da delam zdaj to;
on ve moje misli, sliši moje
besede in gleda moja djanja.
Ta misel, da jih Bog gleda,

41

jih je nagibala, da so se vedno
lepo obnašali, tudi keder so
bili sami; da so pridno in z
veseljem delali ali so že po¬
sodo pomivali, pometali, na
vertu delali ali pa pridigali,
spovedavali, v šoli učili. Z ve¬
seljem so delali, ker so vedeli,
da to Bogu dopade in si s
tem nebesa služijo. Se sveto
vero je sv. Anton premagoval
skušnjave, ker mu je pravila,
da Bog nobenega ne zapusti,
ako človek sam njega ne za¬
pusti. Sv. vera je tolažila sve¬
tega Antona, da ni obupal v
revah in nadlogah.

Sv. Anton je živel iz vere,
jaz pa se je sramujem. Koliko¬
krat se ne odkrijem ali pre¬
križam, ko grem mimo cerkve,

42

križa ali kcder zvoni, ker se
bojim ljudij. Kako težko po¬
kleknem v cerkvi pri povzdi¬
govanju, obhajilu in blago¬
slovu, ko vidim druge nemarno
stati. Večkrat se pregrešim zo¬
per eno ali drugo božjo in
cerkveno zapoved, ker si mi¬
slim, kaj bodo drugi rekli.
Ljudem se bojim zameriti, ki
me po smerti ne bodo mogli
potegniti ne iz nebes, ne iz
pekla. Boga se pa ne bojim,
ki me more večno pogubiti.
Kerščen sem kaker sv. Anton,
po sveti veri pa ne živim ka¬
ker on. Kaj bo z menoj?

2. „Brez vere pa je nemo¬
goče Bogu dopasti“ (Hebr.
11, 6.). To je dobro vedel
sv. Anton in zato je hotel tudi

43

nevernikom in krivovercem
oznanjevati sveto vero. Pre¬
stopil je v frančiškanski red,
da je mogel iti v Afriko in
tam oznanjevati sveti evangelij.
Sveta vera mu je dajala pogum,
da se ni vstrašil dolge in te¬
žavne vožnje po morju, ne
kervoločnih nevernikov in kri¬
vovercev. Kamerkoli so ga po¬
šiljali predstojniki, je šel; po¬
vsod seje potegoval za resnice
svete vere; nevstrašen je pri¬
digal krivovercem, ki so ga
večkrat hoteli vmoriti. Za sveto
vero je ves gorel, jo razširjal,
dobre pridigarje vzgojeval; pri¬
pravljen je bil tudi za njo
vmreti.

Dandanašnji se pa mnogi
kristijani prav nič ne menijo

44

za sv. vero, sram jih je, da
so kristijani in neketeri celo
žugajo, da bodo prestopili k
starovercem, luteranom. Mej
ketere spadam ? Mej mlačne
ali goreče? Ke bi bil goreč,
bi živel po sv. veri in se zanjo
potegoval; pomagal bi jo ši¬
riti z denarjem za misijone,
ali vsaj z molitvijo in pokoro.
Ali kako nemaren sem bil!
O moj Bog, odpusti mojo ve¬
liko nemarnost! Oživi mojo
slabo vero, da se ne bom sra¬
moval delati, kar mora vsak
kristijan, posebno pa se bom
kazal, da sem kristijan v cerkvi,
ko bo zvonilo in v petkih in
postnih dneh.

45

Zgled.

Ko je sv. Anton pridigal
v mestu Burž na Francoskem,
se je hotel nek krivoverec ž
njim prepirati o resnični pri¬
čuj očnosti Kristusovi v pre¬
svetem Rešnjem Telesu. Sveti
Anton ga je kmalu tako ugnal,
da ni mogel najti nobenega
vgovora več. Ker je bilo kri¬
voverca sram pred ljudmi, se
je hotel izviti in zato je rekel
sv. Antonu: Z besedami me
premagaš, ker si učen, pa prej-
dimo kdjanju, potem bomo
videli. Ce si res služabnik Kri¬
stusov, se morajo tudi nad
teboj spolniti besede svetega
pisma: „Gospod je delal ž
njimi in je besedo poterjeval

46

s čudeži, kateri so se po tem
godili" (Mark. 16, 20.). Pokaži
mi čudež! Ako bo osel, tri dni
brez vsake hrane, pustil polne
jasli hrane in pokleknil pred
presv. Rešnjim Telesom, bom
brez odlašanja sprejel katoliško
vero. Sv. Anton se ni obotav¬
ljal; zaupal v Kristusa in ko
je tretji dan opravil daritev
sv. maše, je nesel iz cerkve
na terg presv. Rešnje Telo.
Na tergu se postavi pred osla
in mu reče: „Se vsegamogoč-
nostjo našega Stvarnika in v
njegovem imenu, ki ga tukaj
nevreden deržim, ti zapovem,
precej pridi sem in počasti ti¬
stega, ki te je vstvaril, da bodo
spoznali, ti zaslepljeni ljudje,
da je vse podložno njemu, na-

47

šemu Stvarniku, ki stopa na
mašnikovo povelje na oltar. “
Sestradan osel je precej pustil
oves, pokleknil pred presveto
Rešnje Telo in ga počastil s
pripognjeno glavo.

Molitev za čednost sv. vere.

O sv. Anton, ki si ves go¬
rel za sveto vero, mej never¬
nike šel, da bi jo tudi njim
oznanjeval in pripravljen bil
tudi vmreti za resnice naše
svete vere, sprosi mi od Boga
milost, da se ne bom nigdar
sramoval svete vere, temuč
vedno po nji živel in z lepim
zgledom še druge spodbujeval,
s pokoro in denarjem po svoji
moči pomagal spreobračati ne¬
vernike in krivoverce, in molil,

48

da bi Bog od svete katoliške
cerkve ločene zopet pripeljal
v njeno naročje, da bo zopet
ena čreda in en pastir. Amen.

Peti torek ali nedelja.

I. Skrito življenje  sv. Antona
na gori sv. Pavla.

Leta 1221. je poklical sveti
Frančišek svoje duhovne si¬
nove kgeneraljnemu kapiteljnu
ali zboru v Asiz. Sv. Anton se
je tudi odločil iti v Asiz, da
bi videl svojega duhovnega
očeta sv. Frančiška. Videl ga
je in pazljivo poslušal njegove
nauke, ž njim pa ni govoril.
Rad bi šel k njemu in mu po¬
vedal svoje ime, ali neki no-

49

tranji glas mu je svetoval:
„Bodi ponižen in molči; skrij
se, zakaj dosti je, da te Bog
pozna. “ In sv. Anton je poslu¬
šal glas božji in ni razodel,
kodo je. Ker je bil še slab, se
ni zanj nihče zmenil, še sveti
Frančišek ne. Sv. Anton pa ni
bil zavoljo tega nevoljen; ne,
še vesel je bil, da je mogel
vsaj tako nekoliko terpeti za
Jezusa, ko ni mogel zanj svoje
kervi preliti. Slednjič ga je
vender vprašal provincijalj pa¬
ter Gracijan, ako ima že svo¬
jega provincijalja in ako je
mašnik. Sv. Anton je ponižno
odgovoril, da je mašnik, pro¬
vincijalja pa še nima. Ker je
potreboval pater Gracijan maš¬
ni ka za samostan na gori sve-

Sv. Anton

4

50

tega Pavla, ga je sprejel in
poslal na to goro. V tem maj-
hinem samostanu je bil pred¬
stojnik brat lajik; pater Anton
ga je rad vbogal, pobožno je
opravljal daritev sv. maše, mo¬
lil in premišljeval. Ker je pa
vedel, da prava pobožnost ni
nigdar brez dela, je rad po¬
magal v kuhinji in na vertu.
Z ljudmi je govoril samo to¬
liko, koliker je bilo potrebno.
V tem samotnem samostanu
je preživel devet mesecev v
pokori in nepoznan kot naj¬
nižji samostanski brat.

II, Posnemaj me v pokori!

1. Grešnik mora delati po¬
koro za svoje grehe ali na tem
svetu, ali pa v večnosti, v vi-

51

cah. Greh mora biti kažnjen;
ali ga že grešnik sam kaznjuje
na tem svetu s pokoro, ali pa
ga Bog v večnosti z ognjem.
Kristus je sicer se svojo smer-
tjo na svetem križu neskončno
zadostil za nas vse, rekel pa
ni, da nam ni treba delati po¬
kore, temuč nam kar narav¬
nost žuga, ko pravi: „Ako ne
bote delali pokore, bote vsi
pogubljeni" (Luk. 13, 5.). Te
besede so nagibale sv. Antona,
da je začel že mlad pokoro
delati; in dasiravno ni nigdar
storil smertnega greha in imel
v naročju Jezuščka, se je ven-
der bolehen in slab postil, bi¬
čal, spal na golih deskah in
drugo ostro pokoro delal po
zgledu starih puščavnikov.

52

Ako je delal tako ostro po¬
koro sv. Anton, ki je velik
svetnik, kakšno pokoro moram
delati še le jaz, ki sem več
grehov storil kaker imam las
na glavi! Za vsak greh moram
pokoro storiti vže na tem
svetu, če ne, me bo Bog kaz-
nil v večnosti; ker je pa strašno
pasti v roke živega Boga, bom
rajši v tem življenju delal po¬
kom se spovednikovim dovo¬
ljenjem, da bo Bogu prijetna
in za me koristna.

2. Pokoro treba delati, ker
varuje človeka greha. „Kateri
so pa Kristusovi, so svoje
meso križali z grehi in željami
vred", piše sv. apostelj Pavel,
(Galač. 5, 24.). Svetniki so se
vstavljali grešnim željam in

53

krotili hude strasti; skerbno
so varovali svoje oči, ušesa,
jezik, gcrlo, vse telesne po-
čutke; bežali so pred mehkuž-
nostjo in lenobo; ogibali so
sc slabih tovarišij in nevarnega
razveseljevanja. Svetniki so lju¬
bili samoto, molili, premišlje¬
vali in razno pokoro delali.
Se seboj so ostro postopali,
v sebi so precej zaterli vsako
ničemerno, nečisto misel, ne-
poterpežljivost, nevoljo. Ako
so storili še tako majhin po¬
grešek, so ga precej obžalo¬
vali in zanj pokoro opravili.
Kolikor večjo pokoro so de¬
lali, toliko manj in manjši po¬
greške so delali. Tako je živel
tudi sv. Anton; pokoro je de-

54

lal kaker velik grešnik, da se
je varoval greha.

Kakšno pokoro pa jaz de¬
lam? Kolikokrat sem grešil z
očmi, ker nisem krotil rado¬
vednosti; z jezikom, ker rad
govorim. Kolikokrat nisem
opravil svojega dela, molitve
in drugih dolžnostij svojega
stanu zavoljo lenobe, ker sem
preveč stregel svojemu telesu.
Ako me le malo zaboli, ali
ako mi reče kedo kako žalo
besedo, precej tožim. Kako
pokoro delam ? Denes sklenem
se premagovati in svoje telo
strahovati, da me ne bo zopet
zapeljalo v greh. Zmerno bom
vžival jed in pijačo, in zmerno
bom spal. Krotil bom svoje
oči, ušesa, jezik, nevoljo, jezo.

55

Ako bom tako živel, koliko
grehov se bom obvaroval, kar
upam s tvojo pomočjo, o
moj Bog.

Zgled.

Ker je sv. Anton dobro
vedel, da peljete v nebesa samo
dve poti, pot nedolžnosti in
pot pokore, je prosil svojega
predstojnika, da je smel biti
po noči v neki votlini blizu
samostana in v nji pokoro de¬
lati po navadi starih puščav-
nikov. Po noči je dolgo bdel,
molil, premišljeval, svoje” telo
bičal; postil se ob kruhu in
vodi, in še drugo pokoro oprav¬
ljal, ali nigdar ne po svoji glavi,
temuč vedno se je ravnal po
predstojniku. Koliker in ka-

56

kcršno pokoro mu je dovolil
predstojnik, toliko in ne več
je pokoril svoje telo in zato
ni opešal, temuč ozdravel je,
v dalnje kraje potoval in z go¬
rečnostjo pridigal.

Molitev za dar pokore.

Sv. Anton, nedolžni spo¬
kornik, ki si kerstno nedolž¬
nost ohranil do smerti in tako
ostro pokoro delal, sprosi mi
pri Bogu milost, da bom svoje
grehe obžaloval in za nje po¬
koro delal. Tvoji posti in druga
pokora naj me uči križati svoje
meso in njegovo poželjenje in
krotiti hude strasti. Podperaj
me, da se bom srečno vojsko¬
val se sovražniki, ki bi mi radi

57

vzeli nebesa, spokorno živel
in po smerti prejel krono večne
slave. Amen.

Šesti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton Inč na svečniku.

Sv. Anton je preživel 27 let
skrit in nepoznan, kaker da
ga ni bilo na svetu. Prišel je
pa čas, ko ga je hotel Bog
postaviti kaker luč na svečnik.
Leta 1222. je imelo biti po¬
svečenih v mašnike več do-
minikanov in frančiškanov v
mestu Forli. Predstojnik samo¬
stana na gori sv. Pavla je vzel
seboj sv. Antona za sprcmlje-
vavca. Škof je prosil frančiš¬
kanskega predstojnika, da naj
pridiga novomašnikom, pred-

58

stojnik je škofu ponižno od¬
govoril, da gre ta čast domi-
nikanom, ki se imenujejo bratje
pridigarji. Ti so se pa izgo¬
varjali, da se niso pripravili.
V ti zadregi reče frančiškanski
predstojnik po božjem navdih¬
uj enju sv. Antonu: „Brat An¬
ton, pod pokorščino pridigaj
tem novomašnikom!“ Sv. An¬
ton se izgovarja: „Jaz sem
reven brat, še nikoli nisem
pridigal in drugega ne znam
kakor brevir moliti. “ Ko mu
je predstojnik zapovedal, da
mora pridigati, je vbogal kakor
da bi mu Bog sam zapovedal.
Pridigal je pa tako, da so vsi
stermeli. Njegov provincijalj je
hitro sporočil sv. Frančišku,
kak izversten pridigar je sveti

59

Anton. Sv. Frančišek ga je
nato postavil za pridigarja za
vse laške dežele. Sv. Anton je
samo devet let delal za zve¬
ličanje ljudi, ali kar je storil
v enem mesecu, je več sadu
obrodilo, kaker pri drugih delo
in trud več let.

II. Posnemaj me v pokorščini.

1. Pokorščina je Bogu zelo
dopadljiva in človeku zelo ko¬
ristna čednost. Pokorščina daje
dobrim delam dvojno vrednost
in zasluženje; navadna in vsak¬
danja dela pa, kaker jesti, spati,
pomivati, pometati, kuhati itd.
povzdiguje in zaslužljiva dela
za nebesa. Taka dela niso sama
na sebi ne dobra, ne slaba,
ako pa kaj takega delaš rad

60

in iz pokorščine, postane za
te dobro delo in si ž njim
nebesa služiš. Kjer pa pokor¬
ščine ni, tam tudi čednosti ni,
in pobožnost začne hirati in
emirati. Zakaj, ako moliš, se
do kervi bičaš, postiš ob su¬
hem kruhu in vodi, ali spiš
na golih tleh, pa zoper voljo
svojega spovednika, vse to
Bogu ne dopade, je brez ve¬
ljave in zasluženja. Zakaj Bog
sam pravi: „Veliko boljša je
pokorščina, kaker pa darovi
nespametnih.“ (Pridig. 4, 17.)
Po Jezusovem zgledu, ki je
bil pokoren svoji presveti Ma¬
teri in svojemu redniku sv. Jo¬
žefu, je rad vbogal tudi sveti
Anton doma svoje stariše, v

61

šoli svoje učitelje, v samo¬
stanu pa svoje predstojnike.

Ali sem podoben sv. An¬
tonu v pokorščini ? Vest mi
pravi, da nisem, ker sem ve¬
likokrat nepokoren in ne sto¬
rim, kar mi zapovedo stariši,
gospodar, gospodinja, spoved¬
nik, ali pa sem sicer storil
zapovedano reč po svoji glavi,
kar pa Bogu ne dopade. „Za-
kaj smo se postili, in nisi po¬
gledal? . . . Glejte, ob dnevu
vašega posta se najde vaša
terma“, je odgovoril Bog. Ju¬
dom po preroku Izaiju (58, 3.)

2. Ako hočeš, da bo tvoja
pokorščina Bogu prijetna, in
tebi zaslužljiva, vbogaj v vsaki
reči, ki je brez greha, kaker
sv. Anton, pervič hitro, nikar

62

se ne obotavljaj in ne odlašaj.
Zakaj, ako se obotavljaš, zgu¬
biš pomoč, ketero ti Bog po¬
nuja, da moreš dobro opraviti
še tako težko delo. Kedor
hitro da, dvakrat da, pravijo
ljudje. Drugičvbogaj preprosto,
ponižno, in ne preiskavaj, ali
je pametno, primerno, kar ti
zapovedujejo, ali ne; ako smeš
storiti brez greha, stori in ne
misli, zakaj so ravnotebi, ravno
zdaj, denes zapovedali storiti.
Tretjič vbogaj z veseljem, sveti
apostelj Pavel namreč pravi:
„ Veselega darovavcaljubi Bog/
(2. Kor, 9, 7. ) Ako sicer vbogaš
in storiš, kar ti rečejo, si pa ne¬
voljen, nepoterpežljiv, žalosten
s to potjo, je tvoja pokorščina
nepopolna in imaš manj zaslu-

63

ženja pred Bogom ali pa tudi
prav nič.

Sv. Anton je vbogal rad,
z veseljem in ni odlašal, jaz
pa vbogam in delam z nevoljo
in tožim, koliko dela imam.
Kolikokrat sem odlašal delo
iz nemarnosti, ker sem se z
drugimi predolgo pogovarjal
ali pa v cerkvi predolgo za-
deržaval, doma pa je delo ča¬
kalo, in gospodinja seje jezila.
Lehko bi si veliko zaslužil za
nebesa, ke bi nemarno ne
opravljal svojih dolžnostij.; ali
se svojo nemarnostjo sem ža¬
lil Boga, sebi škodil in bil
drugim zopern. Po zgledu sve¬
tega Antona bom vsako delo
in kar mi bodo zapovedali,

64

opravil brez odlašanja, na¬
tančno in z veseljem.

Zgled.

Kako prijetna je bila Bogu
pokorščina sv. Antona, nam
kaže sledeča dogodba. Svetemu
Antonu so dali dovoljenje pred¬
stojniki, da sme iti kamerkoii
hoče in prebivati kjerkoli mu
bo drago, ali te pravice ni
hotel samovoljno rabiti. Preden
je šel enkrat iz Padove, je
prosil v pismu provincijalja do¬
voljenja. Ko je napisal pismo,
je prosil patra gvardijana, da
bi poslal to pismo po kaki
osebi patru provincijalju. Ko
je šel sv. Anton v sobo po to
pismo, ga ni mogel najti. Ker
je pismo izginilo, si je mislil,

65

da je božja volja, da ostane v
mestu Padovi. Kmalu potem
pa je našel ravno tam, kamer
je položil svoje pismo, drugo
pismo, v keterem mu dovo¬
ljuje pater provincijalj, da sme
iti, kamer želi. Neketeri mi¬
slijo, da je angelj nesel in pri¬
nesel ta pisma.

Molitev za pravo pokorščino.

O sv. Anton, ogledalo prave
in Bogu dopadljive pokorščine,
ki si hitro, natančno in z ..ve¬
seljem opravljal vse, kar so ti
tvoji predstojniki nalagali, po
zasluženju svoje popolne po¬
korščine mi sprosi pri Bogu
milost, da bom tudi jaz po
tvojem zgledu vsako delo in

Sv. Anton

66

kar mi nalaga moj stan, vestno,
ob pravem času in z veseljem
opravljal in tako za nebesa
delal. Amen.

Sedmi torek ali nedelja,

I. Sv. Anton pridigar in učitelj.

Sv. Anton se je z veseljem
poprijel pridiganja. Kaker sveti
apostelj Pavel je pridigal na
Laškem se vso gorečnostjo.
Že p er ve tri mesece svojega
pridiganja si je zaslužil ime
»kladivo krivovercev", ker je
ugnal vsakega krivoverca; mno¬
go jih je tudi spreobcrnil se
svojimi pridigami, molitvijo in
svetim življenjem. V Boloniji
jevstanovil sv. Frančišek pervo
frančiškansko šolo in za uči-

67

telja jc postavil sv. Antona in
mu pisal sledeče pisemce:
Predragemu svojemu bratu
Antonu brat Frančišek v
Kristusu pozdravljenje !

Meni je ljubo, da raz¬
lagaš sveto bogoslovje svo¬
jim bratom, samo glej, da
ne boš s tem učenjem po¬
gasil duha molitve in po¬
božnosti, kakci* odločno pra¬
vi sveto vodilo. Imej se
dobro!

Se sveto gorečnostjo sc jc
poprijel tudi te službe. V vsa¬
kem samostanu, kjer se je
mudil več časa, je napravil
šolo; v cerkvi jc imel misi¬
jonske pridige, v samostanu
je pa učil in pripravljal kle-

5#

68

rike za pridigarsko službo.
Svoje učence je učil v bogo¬
slovju in napeljeval k pravi
pobožnosti in svetosti, sam pa
je bil živa podoba ponižnosti,
vboštva in pokore.

II. Posnemaj me v ponižnosti.'

1. Premišljuj zunanjo po¬
nižnost sv. Antona. Sv. Anton
je bil sin zelo imenitnih in
bogatih starišev, celo iz kra¬
ljevskega rodu, ali nigdar se
ni bahal, kakeršnih starišev je
sin. Ves čas svojega življenja
na zemlji je molčal in le z
eno besedico ni omenil, kaj
so njegovi stariši. Dasiravno
je bil mašnik, je vender v sa¬
mostanu opravljal dela, ketere
opravljajo bratje lajiki, ki niso

— 69 —

in ne bodo nlašniki. Nigdar
se ni bahal se svojo učenostjo,
pridigami in s čudeži, ketere
je Bog delal na njegovo pri¬
prošnjo. Skrival je svoje dobre
lastnosti in nevednega se delal;
ko je zaslovel kaker najboljši
pridigar, je vedno bežal pred
hvalo ljudij.

Kako sramotiš, ponižni sveti
Anton, mene, prevzetneža! Ti
si se poniževal, kjerkoli si
mogel, jaz pa se povišujem
koliker morem in ne mislim,
kaj pravi Kristus: „Kedo.r se
povišuje bo ponižan in kedor
se ponižuje bo povišan" (Luk.
18, 14.). Kristus se je ponižal
in po njegovem zgledu si se
poniževal tudi ti sv. Anton in
bolj ko si poniževal sam sebe,

70

bolj te je poviševal Bog. Jaz
pa, prah in pepel, iz nizkega
stanu, ki celo služim, hre¬
penim, da bi me drugi vedno
častili in hvalili; nad druge se
povzdigujem in hvalim, kaj
sem že vse videl in storil.
Rajši bi bil bogat kaker vbog;
rajši lepše oblečen, kaker mo¬
jemu stanu primerno. O kako
sem ničemern in prevzeten!
Kje je ponižnost, ki je tako
potrebna vsakemu kristijanu?
O sv. Anton, odpri mi moje
oči, da bom spoznal ničemer-
nost in minljivost sveta in za¬
čel ponižen biti.

2. Premišljuj notranjo po
nižnost sv. Antona. Njegova
zunanja ponižnost je izvirala
iz njegove notranje ponižnosti;

71

ki sc ni samo dozdevala, te¬
mne je v resnici bila prava
ponižnost. Ker je poznal ne¬
skončno svetost in velikost
božjo, je premišljal svojo sla¬
bost; spoznal je, kako reven,
vbog in slab je, ako se z Bo¬
gom primerja. Imel se je za
grešnika in zato ga je bolelo,
ko so ga hvalili. Ker se je
imel za najslabšega, je z ve¬
seljem opravljal nizka dela in
sc ni izgovarjal, ko mu je
kedo po nedolžnem očital kako
reč. Ker je imel svoje majhine
pogreške za velike grehe, se
je zelo skesan spovedal svojih
pomanjkljivostij in nepopol-
nostij. Ako ga je kedo razžalil
ali mu krivico storil, je rado-
voljno poterpel, ker je verjel,

72

da res zasluži zaničevan biti.
Svoje predstojnike je rad vbo-
gal, ker jih je imel za mo-
drejše in bolj učene kakor sebe.
Ni sc pa hotel kazati poniž¬
nega, ker ni vedel, da je po¬
nižen.

Sem li tudi jaz tako po¬
nižen v sercu kaker sv. Anton ?
Res imam nagnjeno glavo in
pobešene oči; pravim, da sem
velik grešnik, ali ako mi kedo
očita kak pogrešek, precej sem
nevoljen in zamerim. Se začel
nisem pobožen biti, pa se že
imam za bolj pobožnega kaker
druge, ki ne gredo tolikokrat
k sv. obhajilu kaker jaz. Ako
mi spovednik reče, da naj
opustim kako sveto obhajilo ali
pokoro, sem žalosten, celo ne-

T3

voljen, ker mislim, da nisem
tako pobožen, ako ne storim
vsega po svoji glavi. O, to
ni prava ponižnost, to je po¬
krita ošabnost. 0 moj Bog,
odpusti mi mojo prevzetnost,
ketero zdaj spoznam. Denes
hočem začeti ponižen biti ne
samo na zunanje, temuč tudi
v sercu. Ako mi bo kedo oči¬
tal kako slabost ali pogrešek,
mu ne bom zameril, temuč
sam sebi bom rekel: ta mi je
resnico povedal.

Zgled.

Neki gospod je prav pri¬
jazno povabil sv. Antona k
obedu. Sv. Anton ga je vbogal
in prišel. Ko se vsede za mizo,

74

prinesejo pečenega kopuna.
Sv. Anton, se je branil jesti,
ker je bil petek. Gospod ga
sili in mu reče, da dela zoper
sv. evangelij, vketerem Kristus
pravi, da smejo aposteljni jesti
od vseh jedij, ketere bodo
pred nje postavili. Sv. Anton
je precej vedel, kaj namerava
ta zvit gospod: prav mirno
mu je nato odgovoril: „To
meso bom jedel, ne zato, ka-
ker bi me k temu silil sveti
evangelij in vodilo, temuč
ker sem zavoljo svoje slabosti
in bolehnosti oproščen zder-
žanja.“ Nato je molil, blago¬
slovil jedi in začel jesti,. Po
kosilu spravi gospod kosti in
gre naravnost k škofu tožit
sv. Antona: »Milostivi gospod

75

škof“, je rekel, „glejte kak
čudež je storil denes vaš ljubi
pater Anton ta tako spokorni
in goreči svetnik. Denes je bil
pri meni pri obedu in je ko¬
puna jedel, četudi je petek in
cerkvena zapoved in njegovo
vodilo prep o veduj e meso j esti. “
Škof, moder mož, je hitro po¬
klical sv. Antona, da naj sc
zagovarja. Sv. Anton se ni
jezil, ker se je imel za greš¬
nika, prav mirno je rekel go¬
spodu, naj mu dokaže, da je
res kopuna jedel. Gospod iz¬
vleče vesel zavite kosti in
ostanke obeda in jih pokaže
škofu; ali bile so samo ribje
kosti in glava. Tako je Bog
počastil ponižnega Antona.

76

Molitev za pravo ponižnost.

Sv. Anton, prelepa podoba
ponižnosti, ki se nisi menil za
čast in hvalo ljudij, temuč se
imel za grešnika, sprosi mi
pri Bogu milost, da bom mo¬
gel tudi jaz dobro spoznati
svoj dušni stan, sebe imel za
najrevnišega človeka in naj¬
večjega grešnika, in ražaljenje
in sramoto poterpežljivo pre¬
našal kaker zasluženo kazen;
da se bom tako iz ljubezni do
Boga na zemlji poniževal, v ne¬
besih pa bom povišan. Amen.

Osmi torek ali nedelja.

L Sv. Anton pridiga na Fran¬
coskem.

Sv. Frančišek je zelo ljubil
Francosko, ker je bila njegova

— 77 —

mati Francozinja in ker so
tam zelo častili zakramet pre¬
svetega Rcšnjega Telesa. Re¬
dovno pokrajino na Franco¬
skem je za se prideržal, potem
je poslal tja celo sv. Antona
Padovanskega. Sv. Anton je že
na poti na Francosko pridigal,
kjer je le mogel. Ko je prišel
na Francosko, je začel svoje
apostolsko delo v mestu Mon-
peljčr, kjer je bilo veliko krivo¬
vercev. Ves goreč za čast
božjo in zveličanje duš je pri¬
digal in ni se bal ne žuganja,
ne preganjanja, ne smerti’" ker
je bil pripravljen vmreti za
sveto vero. Veliko zaslepljenih
sc je vernilo v katoliško cerkev,
posebno, ko so videli, da ga
Bog sam podpora in s čudeži

78

poveličuje. V samostanu je učil
mlade klerike, drugim sobratom
pa je dajal najlepši zgled prave
pobožnosti in svetosti. Ko so
ga izvolili za kustosa ali va-
riha, ni bil se svojimi pod¬
ložnimi brati terd, oduren, te-
muč se svojo veselostjo in
ljubeznivostjo jih je vabil
k spolnjevanju samostanskih
dolžnostij. S pomočjo dobrot¬
nikov je sezidal več samo¬
stanov.

II. Posnemaj me v vboštvu!

1. Premišljuj vboštvo sve¬
tega Antona. „Ako hočeš po¬
polnoma biti, idi, prodaj, kar
imaš, in daj vbogim.“ (Mat.
19, 21.) Te besede Kristusove
so nagnile tudi sv. Antona, da

79

je zapustil stariše, bogato hišo
in vse, kar mu je svet po¬
nujal, stopil v red, kjer je
slovesno obljubil živeti v evan¬
geljskem vboštvu celo svoje
življenje do smerti. Da se ni
skesal in Bogu storjene ob¬
ljube prelomil, je pogosto pre-
vdarjal, kar pravi Kristus bo¬
gatinom: „Gorje vam bogatim:
zakaj svoje oveseljenje že
imate.“ (Luk. 6, 24.) Dalje
pravi Kristus: „Kako težko
pojdejo, ketcri imajo bogastvo,
v božje kraljestvo! Zakaj laglje
je kameli iti skozi šivankino
uho, kakor bogatinu priti v
božje kraljestvo/' (Luk. 18,24.
in 25.)

Kristus pravi bogatim: „Go-
rje vam", jaz sem pa do zdaj

80

samo bogate za srečne imel
in sem mislil, da vbogi ne
morejo biti srečni in zado¬
voljni. Ta „gorje“ velja tudi
meni, ki sem tako nagnjen na
denar, lepo obleko in na druge
časne in minljive reči, na ke-
tere več mislim kaker na svojo
dušo in Boga samega. Vem,
da nisem nič prinesel na svet
in da ne bom nesel nič s tega
sveta kaker neodpuščene grehe
in dobra dela, in vender živim
in skerbim za časne reči tako,
kaker da bom živel na zemlji
celo večnost. »Neumnež! to
noč bodo tvojo dušo tirjali
od tebe, kar si pa spravil, če-
gavo bo?“ (Luk. 12, 20.)

2. Premišljuj plačilo, ketero
obljubuj e Kristus radovoljnemu

81

vboštvu. ,,Sleherni, keteri za¬
pusti hišo, ali brate ali sestre
ali očeta ali mater ali ženo
ali otroke ali njivo zavoljo
mojega imena, bo stoterno
prejel in večno življenje do¬
segel/ (Mat. 19, 29.) Bog po-
vrača stoterno v tem življenju
v časnih rečeh. V frančiškan¬
skem redu je živelo že na ti¬
soče redovnikov, ki so po¬
snemali sv. Frančiška v po¬
polnem vboštvu, in nigdar jim
ni manjkalo res potrebnih reči;
veliko bogatih je pa že lakote
vmerlo. Da Bog res stoterno
plačuje pravo in rado voljno
vboštvo, pravi ti jasno zgodo¬
vina frančiškanskega reda, ke-
terega živi in hrani Bog brez
posestva že čez šest sto let.

Sv. Anton

6

82

Ali Bog ne plačuje časne reči,
ketere ljudje zapustijo rado-
voljno in iz ljubezni do njega,
toliko s časnimi rečmi, temuč
veliko bolj z duhovnimi, ki
so veliko več vredne kaker
vse časne; daje njim notranji
mir, pravo zadovoljnost, du¬
hovno veselje, ki presega vsako
posvetno razveseljevanje. Po¬
polno plačilo pa daje Bog v
nebesih: „in večno življenje
bo dosegel/'

Ako se ne moreš ali ne
smeš odpovedati posestvu ka¬
ker sv. Anton, ker moraš sker-
beti za otroke ali druge, ali
ker bi bil drugači v bolezni,
starosti brez pomoči, zapuščen,
bodi vbog vsaj v duhu. Bodi
zadovoljen s tem, kar imaš in

83

ne imej navezanega serca na
časne reči. Ravnaj se po sve¬
tem aposteljnu Pavlu: „Keteri
kupujejo, naj bodo, kaker bi
ne imeli; in keteri vživajo ta
svet, kakor bi ga ne vživali;
ker podoba tega sveta, prejde.“
(1. Kor.-7, 30, in 31.)

Zgled.

Kako zelo je ljubil sveti
Anton Padovanski vboštvo, ti
kaže sledeča dogodba. Kervo-
ločni Ecclin se je skesal, da
ga ni vmoril. Svoje služabnike
je poslal za njim; izročil jim
je bogat dar in jim naročil,
da naj ga ponudijo sv. Antonu.
Ako bo vzel dar, naj ga pre¬
cej vbijejo; ako pa daru ne
bo hotel sprejeti, naj mu ne

6*

84

store nič žalega. Ko so ga
dohiteli, so ga prosili, da naj
sprejme dar, keterega mu je
poslal Ecelin iz vdanosti. Sveti
Anton jim je z nevoljo odgo¬
voril: „Bog me obvaruj, da
bi sprejel dar, ki je omadežan
s kervijo toliko nedolžnih in
ki tako glasno kliče mašče¬
vanje pred tronom božjim.
Vaš gospod bo moral enkrat
težak odgovor dajati zavoljo
tega denarja. Vcrnitc se in po¬
vejte mu. naj ne skuša priza¬
nesljivosti božje in ne draži
njegove jeze. Vernite se hitro,
da se streha nad vami ne po¬
dere in vas zemlja ne požre.“
Tako je Bog poplačal Anto¬
novo evangeljsko vboštvo že
na zemlji.

— 85 —

Molitev za milost vboštva v duhu.

Sv. Anton, zgled pravega
evangeljskega vboštva, ki si
se vsem časnim rečem odpo¬
vedal in se z obljubo vboštva
zavezal do smerti živeti v
vboštvu, sprosi mi milost, da
bom tudi jaz spoznal, kako
ničemcrne in minljive so vse
časne reči na zemlji, da ne
bom imel navezanega serca ne
na denar, ne na posestvo . . .,
tcmuč, da bom vbog v duhu
in časne reči tako rabil, da
sc bom ž njimi izveličal. Amen.

Deveti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton se verne na Laško.

Sv. Frančišek, vstanovitelj
frančiškanskega reda, je vmerl

— 86 —

soboto zvečer,4. vinotoka 1226.
Po njegovi smerti je bilo po¬
trebno izvoliti novega najvi¬
šjega predstojnika celega reda
na generaljnem kapiteljnu. Ker
je bil sv. Anton varih ali
kustos, je imel tudi on pra¬
vico voliti generalja ali naj¬
višjega predstojnika. Kaker
hitro je zvedel, da je sklican
generaljni kapitelj, se je precej
podal na pot. Potoval je peš
in kjer je imel priložnost, je
pridigal. V Marselju je šel na
ladjo, da bi se prepeljal na
Laško; ali vihar je ladjo zopet
zanesel do Sicilije kaker pervič
iz Afrike. Okoli velike noči je
zapustil otok Sicilijo in šel v
Asiz. Na poti je prišel v Kirn
in pridigal pred papežem. Pa-

87

pež Gregor IX. je bil pri neki
pridigi tako prevzet, da je re¬
kel: „Anton je skrinja zaveze
obeh testamentov in zaklad¬
nica svetega pisma. “ Pri teh
pridigah v Rimu je Bog zopet
poveličal sv. Antona s čudežem,
da so ga razumeli ne samo
Lahi, temuč tudi Francozi,
Nemci in Slovenci, četudi je
pridigal samo v enem jeziku.
V Rimu ni se dolgo mudil,
ker je moral iti v Asiz, ako
je hotel tja priti še o pravem
času.

II. Posnemaj me v pobožnosti !

1. „Pobožnost je“, pravi
sv. apostelj Pavel, „za vse ko¬
ristna/ 4  (1. Tim. 4, 8.) Pobož¬
nost je v vsakem stanu ko-

88

ristna, ker se ozira na večnost
in skerbi v vseh rečeh, da ne
terpi duša škode. Koristna pa
še ni vsaka pobožnost. So
duše, ki prav rade zdihujejo,
se hitro jokati začnejo, veliko
molijo, v cerkvi se dolgo mu¬
dijo, želijo pogosto hoditi k
sv. obhajilu. To je samo na
sebi dobro, ali poglej, kako
je pa doma, v njih hiši? Eno
in drugo opravilo jih doma
čaka, vse je v neredu; otroci
hodijo kamer hočejo, mož,
gospodar, gospa, se jezi in
greh dela. Zavoljo svoje po¬
božnosti zanemarjajo svoje
dolžnosti in drugi Boga žalijo
zavoljo njih. To ni prava, Bogu
dopadljiva pobožnost, tako ni
delal sv. Anton. Mnoge tako

89

pobožne duše so doma zelo
jezične, druge sodijo, oprav¬
ljajo, v vsako reč se mešajo
in nemir delajo. So nepoter-
pežljive, termaste, svojeglavne,
poterpeti ne morejo nobene
težave, rade zamerijo in celo
v sovraštvu živijo z drugimi.
So prevzetne, ničemerne, ve¬
liko nagnjenje imajo na denar,
lepo obleko in druge časne
reči; rade vidijo, da jih drugi
gledajo in za svete imajo. To
ni prava, temuč hinavska po¬
božnost in o takih pravi Kri¬
stus: Resnično povem -vam,
prejeli so svoje plačilo." (Mat.
5, 6.) Resnično pobožen pa
je, kedor želi Bogu služiti in
se ga boji ražaliti. Zato vestno
spolnjuje vse božje in cerkvene

90

zapovedi in natančno opravlja
vse dolžnosti svojega stanu.
Kar mora delati vsak kristijan,
dela očitno in se ne sramuje
drugih, česar pa ni dolžan de¬
lati vsak kristijan, opravlja
skrivej, vedno z dovoljenjem
spovednikovim in ne zanemarja
svojih domačih opravkov. Vsa¬
ko delo opravi vestno in o
pravem času, vse ima snažno
in v lepem redu, je miren, po-
strežljiv, molčeč, pohleven in
poterpežljiv; nobeden mu ne
more nič slabega očitati. Je
taka tudi tvoja pobožnost?
Ako ni, popravi pogreške, da
boš Bogu dopadljiv.

2. Sv. Anton je bil v res¬
nici pobožen, da pa ni zgubil
pobožnosti, ni iskal posvetne

91

tolažbe, ki ni sicer sama na
sebi grešna, je pa pobožnosti
nasprotna. Sv. apostelj Pavel
namreč pravi: „Mcso poželi
zoper duha, duh pa zoper
meso; ta dva sta namreč eden
drugemu zopcr.“ (Galač. 5, 17.)
Kedor se hoče se svetom ve¬
seliti, sc mora odpovedati du¬
hovni tolažbi. Sv. Anton je
zelo skerbel, da je imel vedno
čisto serce; varoval se je nam¬
reč ne samo velikih, temuč
tudi majhnih grehov, ker tudi
ti grehi hladno in mlačno de¬
lajo ljubezen božjo in pravo,
gorečno pobožnost. Varoval
se je tudi, da se ni vkvarjal z
nepotrebnimi mislimi, skerbmi
in opravki. Nepotrebni opravki
in prevelike skerbi za vsak-

92

danje reči, jed, obleko in druge
časne reči, gasijo pobožnost
kaker voda ogenj. In Kristus
sam pravi, da ne smemo biti
preveč skerbni za živež in
obleko. (Mat. 6, 25.) Zakaj pa,
nam pove v priliki od sejavca:
„Keteri je pa mej ternje sejan,
je tisti, keteri besedo sliši,
toda skerb tega sveta, in slepo-
tija bogastva zaduši besedo,
in je brez sadu/ (Mat. 13, 22.)
Zavoljo tega imajo merzlo serce
in brez pobožnosti, ki so polni
skerbi za časne reči. Sveti
Anton se tudi ni menil, kaj
so drugi o njem govorili, gledal
je samo, kako bi Bogu do-
padel in po njegovi sveti volji
živel. Jaz bi bil rad pobožen
in rad bi se veselil se svetom;

93

ves sem zamišljen v posvetne
reči in malo mislim na nebesa,
na Boga. Molim sicer, ali tako
raztreseno, da se svojo mo¬
litvijo Boga bolj žalim kaker
pa častim. Dobro se mi zdi,
ako me ljudje hvalijo; ako me
pa grajajo ali se z menoj nor¬
čujejo, sem nemiren in ne¬
voljen in zapustim razne po¬
božnosti Z mojo pobožnostjo
ni zadovoljen ne Bog, ne ljudje.

Zgled.

Pri dveh svetnikih ni Bog
dopustil, da bi njima jezik
strohnel: sv. Antonu Padovan-
skemu in sv. Janezu Nepo-
muku. Svetemu Janezu Nepo-
muku ni jezik strohnel, ker
je molčal in ni hotel razodeti

94

grehov, ketere je slišal v spo¬
vednici; sv. Antonu Padovan-
skemu pa, ker je ž njim Boga
častil in hvalil in še druge na¬
peljeval in spodbujeval, da so
Boga častili. Leta 1263. je pri¬
šel v Padovo sv. Bonaventura,
škof in cerkveni učenik, da bi
se vdeležil prenescnja sv. trupla
sv. Antona Padovanskcga. Na
njegovo povelje so odperli
trugo, v keteri je bilo truplo
svetnikovo. Kosti so že raz¬
padle, meso v prah spreme¬
njeno, na glavi je bila še koža
in lasje, sredi ust je pa ležal
jezik, erdeč kakor živega in
zdravega človeka. Sveti Bona¬
ventura ga je vzel v svoje
roke in spregovoril sledeče
besede:,,O blagoslovljeni jezik,

95

ki si vedno častil svojega Go¬
spoda in tudi druge priganjal
k njegovemu češčenju, zdaj
tvoja nestrohnelost očitno kaže,
kako dopadljiva je bila Bogu
tvoja služba. “

Molitev za pravo pobožnost.

Sv. Anton, ki si rad molil,
vedno z Bogom občeval in
pripravljen bil, vse storiti, kar
je od tebe zahteval, sprosi mi
duha prave pobožnosti, da bom
pobožno molil, dolžnosti svo¬
jega stanu vestno opravljal, in
tako živel, da mi ne bo mogel
nobeden očitati, da se rad
jezim, druge opravljam, da
sem čmeren in nemaren v
svoji službi; da bom na zemlji

96

za Boga delal in terpel v ne¬
besih pa s teboj ga hvalil in
častil celo večnost. Amen.

Deseti torek ali nedelja.

I. Sveti Anton na našem slo¬
venskem Primorskem.

Pri generaljnem kapiteljnu
v Asizu so izvolili sv. Antona
za provincijalja, to je pred¬
stojnika čez več samostanov
romanjske pokrajine. V to re¬
dovno pokrajino ga je pred
6 leti iz vsmiljenja sprejel pater
Gracijan. Službo provincijalja
je opravljal tri leta in v tem
času obiskal vse samostane
sebi izročene pokrajine. Ta
pokrajina je imela samostane
ne samo na Laškem, temuč

97

tudi na Goriškem, Primorskem,
Kranjskem in Koroškem. Naj¬
prej je šel v mesto Rimini,
kjer je bilo gnjezdo krivo¬
verstva; potem je obiskal sa¬
mostane na Beneškem; šel je
tudi v Oglej, čez Kras v Terst:
iz Tersta nazaj v Gorico, kjer
je sezidal samostan svete Ka¬
tarine. Sobo, kjer je vgoriškem
samostanu stanoval, so spre¬
menili v cerkvico in jej pra¬
vijo pri starem sv. Antonu.
Govori se, da je bil tudi v
Ljubljani. Iz Gorice je šel v
Videm na Beneškem, kjer so
ga slabo sprejeli in niso ho¬
teli poslušati njegovih pridig.
Iz Vidma je šel v Zemono,
odtod v Bcnedke; iz Bencdk
je pa pervič prišel v mesto

Sv. Anton.

7

98

Padovo, meseca listopada leta
1227. Na tem dolgem poto¬
vanju je obiskaval in zidal
samostane in pridigal. Tudi
Slovenci so bili tako srečni,
da so poslušali njegove pri¬
dige. Spoštovali so ga in tudi
po njegovi sveti smerti so ga
še častili; v Gorici in Terstu
ste po dve cerkvi, pri starem
in novem sv. Antonu.

II. Posnemaj me v zaupanju!

1. Kristus pravi vsem: „Brez
mene ne morete nič delati"
(Jan. 15, 5.) To je dobro vedel
sv. Anton in zato ni nase za¬
upal, temuč samo na Boga in
sicer tako terdno, da sc ni
vstrašil nobene pokore in te¬
žave ostrega redovnega živ-

99

Ijenja. Terda obleka sc mu je
zdela mehka; post in frančiš¬
kansko vboštvo se mu je zdelo
prijetno. Sladko se mu je
zdelo zatajevanje, poniževanje,
pokorščina in redovniško živ¬
ljenje, ki se mnogim dozdeva
terdo in neprijetno. Poguma
ni zgubil, ker ga Bog ni hotel
imeti v Afriki, kjer bi bil rad
vmerl za sveto vero. Obupal
ni, ko je zbolel, dolgo bolehen
bil, ko se zanj niso zmenili
in ga za nevednega imeli. Ob¬
upal ni, ko so ga krivoverci
preganjali, ostrupiti in vmoriti
skušali; zdvojil tudi ni, ko so
ga njegovi predstojniki prega¬
njali zavoljo natančnega spol-
njevanja svetega vodila. Se
serčnostjo in gorečnostjo sc

100

je potegoval za čast božjo in
zveličanje duš in se ni bal ne
bogatih, ne učenih, ne go¬
spode.

Kolikokrat sem že na se
zaupal, pa spodletelo mi je
in se mi je delo slabo ob-'
neslo. Kolikokrat sem bil ža¬
losten in opustil težavna dela,
molitve, pokoro in druge po¬
božnosti, ker nisem mislil na
Boga. Ke bi se zanašal na
Boga in ga prosil pomoči, nič
bi ne bilo za me tako težkega,
zopernega in sitnega, da bi
ne mogel začeti in končati.
Po zgledu sv. Antona se bom
pred vsakim važnim in težavnim
delom Boga spomnil in ga po¬
moči prosil ter s terdnim za¬
upanjem se lotil vsakega dela.

101

2. Premišljuj, s kakim za¬
upanjem je molil in prosil
sv. Anton. Kedor hoče pre¬
jeti od Boga, kar prosi, mora
terdno upati, da bo prejel.
Sveti apostelj Jakob namreč
pravi: „Ako kedo izmej vas
potrebuje modrosti, naj je pro¬
si od Boga . . . Prosi naj pa
se zaupanjem brez vsega pre-
mišljanja; zakaj kedor si po¬
mišlja, je enak morskemu valu,
keterega veter goni in sem ter
tja meče. Naj tedej ne misli tak
človek, da bo kaj prejel od
Boga Gospoda“ (Jak. 1, 5"— 7).
Sv. Anton pa ni dvojil nad
božjo vsegamogočnostjo, ko
je prosil zase ali pa za druge.
Terdno je zaupal in s ponižno
prošnjo je tako rekoč Boga

102

prisilil, da gaje vslišal. Dobro
je namreč vedel, da koliker
večjo vero in terdniše upanje
ima kodo, toliko bolj prijetna
je Bogu njegova molitev in
toliko bolj gotovo bo prejel,
kar prosi.

Večkrat sem že opravljal
tridnevnice, dcvetdnevnice, tudi
pobožnost devet in trinajst tor¬
kov za se in za druge, pa nisem
bil vslišan. Molil sem, pa raz¬
treseno; prosil sem, pa brez
terdnega zaupanja. Precej, v
začetku sem že dvojil, ako mi
bo sv. Anton sprosil to milost
pri Bogu; brez terdnega za¬
upanja sem sicer nadaljeval
svoje pobožnosti, pa nemarno
in leno in zato nisem bil
vslišan. Ali naj bi še tako ne-

103

marno in brez terdncga za¬
upanja opravljal devetdnevnice
in pobožnosti devet ali trinajst
torkov? Ne, ravnal se bom
po Jezusovem nauku: „Vse,
karkoli v molitvi prosite, ve¬
rujte, da boste prejeli, in se
vam bo zgodilo." (Mark. 11,24.)

Zgled.

Kako serčen in poln za¬
upanja v Boga je bil sveti
Anton, ko je šlo za čast božjo,
vidimo v sledeči dogodbi. Ker-
voločni Ecelin je mislil vojsko
napovedati Padovi. Ta vojska
bi pokončala skoraj ves trud
sv. Antona. Se zaupanjem v
Boga je šel h kervoločnemu
trinogu in dasiravno je vedel,
da jih je že mnogo dal vmo-

104

riti, je vender stopil predenj,
da bi ga omehčal in pretresel
z božjo besedo. — „Grozoviti
trinog, mu je rekel sv. Anton,
kervoločni tiger! Kako dolgo
boš še zaničeval prizanesljivost
božjo? Kedaj bo že konec
tvojim groznim krivičnostim?
Toliko nedolžnih si že vmoril,
ali ne slišiš, kako vpije ne¬
dolžno prelita kri za mašče¬
vanje proti nebu? . . . Vsega-
mogočni Bog je pripravljen
tirjati od tebe račun . . . Meč
pravičnosti božje že visi nad
tvojo glavo ... In ti se ne
treneš ?“ Ecelinovi rabeljni so
željni čakali, kedaj jim bo
vkazal vmoriti svetega Antona,
ali so se zmotili. Ecelin, ves
prevzet, je mnogo rečij ob-

105

ljubil svetemu Antonu in tudi
spolnil.

Molitev za terdno zaupanje.

Sv. Anton, ki se nisi vstra-
šil nobenega težavnega dela,
temuč s terdnim zaupanjem v
Boga si serčno začel in z božjo
pomočjo tudi srečno končal,
sprosi tudi meni tako terdno
zaupanje v Boga, da se ne
bom vstrašil križev in težav,
ketere pošilja Bog pobožnim
dušam, in da ne bora obupal,
ako ne bom precej vslišan,
temuč, da bom po tvojem
zgledu in s terdnim zaupanjem
v Boga in se stanovitno mo¬
litvijo premagoval vse težave
do smerti. Amen.

106

Enajsti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton z detetom Jezu-
ščkoni v naročju.

Ko je prišel sveti Anton
pervič v Padovo, so se meščani
mej seboj prepirali in prega¬
njali; kriva vera se je zelo ši¬
rila mej njimi in prav slabo
so živeli. V tem mestu je bilo
veliko dela za sv. Antona; z
gorečnostjo in serčnostjo je
začel pridigovati zoper krivo
vero, razuzdano življenje in
druge grehe. Bog je poterjeval
njegove pridige z velikimi ču¬
deži. Padovanci so radi poslu¬
šali pridige sv. Antona; go¬
spodje so ga celo prosili, da
naj jih jim spiše. To željo jim
je spolnil in spisal 23 pridig.

107

Frančiškani pa takrat niso še
imeli samostana v mestu Pa¬
dovi, temuč v Arčeli, kake tri
četert ure zunaj mesta Padove.
Za sv. Antona je bilo to te¬
žavno, ker je večkrat dolgo v
noči spovedoval, mestna vrata
so pa že zaperli; večkrat je
moral ostati v mestu čez noč;
se ve, prenočišča mu ni manj¬
kalo; saj bi ga vsak rad vzel
pod svojo streho. Prenočeval
je navadno pri zelo pobožnem
grofu Tizu, ki je bil njegov od-
kritoserčen prijatel in častivec.
Iz spoštovanja do sv. Antona je
vse zapisal, kar je sam videl in
slišal od drugih praviti o njem.
Skrivaj ga je opazoval, da bi
videl njegovo pobožnost in
spokornost.

108

II. Posnemaj me v ljubezni!

1. Premišljuj, kakojesveti
Anton Boga ljubil. Čednost
ljubezen je mej vsemi čed¬
nostmi najbolj vzvišena, Bogu
najbolj prijetna in nam najbolj
koristna. Božja ljubezen je mati
in kraljica vseh čednostij. Za¬
kaj keder Boga res ljubimo,
živimo po namenu, za kete-
rega smo vstvarjeni, namreč,
da Boga v tem življenju vedno
bolj spoznavamo, bolj kaker
vse druge reči ljubimo in mu
služimo, ko živimo po nje¬
govih svetih zapovedih, po
smerti pa, da ga bomo gle¬
dali in vživali v nebesih. Vse
druge čednosti brez ljubezni
božje, niso prave čednosti;

109

ljubezen veže vse čednosti in
jim daje pravo vrednost in
svetlost kaker sonce rečem na
zemlji. Kedor Boga ne ljubi,
tudi drugih čednostij nima;
tvoja zmernost, radodarnost
in celo tvoja pobožnost nima
nobene veljave pred Bogom,
ako je ne oživlja in napol¬
njuje ljubezen božja. Sveti
Anton je ljubil Boga ne samo
z jezikom, temuč tudi v djanju.
Natančno je spolnjeval božje
in cerkvene zapovedi; iz lju¬
bezni do Boga se je z veseljem
lotil vsakega tudi težavnega
dela. Delal je, kar je vedel, da
Bog od njega tirja, ali pa da
mu je dopadljivo. Poterpežljivo
je prenašal križe, ketere mu je
Bog pošiljal ali pa dopuščal.

110

Ke bi tudi mene vprašal
Jezus kaker negdaj Petra: „Si¬
mon Jonov! me ljubiš bolj
kaker ti le?“ (Jan 21, 15.)
Me ljubiš bolj kaker svoje
premoženje, svojo srečo, o-
troke, sorodnike, bolj kaker
vse druge reči, bolj kaker
sam sebe? Ali bi si upal od¬
govoriti se svetim Petrom:
„Gospod! ti veš, da te lju¬
bim. “ (Jan. 21, 15.)? Ali ni
v mojem sercu denar, kaka
oseba, žival, na ketero več
mislim kaker na Boga? Kaj
mi pravi vest? Kristus pravi:
„Kedor moje zapovedi ima,
in jih spolnjuje, tisti je, ki me
ljubi.“ (Jan. 14, 21.)

2. Premišljuj, kako je lju¬
bil sv. Anton svojega bližnjega.

111

Največja in perva zapoved je,
da ljubimo Boga bolj, kaker
vse druge stvari; druga in tej
enaka zapoved pa je: „Ljubi
svojega bližnjega kaker sam
sebe/ (Mat. 22, 39.) Ker je
sv. Anton Boga ljubil kolikor
in kjerkoli je le mogel, zato
je tudi ljubil svojega bližnjega.
Vsem je dobro želel; vesel je
bil, ko je videl, da so drugi
veseli, zadovoljni in srečni;
ko je pa videl druge žalostne,
nesrečne, je ž njimi terpel, se
zanje potegoval in pomagal,
ko je prosil Boga pomo-či v
dušnih in telesnih potrebah.
Hrepenel je, da bi Boga vsi
ljubili in živeli po božjih in
cerkvenih zapovedih. Trudil
se je, da bi grešnike spre-

112

obernil, krivoverec pripeljal v
sveto cerkev; dobre je nago¬
varjal, da naj stanovitni osta¬
nejo v dobrem; mlačne je
spodbadal, da bi goreči po¬
stali, skregane pa je miril.

„Ako kedo reče: „Ljubim
Boga“, in sovraži svojega brata,
je lažnik." (1. Jan. 4, 20.) Te
besede veljajo tudi meni. Lju¬
bim svojega bližnjega, pa ne
vseh, temuč samo tiste, ki so
po moji volji. Na bližnjem za¬
pazim precej vsako napako;
precej slabo o njem mislim,
in ga krivično sodim. Njegove
pogreške drugim pravim in še
več povem, kaker je res. Rad
se drugim smejem, jih zani¬
čujem, žalim in sc ž njimi
norčujem, da skrivaj jočejo in

113

morebiti je že eden ali drugi
službo zgubil zavoljo mojega
strupenega jezika. Kedaj bom
škodo popravil? Na druge se
jezim, nečem ž njimi govoriti
in že leta prejemam svete za¬
kramente v sovraštvu in se s
tem tolažim, da so drugi krivi.
Lepo sem posnemal svetega
Antona! Zdaj odpustim vsem
svojim sovražnikom in prej
ko bo mogoče, se bom po¬
miril.

Zgled.

Kako goreče je ljubil sveti
Anton Jezusa, vidimo iz sle¬
deče dogodbe. Grof Tizo je
rad sprejemal sv. Antona v
svojo hišo. Pogostokrat je
opazoval svetnika, ko je pre-

Sv. Anton

8

114

nočeval pri njem. Neko noč
je stal pred svetnikovo sobo
in gledal pri slabo zapertih
vratih, kaj dela sv. Anton v
sobi. Kar zagleda, da stoji
prelepo dete na bukvah, ki so
ležale na mizi in objema sve¬
tega Antona, sv. Anton pa dete
Jezuščka. Ko je grof bolj na¬
tančno opazoval dete, je videl
modro nebeško luč, s ketero
je bilo obdano, zapazil pre¬
čudno lepoto in veličastvo de-
tetovo in veliko veselje svo¬
jega gosta sv. Antona. Ko je
se sveto radovednostjo gledal
v sobo, je videl, ko je dete
pokazalo sv. Antonu na vrata
in mu nekaj na uho povedalo.
Grof je spoznal, da ga dete
vidi, ali ker je še ostalo v

115

sobi, je tudi on še dalje gledal
v sobo skozi vrata, dokler ni
Jezušček izginil. Potem je sveti
Anton vrata odperl in zapazil
grofa, keterega je ponižno pro¬
sil, da naj ne pove nobenemu
te prikazni, dokler bo živel,
kar je grof tudi storil.

Molitev za duha ljubezni.

Sv. Anton, ki si Boga čez
vse ljubil in svojemu bližnjemu
v dušnih in telesnih potrebah
pomagal in še v nebesih Bogu
priporočuješ, ki se tebi pri¬
poročajo, sprosi mi duha prave
ljubezni. Po tvojem zgledu in
po svojem stanu bom Boga
ljubil bolj kaker vse druge
reči in se ga bal razžaliti z
grehom, bližnjemu pa bom

8»

116

pomagal po svoji moči, ako
sem tudi sam vbog. Posebno
pa si bom prizadeval z mo¬
litvijo, pokoro in z dobrim
zgledom peljati duše k Bogu,
ketere je Kristus odkupil se
svojo predrago kervjo. Tako
upam, da bom tudi jaz našel
vsmiljenje pred Bogom in pre¬
jel plačilo onih, ki res Boga
in bližnjega ljubijo. Amen.

Dvanajsti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton pri sv- očetn
papežu.

Ker je bil sv. Anton pro-
vincijalj, je moral zapustiti Pa¬
dovo in preglcdavati še druge
samostane po Laškem. Na svo¬
jem obiskovavnem potovanju

117

je prišel tudi na laško Tirolsko
v mesto Trento. Pred postom
leta 1230. je prišel v Mantovo,
kjer je končal svoje potovanje.
V tem mestu je ostal do ve¬
like noči, potem je šel v Asiz
na generaljni kapitelj, kjer so
mu vzeli težko breme pro-
vincijaljata. Vzeli so mu sicer
težavno in zelo odgovorno
službo, izvolili so pa mej dru¬
gimi tudi njega, ki naj bi šli
v Rim in pri papežu porav¬
nali neko redovno zadevo. Pri
tem kapiteljnu je bil sv. Anton
najmlajši, ali nevstrašen Se je
potegoval za čisto spolnjevanje
svetega vodila. Pri papežu je
dosegel vse, za kar se je po¬
tegoval. Zavoljo te redovne
zadeve je ostal v Rimu tri

118

mesece, pa ni lenobe pasel,
temuč pridno pridigal in spo¬
vedoval. Papež Gregor IX. se
je težko ločil od njega; pri
odhodu mu je dal svoj apo¬
stolski blagoslov in ga nago¬
varjal, da naj pridiga povsod,
kamerkoli ga bo vodil Duh
božji. Meseca listopada je pri¬
šel drugič v Padovo, v samo¬
stan svete Marije Velike, kjer
je čez sedem mesecev potem
13. rožnega cveta leta 1231.
sveto vmerl.

II. Posnemaj me v pravičnosti.

1. Sv. Anton Padovanski
ni imel nič posebnega na sebi.
Telesa je bil šibkega, bolehen
in za težko delo ni bil. Zakaj
so ga radi imeli njegovi du-

119

hovni bratje in drugi? Ker je
bil pravičen in dal vsakemu,
kar mu je šlo. Bogu je dal
svoje serce, ko mu je zvesto
služil, greha se varoval, dobro
delal in pobožno molil; ker je
spoštoval svoje stariše in vbo-
gal svoje predstojnike; ker je
bil hvaležen za prejete dobrote,
ker je revnim in vbogim rad
pomagal; ker je vedno resnico
govoril, vsakemu dobro želel,
rad pomagal, dobrega imena
ni nobenemu vzel, še manj pa
kako reč vkradel.

Oh, kolikokrat sem pfi jaz
nevošljiv, da je bližnji srečen
in se mu dobro godi? Koliko¬
krat sem že poželel ptuje reči,
vzel, ako ne časnih reči, pa
vsaj dobro ime, z dobrim

120

imenom službo in pošten za¬
služek. Koliko je že zdaj po¬
gubljenih, ki so se spovedo¬
vali, da so krali, drugim škodo
delali, jemali dobro ime, vkra-
denih reči pa niso povernili
in škode niso popravili, dasi-
ravno so večkrat obljubili,
vmerli so in zdaj so pogub¬
ljeni. Ali se ne more tudi meni
taka zgoditi ? Ali ne bom dajal
vsakemu, kar mu gre? Varo¬
val se bom, da ne bom kra¬
del, škode delal, goljufal pri
meri, nemarno delal, prevelikih
obrestij tirjal. S Cahejem bom
povernil četverno, ako sem
koga ogoljufal.

2. Sv. Anton pa ni delal,
da bi ga drugi ljudje hvalili
in častili in za svetega imeli.

121

Zakaj, ke bi delal zavoljo dru¬
gih ljudij, bi ne bil pravičen
pred Bogom. Jezus Kristus
namreč sam pravi: „Ako ne
bo obilnejša vaša pravica, ka¬
li er pismarjcv in farizejev, ne
pojdcte v nebeško kraljestvo.“
(Mat. 5, 20.) Farizeji pa so
zato molili, se postili in mi-
loščinjo delili, da so jih drugi
videli, hvalili in za pravične
imeli. Sv. apostelj Pavel piše:
„Ke bi še ljudem dopadel, bi
ne bil Kristusov služabnik. “
(Gal. 1, 10.)

Jaz sem pa do zdaj ravno
nasprotno delal. Govoril sem
o duhovnih rečeh, da so me
drugi meli za učenega in po¬
božnega. Ponižnega sem se
delal, da bi me drugi za po-

122

nižnega šteli. Ako sem kaj
dobrega storil, sem precej že¬
lel, da bi drugi zvedeli in me
pohvalili. In ako so drugi
molčali, sem sam začel pra¬
viti, kaj sem že storil, pre-
terpcl. Ako so druge pohva¬
lili, mene pa ne, sem bil ža¬
losten in nevošljiv. Vest mi
očita, da sem delal veliko
bolj zavoljo ljudij, kaker pa
Bogu v čast, in zato se prav
lahko bojim, da sem že pre¬
jel svoje plačilo od ljudij,
pri Bogu pa ne bom imel
plačila s farizeji, o keterih je
Kristus rekel: „Resnično, po¬
vem vam, prejeli so svoje
plačilo." (Mat. 6, 2.)

123

Zgled.

Nek novinec je postal mla¬
čen in se naveličal samostan¬
skega življenja. Skrivaj je šel
v sobo sv. Antona Padovan-
skega in mu vkradel bukve,
v keterih je sv. Anton psaljme
prav lepo razložil, ter zapustil
samostan. Ko je zvedel sveti
Anton, da mu je novinec vkra¬
del razlago psaljmov, je bil
žalosten, posebno pa zavoljo
greha, s keterim je novinec
Boga razžalil in sebe postavil
v nevarnost večnega pogub¬
ljenja. Sveti Anton je prosil
Boga, naj bo vsmiljen z ne¬
srečnim novincem, vkradene
bukve pa naj mu nazaj dobi.
Bog je vslišal njegovo prošnjo.

124

Ko je hotel zbežati tat z vkra-
denimi bukvami čez most, se
mu je prikazal strašen mož
se sekiro v roki in zavpije:
„Nazaj,nesrečnež! poverni, kar
si vkradel, če ne, te vbijem
in v vodo veržem.“ Mladenič
ves preplašen zbeži nazaj v
samostan; gre k sv. Antonu
in ga odpuščenja prosi. Svet¬
nik mu je vesel odpustil. Ako
zgubiš kako stvar, dušni mir,
poterpežljivost . . . priporočuj
se sv. Antonu.

Molitev za čednosti kerščanske
pravičnosti.

Sv. Anton, prelepa podoba
kerščanske pravičnosti, ki si
dal Bogu svoje serce, ljudem
pa si pomagal, pa ne da bi

125

te hvalili in častili, ker nisi
hrepenel po prazni časti, sprosi
mi milost, da bom tudi jaz
dal svoje serce Bogu, da bom
pravičen služabnik pravičnega
Boga, pravičnost ljubil v vseh
rečeh, molil in dobro delal,
pa ne zavoljo ljudij, in živel
kaker zahteva krščanska pra¬
vičnost in nigdar ne zašel z
njene poti. Amen.

Trinajsti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton vmerje in je mej
svetnike prištet.

Spomladi leta 1231. je imel
sv. Anton zadnje postne pri¬
dige v Padovi. Težavno delo
v postnem času je močno
spodkopalo slabo zdravje sve-

126

tega Antona; sprevidel je, da
mora prenehati s pridiganjem
in spovedovanjem in se od¬
počiti na kakem samotnem
kraju. Zato je ponižno prosil
svojega provincijalja dovolje¬
nja, da bi smel iti v Kampo
sampjero in tam preživeti ne¬
koliko dni v miru in premi¬
šljevanju. Njegova bolezen, vo¬
denica, je bila vsak dan hujša;
na tem kraju mu je Bog raz¬
odel njegovo bližnjo smert.
Sv. Anton je prosil svojega to¬
variša Rogerija, da naj ga pelje
v mesto Padovo, v samostan
Matere božje Velike, kjer želi
vmreti. Ker se je Rogerij bal,
da bi sveti Anton na poti
vmerl, se je ž njim vstavil v
Arčelu. V petek, 13. rožnega

127

cveta se je želel sveti Anton
spovedati; potem je prav po¬
božno prejel sveto popotnico
in se zamaknil. Ko se je za¬
vedel, je prosil, da naj mu po¬
delijo zakrament sv. posled¬
njega olja; potem je prosil
svoje duhovne sobrate, da naj ž
njim molijo spokorne psaljme.
Ko so jih zmolili, je začel emi¬
rati; vmerl je pa tako, kaker
da bi mirno in sladko zaspal,
v petek, okoli četerte ure po¬
poldne 13. rožnega cveta leta
1231, star 35 let in 10 mesecev.
Vsem se je zdel mnogo mlajši
kaker je bil v resnici; zato ga
slikajo na podobah zelo mla¬
dega frančiškana, ki ima v
desnici belo lilijo, v levici pa
derži dete Jezuščka. Papež Gre-

128

gor IX. ga je pri štel mej svet¬
nike 30. majnika leta 1232. na
binkoštno nedeljo, pervo leto
po njegovi sveti smcrti. Telo
sv. Antona je strohnelo, ostale
so samo kosti, koža, lasje na
glavi, zobje in jezik. Jezik je
še vedno erdeč kaker živega
in zdravega človeka in ga ka¬
žejo v njegovi veličastni cerkvi
v Padovi.

II. Posnemaj me v stanovit¬
nosti!

1. Sv. Avguštin pravi, da
ni nobena milost kristijanu
tako potrebna kaker milost
stanovitnosti. Zakaj ta milost
ima v sebi vse druge, brez
nje pa vse druge milosti nič
ne pomagajo. Kaj pomaga za-

129

četi pobožno živeti, moliti, po¬
gosto prejemati svete zakra¬
mente, razne pobožnosti oprav¬
ljati, pokoro delati, čez nekaj
dni pa vse zapustiti. Juda Iška
rijot je dobro začel, ali slabo
končal, ker ni ostal stanoviten
v dobrem. Kristus ni obljubil,
da bo zveličan, keteri samo
začne pobožno živeti, greha
se varovati in delati dobro,
temuč „keteri pa obstoji (zve
sto in stanovitno dobro dela)
do konca, bo zveličan.“ (Mat.
10, 22.) Hudobni duh se ne
boji toliko naših pobožnostij,
pokore, boji se samo naše
stanovitnosti. Zato celo nagiba
neketere osebe, da se preob-
ložijo z molitvami, ker upa,
da jih bodo kmalu začele hitro

St.  Anton

9

130

raztreseno opravljati, potem
pa opuščati. Mnogi so bili
včeraj goreči kakor belo že¬
lezo, danes so že mlačni, jutri
bodo pa merzli. Tako pa ni
delal sv. Anton, temuč je sta¬
novitno do smerti opravljal
svoje molitve, pobožnosti in
pokoro. Vže od otročjih let
je rad molil in častil Mater
božjo in svojih pobožnostij ni
opuščal ne v bolezni ne na
misijonih: edina pokorščina ga
je nagnila, da je kaj spremenil
ali opustil.

Kako lepo me uči sveti
Anton, da naj stanovitno oprav¬
ljam svoje molitve, pobožnosti
in kar mi nalaga moj stan, in
to je zame najbolj važno. Za¬
kaj na tem lehko visi moje

131

zveličanje ali pogubljenje. Ali,
kolikokratsemžesklcpal oprav¬
ljati eno in drugo molitev, po¬
božnost, pokoro ... ali kmalu
sem se naveličal in vse za¬
pustil. Odpusti mi, o moj Bog,
mojo nestanovitnost; pri pervi
spovedi se bom pogovoril se
svojim spovednikom glede mo¬
litev in pobožnosti in kar mi
bo priporočal, bom zvesto
spolnjeval.

2. Ako hočeš stanovitno
opravljati svoje pobožnosti,
glej najprej, da se ne .boš
preobložil; ne nalagaj si bu¬
tare, keterc ne moreš nositi.
Drugič skerbi, da boš oprav¬
ljal svoje molitve zjutraj ko-
liker moreš in ne odlašaj do
večera, ko si truden in zaspan.

9»

132

Ne glej težav; začetek je na¬
vadno težek: hudobni duh nam
ga dela večjega kaker je v
resnici. Ne ravnaj se po mlačnih
in nemarnih, temuč po svetem
Antonu, keterega niso mogli
odverniti od poklica ne sta-
riši, ne sorodniki, ne svet, ne
hudobni duh. Z božjo pomočjo
je premagal vse skušnjave in
težave in stanoviten ostal v
dobrem do smerti.

Kako srečen je zdaj sveti
Anton v nebesih, ki se je
zvesto in stanovitno varoval
greha in delal dobro na zemlji
do svoje svete smerti. Samo
36 let je terpelo vojskovanje in
zatajevanje, veselje je pa večno
v nebesih. Srečen bom tudi
jaz ne samo v nebesih, temuč

133

tudi že na zemlji, ako bom
posnemal sv. Antona v stano¬
vitnosti v dobrem. Da, po¬
snemal ga bom: varoval se
bom greha, v ketcrega največ¬
krat padem in natančno bom
opravljal dolžnosti svojega
stanu.

Zgled.

Hudobni duh je nekemu
frančiškanskemu novincu delal
hude skušnjave, da bi zapustil
red. Ko je mislil novinec res
zapustiti samostan, ga je po¬
klical k sebi sv. Anton, vanj
je dihnil in rekel: ,,Prejmi
sv. Duha!“ Pri teh besedah
se je mladenič zgrudil na tla.
Sveti Anton ga je prijel in
vzdignil. Mladeničev obraz se

134

je nenavadno svetil; ko sc je
zavedel, je povedal sv. Antonu,
da je bil zamaknjen v nebesa.
Po tej dogodbi, ga ni več
skušal hudobni duh, da naj
zapusti redovni stan, zvest je
ostal svojemu poklicu do smer-
ti. Tudi ti se priporočaj sve¬
temu Antonu, keder te hudobni
duh nagovarja, da opusti kako
pobožnost, ali spremeni svoj
stan.

Molitev za stanovitnost.

Sv. Anton, ki si zvesto in
stanovitno služil Bogu in svo¬
jemu poklicu stanoviten ostal
do smerti, sprosi mi pri Bogu
milost v stanovitnosti, da se
bom mogel z božjo pomočjo
stanovitno do smerti varovati

135

greha, posebno pa tega (imenuj
ga), vestno in natančno spol¬
njevati dolžnosti svojega stanu,
pobožno opravljati svoje mo¬
litve, vredno prejemati svete
zakramente in tako doseči več¬
no zveličanje. Amen.

torkov

v čast sv. Antonu Padovanskemu.

Za to pobožnost, ki pa nima
odpustkov, lahko jemlješ vsak torek
premišljevanje iz pobožnosti trinajst
torkov, ali moliš responzorij ali
venček v čast sv. Antonu, ali pa
sledeče molitve.

Molitev k sv. Antonu Padovan-
skeniu za devet torkov.*)

O mogočni pomočnik v vsaki
potrebi, sv. Anton Padovanski,

*) Molitev k sv. Antonu z darovanjem
in k Jezuščku v naročju sv. Antona z da¬
rovanjem so iz P. Gaudentius Guggen-
bichler, Ablass- und Bruderschaftsbuch.
II. B. 1873.

137

ker že toliko ljudij hvali tvojo
pomoč, ki so bili vslišani in
potolaženi v svojih potrebah,
ko so opravljali pobožnost
devet torkov. Tudi jaz hočem
opravljati pobožnost devet tor¬
kov. Bogu in tebi v čast. Po
neskončnem Jezusovem zaslu-
ženju in po tvoji verni pomoči
in mogočni priprošnji upam,
da bom potolažen v svoji po¬
trebi. Ponižen klečim pred
tvojo podobo, koliker morem
pobožno jo obiščem in z dol¬
žnim spoštovanjem častim in
tvoje mogočne pomoči in" pri¬
prošnje prosim. Terdno za¬
upam v te, o moj ljubi sveti
Anton, in ne dvojim ali mi
moreš in hočeš pomagati; za¬
kaj ti mi boš gotovo pomagal,

138

ker si zelo dobrotljiv in ker
si bil na zemlji tako zvest
služabnik božji, zdaj pa v ne¬
besih tako velik prijatelj Kri¬
stusov, da te posebno ljubi in
časti in ti ne odreče nobene
prošnje. Ako je reč, ketero
prosim, dobra in po božji volji,
ne dvojim, da ne bi prinesel
pred sedež božji moje prošnje
in prejel, kar prosim. Ako pa
ni po božji volji, in ne v zve¬
ličanje moje duše, kar prosim,
ne želim prejeti reči, ketero
prosim, temuč namestu nje
sprosi mi pri Bogu drugo, ki
bo v moje zveličanje.

Vsliši me torej, o moj ljubi
sv. Anton, in potolaži v moji
potrebi. Milostno sprejmi mojo
molitev in moja goreča prošnja

139

naj do tebe pride. Daj, da bo
presunilo in omehčalo moje
zdihovanje in solze tvoje vsmi-
Ijeno serce. Ne dopusti, da bi
bil osramočen v svojem terd-
nem zaupanju in da bi tebe
in mene zasmehovali tvoji so¬
vražniki, rekoč: „Kje je tedaj
tvoje zaupanje, ko si se za¬
našal na sv. Antona? Lepo te
je vslišal in potolažil!“ Te za-
smehovavce boš osramotil.sve¬
ti Anton; ko boš vslišal mojo
prošnjo, jim boš pokazal, da
sem prav storil, ker sem za¬
upal na te in da prejmejo po
tebi pomoč in tolažbo, ki te
prosijo v svojih potrebah.

Prosim te tedaj, o častitljivi
svetnik, pa bolj zavoljo tvoje
časti, kaker svoje koristi, vsliši

140

mojo prošnjo in sprosi mi pri
Bogu, kar želim. Vsliši me že
vender, da se bo tvoja hvala
še bolj širila po svetu in tvoja
mogočna pomoč še bolj slav¬
ljena in da te bodo tvoji slu¬
žabniki in služabnice še bolj
ljubili in častili, nasprotniki
pa pobožnosti tvojih torkov
še bolj osramočeni.

Ne glej, o sv. Anton, če
sem vreden vslišan biti, temuč
glej, kako vreden si ti mene
vslišati in potolažiti. Oh, ne
spominjaj se, da sem toliko¬
krat razžalil svojega najvišjega
Boga in tebe, njegovega pri-
jatla, temuč glej, kako zdaj
vse svoje grehe resnično ob¬
žalujem in terdno sklepam jih
nigdar več ne storiti. Ne za-

141

verzi tedaj mojega skesanega
serca, keterega tudi pravični
Bog ne zaničuje in zametava.
Dasiravno sem velik grešnik,
vender nimaš vzroka mene za¬
vreči, temuč sprejeti in vsli-
šati, da bo večja tvoja hvala
in tvoja čast pred svetom, ko
bodo namreč zvedeli ljudje,
da si vslišal in potolažil tudi
mene največjega grešnika. Vsi,
posebno pa še jaz bomo o
čudežih govorili, kako dobrot¬
ljiv svetnik si, ker tudi hudob¬
neža ne zaveržeš, temuč ga
milostno sprejmeš, ko pride k
tebi skesan.

Spomnim te še, da si ti
sam začetnik pobožnosti devet
torkov, ko si že tolikim tako
hitro in večkrat čudovito po-

142

magal, ki so v svojih potrebah
opravljali pobožnost devet tor¬
kov. To mora spodbujevati
vse stiskane, da začnejo to
pobožnost z velikim zaupanjem.
Tudi jaz sem začel obiskovati
tvojo sv. podobo devet torkov,
jo pobožno nadaljujem in terdno
upam, da bom vslišan. Tvojo
prijazno podobo, na keteri imaš
v naročju preljubo dete Je-
zuščka, obiskavam poln go¬
reče ljubezni. Klečeč in s pri¬
klonjeno glavo molim ljubo
dete Jezuščka, keterega si ti
na zemlji tako nežno in spošt¬
ljivo objemal, tebe pa prosim,
da ga tudi v mojem imenu
moliš in mu izročiš mojo slabo
pobožnost. Razodeni mu mojo
željo, povej mu mojo potrebo,

143

ki teži moje žalostno serce.
Prosi presladko dete Jezuščka
zame, svojega vernega častivca
in mi sprosi milost, zavoljo
ketere opravljam pobožnost
devet torkov. O prosi in ne
nehaj prositi, dokler mi ne
sprosiš zaželjene milosti. Ko
bom pa to milost prejel, tudi
jaz ne bom nehal se ti pre-
serčno zahvaljevati in tvojo
hvalo vsem ljudem oznanje¬
vati. Amen.

Darovanje te molitve.

Zdaj sem izlil svoje serce
pred teboj, o sv. Anton, tvojo
podobo sem obiskal, počastil
in svojo molitev pred njo
opravil. Zdaj ti toplo pripo¬
ročim svojo nevredno molitev.

144

Zedinim jo se vsemi molitvami,
ketere si ti opravil na zemlji,
in ketere se opravljajo tebi v
čast. Vse te zvežem v šopek
in ga položim v persno rano
Jezusovo, v ljubezni goreče
serce tvojega sladkega deteta
Jezuščka; od njegove božje
ljubezni vžgane in z njegovo
rožnato kervjo oškropljene, ti
jih poklonim z dolžnim spo¬
štovanjem v tvojo večjo čast
in da boš vslišal mojo gorečo
prošnjo. Vzemi jo tako Iju-
beznjivo, moj verni prijatel,
kaker ti jo zročim in naj ti
bo tako dopadljiva, kaker da
bi ti jo izročil najbolj pobožni
človek. Amen.

145

Molitev k detetu Jezuščku v
naročju sv. Antona Padovan-
skega:

(ob devetih torkih pred podobo sv. Antona
Padovanskega.)

O ti sladka ljubezen mo¬
jega serca, najljubše dete Je-
zušček, molim te v rokah tvo¬
jega vernega služabnika An¬
tona; rad bi ti izkazal svojo
ljubezen tako goreče, kaker
sv. Anton na zemlji. Spomnim
te zveste ljubezni in prijatelj¬
stva, ketero si imel ž njim,
ko je še na zemlji živel, da si
se ponižal prikazati se mu v
podobi deteta in se pustil pe¬
stovati v njegovih rokah in
delati s teboj, kaker je hotel.
O res velika milost! o res
zvesta ljubezen. Brez dvojbe

Sv. Anton

10

146

je moral biti sv. Anton tvoj
dober prijatcl, ker si mu ska-
zal to posebno milost, ketero
si odrekel mnogim drugim
velikim svetnikom. Brez dvoj-
be si mu takrat podelil toliko
milostij, da jih je sam imel
celo svoje življenje v obilnosti
in jih je mogel še drugim de¬
liti. Da spozna ves svet to
njemu skazano milost, si hotel,
da te slikajo v podobi majh¬
nega deteta v naročju sv. An¬
tona in te tako moramo ž njim
častiti. Zato pokleknem pred
teboj, o moj Jezus, in te ča¬
stim v naročju sv. Antona.
Tvojo podobo častim ravno
tako, kakor da si res tukaj.
Pozdravim te, o moj Jezus in
pripognen te molim. O moje

147

preljubeznjivo dete Jezušček,
tega ne delam samo v svojem
imenu, temuč tudi v imenu
sv. Antona in vseh angeljev in
svetnikov; tako bi te rad mo¬
lil, častil in ljubil celo večnost.
— Zdaj si upam razodeti svojo
potrebo in položiti pred tebe,
kar me na sercu teži. Zdaj
opravljam pobožnost devet tor¬
kov in terdno upam, da bom
prejel po tvoji neskončni do¬
brotljivosti in po priprošnji
sv. Antona, kar prosim. Ker
se pa nisem upal zavoljo svoje
nevrednosti k tebi priti,- sem
poslal k tebi v prejšnji mo¬
litvi sv. Antona, ki bo namestu
mene prosil z velikim zaupa¬
njem, in sem ga prosil, da naj
ti razodene in priporoči mojo

10«

148

potrebo. V ti molitvi se pa
derznem tebe samega nago¬
voriti in v imenu sv. Antona
prositi, da vslišiš mojo prošnjo.
— Zato te molim, o prelju-
beznjivo dete Jezušček, po tvoji
neskončni dobroti in milosti
me poslušaj in v moji potrebi
tolaži. Po ljubezni, s ketero
si ljubil in še zdaj ljubiš v
nebesih sv. Antona, te prosim,
vsliši mojo prošnjo in polajšaj
moj križ. Po ljubezni, s ketero
si kak er dete ljubil svojo pre¬
ljubo mater, te prosim, vsliši
mojo prošnjo in reši me moje
velike nadloge. Po tvoji ne¬
skončni ljubezni, s ketero lju¬
biš od vekomaj svojega ne¬
beškega Očeta in sv. Duha in
boš ljubil na večne čase, mi-

149

lostno me vsliši, in daj, da
bom srečno končal pobožnost
devet torkov.

Ako pa veš po svoji ne-
zapopadljivi modrosti, da bi
bilo na potu mojemu zveli¬
čanju ali pa mojim bližnjim,
daj mi (pa) namestu tega drugo
milost. Terdno upam, da bom
gotovo dosegel, kar prosim,
ker vem, da je tvoja dobrot¬
ljivost neskončna in preserčno
želiš deliti svoje milosti. Da,
ti še celo zahtevaš, da naj
prosimo tvoje milosti in da
bi še rajši prosili, nas-opo¬
minjaš, ko praviš: „Prosite in
boste prejeli. Iščite in boste na¬
šli; terkajte in se vam bo od-
perlo.“ Po ti obljubi spod¬
bujen, te prosim in ne dvojim,

150

da ne bom prejel; iščem in ne
dvojim, da ne bom našel; ter-
kam in ne dvojim, da se mi
ne bo odperlo. Da bom pa še
bolj goreče prosil in te prej
nagnil, da mi boš izpolnil mojo
željo, bom trikrat prav po¬
božno zmolil molitev, ketero
si ti sam nas učil moliti in
po tebi jo bom poslal tvo¬
jemu nebeškemu Očetu.

Zmoli tri očenaše in češčena-
marije.

Darovanje te molitve.

Zdaj sem končal svojo mo¬
litev, koliker sem mogel po¬
božno, o moje sladko dete
Jezušček, in svojo serčno željo
ponižno in se zaupanjem raz¬
odel. Zdaj ti jo zročim z dolž-

151

nim spoštovanjem in te pro¬
sim po tvoji veliki dobrotlji¬
vosti, da jo blagovoljno sprej¬
meš. Svojo molitev združim s
tvojo molitvijo in z molitvami
vseh, ki so te kedaj prosili
kake reči in izročim to pobož¬
nost tvojemu svetemu Sercu,
v večjo hvalo presvete Tro¬
jice in vse nebeške vojske.
Upam tedaj, da ti bo prijetna
molitev in te nagnila, da jo
boš vslišal. To mi dodeli Bog
Oče in Sin in sveti Duh.
Amen.

Responzorij.

Videti želiš li čudo?

Smert, bolezen z zmoto vred,
Satan, gobe in vse hudo
Gre, da se ne zna več sled.

152

Morja strašno moč prežene,
Z rok verige razdrobi,
Ud zgubljen, reči zgubljene
Mladi, stari spet dobi.

In nevarnosti zbežijo,
Zginja tudi revščina;

Vslišani naj govorijo,
Pričaj, mesto Padova!

Morja strašno moč prežene,
Z rok verige razdrobi;

Ud zgubljen, reči zgubljene
Mladi stari spet dobi.

Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu.

Morja strašno moč prežene itd.

X. Prosi za nas, sv. Anton!

1^. Da bomo vredni obljub
Kristusovih!

Molimo! Tvojo cerkev, o
Bog, naj svetega Antona, tvo¬
jega spoznavavca, pobožni spo¬
min razveseljuje, da bo z du-

153

hovnimi pomočki vedno za¬
varovana in enkrat večno ve¬
selje vživati zaslužila. Po Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen. 1 )

Papež Pij IX. so vsem vernim
podelili 100 dni odpustka, keder po¬
božno in skesanega serca molijo ta
slavospev ali responzorij; popolni
odpustek pa enkrat v mesecu, ako
ga molijo celi mesec, se spovedd,
pristopijo k sv. obhajilu in v cerkvi
nekoliko zmolijo (vsaj 5 ali 6 oče-
našev, češčenamarij in čast Bogu
Očetu) po namenu sv. očeta papeža.
(Pij IX. 25. prosenca 1866.)

Venček molitvic v čast sv. An¬
tonu Padovanskemu.*)

Sv. Anton se ne naveliča
prositi deteta Jezuščka za svoje

Iz »Cvetja" II. leto.

2 ) Iz St. Francise! - Glocklcin XXI.
Jahrg. Seite 215.

154

častivce v njih dušnih in te¬
lesnih potrebah. Že od davnih
časov so njegovi verni ča-
stivci neprenehoma se zahva¬
ljevali in mu svojo ljubezen
skazovali. Zelo stara, Sloven¬
cem pa še neznana pobožnost
je venček molitvic v čast sve¬
temu Antonu, ta venček mo¬
litvic obstoji iz trinajst prošenj,
ketere se nahajajo v respon-
zoriju: „Glej če iščeš čudežev/ 1
Te prošnje premišljuj, kaker
skrivnosti svetega rožnega ven¬
ca in pri vsaki prošnji zmoli
očenaš, češčenamarijo in čast
bodi Očetu.

Venček molitvic v čast svetemu
Antonu Padovanskemu.

1. Sv. Anton, ki mertve
obujaš, prosi za vse kristjane,

155

ki vmirajo in za naše drage
rajne. Oče naš, češčena Ma¬
rija, čast bodi Očetu.

2. Sv. Anton, goreč ozna-
njevavec sv. evangelija, varuj
nas zmot sovražnikov božjih
in prosi za sv. cerkev in nje¬
nega poglavarja (sv. očeta pa¬
peža). Oče naš, češčena Ma¬
rija, čast bodi Očetu.

3. Sv. Anton, obvaruj nas
sč svojo mogočno priprošnjo
pri presvetem Jezusovem Sercu
nadlog, ki nas čakajo zavoljo
naših grehov. Oče naš, češčena
Marija, čast bodi Očetu.

4. Sv. Anton, ki hudiče iz¬
ganjaš, daj, da bomo prema¬
gali njih zvijačo. Oče naš, če¬
ščena Marija, čast bodi Očetu.

156

5. Sv. Anton, lilija nebeške
čistosti, obvaruj in čisti našo
dušo in telo gob greha. Oče
naš, češčena Marija, čast bodi
Očetu.

6. Sv. Anton, ki bolnike
ozdravljaš, ozdravi bolne in
ohrani nam zdravje. Oče naš,
češčenaMarija, čast bodi Očetu.

7. Sv. Anton, varih popot¬
nikov, pelji tiste, ki so v ne¬
varnosti, v zavetje in pomiri
divje valove strastij, ki pretijo
naši duši. Oče naš, češčena
Marija, čast bodi Očetu.

8. Sv. Anton, ki rešuješ
jetnike, reši nas iz suženjstva
hudega duha. Oče naš, češčena
Marija, čast bodi Očetu.

9. Sv. Anton, ki dobivaš
mladim in starim, da morejo

157

zopet svoje ude rabiti, ohrani
nam telesne in dušne moči.
Oče naš, češčena Marija, čast
bodi Očetu.

10. Sv. Anton, ki pomagaš
najti zgubljene reči, pomagaj,
da bomo našli vse reči, časne
in tudi duhovne, ki smo jih
zgubili. Oče naš, češčena Ma¬
rija, čast bodi Očetu.

11. Sv. Anton, Marijin va¬
rovanec, odženi od nas nevar¬
nosti, ki pretijo našemu telesu
in pa tudi duši. Oče naš, če¬
ščena Marija, čast bodi Očetu.

12. Sv. Anton, ki veš po¬
magati v vsaki potrebi, pridi
nam pomagat v naših potrebah
in dobi kruh in delo tistim,
ki te zanj prosijo. Oče naš, če¬
ščena Marija, čast bodi Očetu.

158

13. Sv. Anton, slavimo te
in se ti zahvaljujemo za tvojo
čudodelno moč in te prosimo,
varuj nas vse dni našega živ¬
ljenja. Oče naš, češčena Ma¬
rija, čast bodi Očetu.

Za sklep moli še responzorij z
dotično molitvijo.

Molitev k sv. Antonu, ko ga
prosiš kake milosti.

Čudoviti sv. Anton, slaven
po slovečih čudežih in ker si
bil vreden, da si deržal v svo¬
jem naročju dete Jezusa, sprosi
mi od njega milost, po keteri
serčno hrepenim. Ti si bil
tako vsmiljen z vbozimi greš¬
niki! Ne glej na grehe tega,
ki te prosi, temuč na slavo
božjo, ki bo vnovič povečana

159

po tebi, in na zveličanje moje
duše, ki je v zvezi s prošnjo,
ki ti jo tako goreče priporo¬
čam. V znamenje moje hva¬
ležnosti naj bo malamiloščinja,
ki ti jo podarim za pomoč
vbozim, s keterimi naj enkrat
dosežem po milosti Jezusa Od¬
rešenika in po tvoji priprošnji
nebeško kraljestvo. Amen.

Za to molitev so podelili 6. maj-
nika 1899. sv. oče Leon XIII. od¬
pustek 100 dni, ki se more dobiti
enkrat na dan.

Molitev k sv. Antonu, ko s.e mu
zahvaljuješ za prejeto milost.

Sloveči čudodelnik, oče
vbozih! Ti, ki si našel na ču-
doviten način skopega človeka
serce mej zlatim denarjem za-

160

kopano, ker si prejel od Boga
serce, ki rado tolaži potrebne,
Ti, ki si izročil naše prošnje
Gospodu in zadobil, da jih je
milostno vslišal; v znamenje
naše hvaležnosti sprejmi mi-
loščinjo, kctero položimo pred
tvoje noge, vbozim v pomoč;
ob enem naj koristi njim in
nam. Enim in drugim pridi
na pomoč sč svojo navadno
dobrotljivostjo v časnih po¬
trebah, še bolj pa skerbi za
naše dušne potrebe zdaj in na
našo smertno uro. Amen.

Kedor pobožno zmoli to mo¬
litev, prejme 100 dni odpustka en¬
krat na dan. (Leon XIII. 13. julija
1896.)

161

Jutranja molitev.

Ko sc zbudiš in je že čas vstati,
reci:

Jezus, Marija in sv. Jožef,
vam podarim svojo dušo in telo.

Ko vstajaš in se oblačiš, reci:

V imenu f Očeta in f Sina
in svetega f Duha. Amen. V
imenu našega Gospoda Jezusa
Kristusa vstanem. On, ki me
je odrešil se svojo predrago
Kervjo, naj me J- blagoslovi,
vodi in hudega varuje; pri
vsakem delu naj me podpira
in pripelje po tem revnem
življenju v večno življenje.
Amen.

Ko si se oblekel, poklekni in po¬
časti Boga:

Verujem, da si tukaj res¬
nično pričujoč, o moj Bog;

Sv. Anton 11

162

se vsemi angelji in svetniki v
nebesih in pobožnimi na zemlji
molim in hvalim tebe svojega
Stvarnika, Odrešenika in Po-
svečevavca.

Zahvali se Bogu.

Zahvalim se ti, o moj Bog,
za vse prejete dobrote, po¬
sebno pa, da si me nocoj ob¬
varoval vsega hudega na duši
in telesu in mi doživeti dal
nov dan, keterega morem po¬
rabiti v tvojo čast in slavo in
v svoje zveličanje. O koliko
ljudij si poklical nocoj s tega
sveta na sodbo in si jih more¬
biti zavergel na večne čase,
ki te niso tolikokrat in tako
zelo žalili, kaker jaz, meni si
pa prizanesel in si mi še celo

163

dal nov dan, da se morem s
teboj spraviti z dobro spo¬
vedjo in te prejeti v zakra¬
mentu presvetega Rešnjega Te¬
lesa. Iz vsega serca se ti za¬
hvalim za vse te milosti in
dobrote.

Napravi dober namen po sv. Leo¬
nardu Portomavriškem:

„0 moj večni Bog, pred tvo¬
jim neskončnim veličastvom
klečč te ponižno molim in ti
darujem vse svoje misli, be¬
sede in djanja tega dne in vse
namerjam storiti iz ljubezni
do tebe, v tvojo čast, da bi
spolnil tvojo božjo voljo, tebi
služil, tebe hvalil in častil, da
bi bil razsvetljen v skrivnostih
svete vere, da bi si zagotovil
svoje zveličanje, dosegel tvoje

11*

164

vsmiljenje in zadostil božji
pravici za svoje tako mnoge
in tako velike grehe, da dušam
v vicah pomagam in zadobim
milost pravega spreobernjenja
vsem grešnikom; z eno be¬
sedo, vsako reč hočem denes
storiti v zvezi najčistejšega
namena, keterega sta imela v
življenji Jezus in Marija in vsi
svetniki v nebesih in vsi pra¬
vični na zemlji. O da bi mogel
z lastno kervjo podpisati ta
dobri namen! Rad bi ga po¬
novil tolikrat vsak trenotek,
koliker trenotkov bo v več¬
nosti. Sprejmi, o moj ljubi
Bog, ta moj dobri namen, po¬
deli mi svoj sveti blagoslov
z delavno milostjo, da več ne
storim nobenega smertnega

165

greha ves čas svojega življenja,
posebno pa denes ne, ko že¬
lim in sem sklenil vdeležiti
se vseh odpustkov, keterih
morem, in biti pri vseh mašah,
ki bodo denes opravljene po
celem svetu in vse darujem
dušam v vicah, da bodo re¬
šene svojih kazni Amen/

Kdor skesan in pobožno moli
to molitev, prejme enkrat na dan
100 dni odpustka; kedor jo pa moli
vsak dan celi mesec, prejme popolni
odpustek v mesecu, ako se spove,
obhaja in v cerkvi pobožno zmoli
vsaj pet ali šest očenašev, češčena-
marij in čast bodi Očetu po namenu
sv. očeta papeža. (Pij IX. 6. sept.
1867.)

Sklep.

Iz ljubezni do tebe, o moj
ljubi Jezus, sklenem denes opra-

166

viti sveto spoved, pristopiti k
svetemu obhajilu, opraviti po¬
božnost trinajst torkov v čast
sv. Antonu Padovanskemu, na¬
tančno in vestno opravljati
dolžnosti svojega stanu, varo¬
vati se vsakega smertnega gre¬
ha, posebno pa tega (imenuj
ga . . .) in se vaditi v ti meni
tako potrebni čednosti (imenuj
jo . . .)

Prošnja.

Ker sem že velikokrat ob-
Ijuboval in terdne sklepe delal,
da se bom poboljšal, pa se
vcnder nisem, zato mi poma¬
gaj in podpiraj, o moj Bog,
da se bom vsaj denes hudega
varoval, dobro delal, svoje dolž¬
nosti vestno opravljal in tako
današnji dan srečno preživel.

167

Tudi tebi se priporočam,
o moja ljuba Mati, presveta
devica Marija, tvojemu deviš¬
kemu ženinu sv. Jožefu, svo¬
jemu angelju varihu, tebi, sveti
Anton Padovanski, in vam moji
priprošnjiki v nebesih prosite
zame, varujte me in vodite po
pravem potu v nebesa, da bom
enkrat z vami presveto Tro¬
jico gledal in častil. Amen.

Oče naš. Ceščena Marija.

Blagoslovi naj me vsega-
mogočni Bog f Oče f Sin in
sveti f Duh. Amen.

Ako skesan in pobožno zmoliš
vsako jutro: Ceščena bodi kraljica,
z dotičnima versticama in odgovo¬
roma, zvečer pa: Pod tvojo pomoč,
prejmeš 100 dni odpustka; ako pa
vsak dan v mesecu, še popolni od¬
pustek dve nedelji v mesecu, vse

— 1G8 —

Marijine praznike, na praznik vseh
svetnikov in na zadnjo uro, ako še
opraviš spoved, pristopiš k sv. ob¬
hajilu in v cerkvi zmoliš pet ali šest
očenašev, češčenamarij in čast bodi
Očetu, po namenu sv. očeta papeža.
(Pij VI. 5. apr. 1786.)

Ceščena bodi, kraljica, mati
milosti, življenje, sladkost in
upanje naše, bodi češčena! K
tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo ža¬
lostni in objokani v tej solzni
dolini. Oh, oberni tedaj, naša
pomočnica, svoje milostive oči
v nas in pokaži nam po tem
revnem življenju Jezusa, bla¬
ženi sad svojega telesa: o mi-
lostiva, o dobrotljiva, o sladka
devica Marija.

V. Stori me vrednega tebe
hvaliti, Devica presveta.

169

J£. Daj mi moč zoper tvoje
sovražnike.

rf. Hvaljen bodi Bog v svo¬
jih svetnikih.

Amen.

Pripravljanje za sv. spoved.

Namen.

0 neskončno vsmiljeni Bog,
ker nečeš, da bi se grešnik
pogubil, temuč, da se spre-
oberne in zveliča in si zato
postavil zakrament sv. pokore,
zato si upam k tebi priti, za¬
krament sv. pokore prejeti in
se s teboj spraviti.

Prošnja.

Ker pa brez tvoje pomoči
nič ne morem, zato te ponižno
prosim, razsvetli me zdaj, da
se bom mogel spomniti vseh

170

svojih storjenih grehov, spo¬
znati njih število, velikost in
hudobijo, jih zaničevati in iz
serca sovražiti, obžalovati in
se poboljšati in tako vredno
prejeti zakrament sv. pokore.

Nato sprašuj svoj© vest od za¬
dnje dobro opravljene spovedi in
sicer tako, kaker da bi bil pri spo¬
vedi zadnjikrat v svojem življenju.

Kesanje in dober sklep.

O moj Bog, kaj v  sem delal
se svojimi grehi? Žalil in na
maščevanje sem dražil tebe,
svojega Boga, naj večjo milost
in dobroto, keterega bi moral
ljubiti bolj, kaker vse druge
reči na zemlji. Zdaj te ljubim
in ljubiti te želim celo večnost
in ravno zato mi je iz vsega

171

serca žal, da sem tebe z grehi
žalil. O da bi te ne bil nigdar
ražalil. Ali zdaj se mi studijo
vsi grehi, sovražim jih in s
tvojo pomočjo ne bom nikdar
več storil smertnega greha;
rajše hočem vse preterpeti tudi
umreti, kakor pa te še enkrat
vede in hote ražaliti se smert-
nim grehom, posebno pa še
s temi ne (imenuj jih . . .).

Prošnja.

O Marija, pribežališče greš¬
nikov, moj angelj varih, sveti
Anton Padovanski in vsi moji
priprošnjiki, prosite zdaj zame,
da bom dobro opravil sveto
spoved.

Nato kratko obudi tri božje
čednosti in pred britko martro reci
ves skesan:

172

O Jezus, Sin živega Boga,
vsmili se.

O moj Jezus, žal mi je, da
sem te z grehi žalil.

O vsmiljeni Jezus, bodi mi-
lostiv meni vbogemu grešniku.

Zahvala po sv. spovedi.
Zahvala.

O neskončno vsmiljeni Bog,
iz vsega serca se ti zahvalim,
da si meni, najbolj nehvaležni
stvari, največjemu grešniku
zopet prizanesel in odpustil
grehe in večno kazen. Zahva¬
lim se ti, da si opral mojo dušo
madežev smertnih grehov in
jo olepšal s posvečujočo mi¬
lostjo božjo. Na večne čase
naj bo češčena tvoja neskončna
dobrotljivost, o Jezus, da si

173

postavil zakrament sv. pokore
in mu podelil toliko moč. Rad
bi se zdaj tako zahvalil, kaker
so se zahvaljevali sv. Marija
Magdalena, sv. Peter in drugi,
ki so postali iz velikih greš¬
nikov veliki svetniki; ž njih
zahvalo združim svojo revno,
blagovoljno jo sprejmi.

Kesanje in terdni sklep.

Se enkrat obžaljujem vse
svoje grehe in jih sovražim,
ker sem ž njimi tebe, svojega
Boga ražalil. Terdno sklenem
s tvojo sveto pomočjo nobe¬
nega smertnega greha ne več
storiti, rajše vmreti, kaker pa
tebe vede razžaliti.

Zdaj se odloči, kako se boš
varoval velikih grehov

174

Prošnja.

Ker me pa skušnja uči,
da sem slab, in dasiravno sem
že tolikokra. ierdne sklepe de¬
lal in obljuboval spovedniku,
sem vendcr zopet in zopet padel
v stare grehe, zato te prosim,
o moj Jezus, dajaj mi svojo
pomoč, da se bom mogel greha
varovati in resnično poboljšati.

Prosi za-me, o Marija, moja
Mati, varuj me, ti moj angelj
varih in vi moji priprošnjiki,
da ne bom zopet padel v greh
in svojega Boga razžalil.

Naloženo pokoro opravi se ske¬
sanim sercem in prav pobožno in
sicer tako, kaker ti jo je naložil
spovednik; ke bi jo pa pozabil, opravi
jo, keder se boš spomnil.

175

Pripravljanje za sv. obhajilo.

Večerno pripravljanje za
sv. obhajilo.

Kaker so hrepeneli očaki,
preroki in pobožni stare za¬
veze, videti tebe, svojega Odre¬
šenika, ravno tako hrepenim
tudi jaz tebe prejeti, o moj
Jezus, zjutraj pri sv. obhajilu.
Rad bi se tako pripravil in te
tako goreč prejel, kaker so te
prejemali tvoji svetniki in svet¬
nice in te še prejemajo po¬
božne duše, tvoje neveste na
zemlji. Žal mi je, da sem te
z grehi žalil, ali vse obžaljujem
in terdno sklenem s tvojo po¬
močjo, da bo ta spoved in
sv. obhajilo začetek mojega
novega in svetega življenja. Že

176

nocoj spravi iz mojega serca
vse, kar je zoperno tvojim
očem; očisti ga vseh madežev
in olepšaj ga z lepimi čedno¬
stmi. Spremeni me v novega
človeka in preobleci me v sva¬
tovsko obleko, da boš našel
vredno prebivališče v mojem
sercu in rad ostal v njem vse
dni mojega življenja na zemlji.

Jutranje pripravljanje za sveto
obhajilo.
Tri božje čednosti.

(Odpustek 7 let in sedemkrat
po 40 dni, vsakikrat; kedor jih pa
zmoli vsak dan v mesecu, prejme
popolni odpustek v mesecu, ako se
še spove, pristopi k sv. obhajilu in
moli v cerkvi po namenu sv. očeta
papeža vsaj 5 ali 6 očenašev, češčena-
marij in čast bodi Očetu. BenediktXIII.
15. januarja 1728.)

m

Djanje vere.

Verujem v tebe, pravi, tro-
jedini Bog, Oče, Sin in sv. Duh,
kateri si vse vstvaril, ki vse
ohranjuješ in vladaš, ki dobro
plačuješ in hudo kaznuješ. Ve¬
rujem, da se je Sin božji včlo-
večil, da nas je s svojo smertjo
na križu odrešil, in da nas
sv. Duh se svojo milostjo po¬
svečuje. Verujem in terdim vse,
kar si ti o Bog, razodel ter
nam po sv. katoliški cerkvi
zapoveduješ verovati. Vse to
verujem, ker si ti, o Bog, .sam
na sebi resnica in torej ne
moreš ne goljufati, ne goljufan
biti. V tej veri hočem živeti
in vmreti. O Bog, pomnoži
mojo vero!

Sv. Anton

12

178

Djanj e upanja.

Upam interdno pričakujem,
o Bog, da mi boš po zaslu-
ženju Jezusa Kristusa dal večno
zveličanje, ketero si obljubil
vsem, ki izpolnjujejo tvoje za¬
povedi. Zato tudi upam od tebe
odpuščenje svojih grehov in
vse druge milosti, ketere po¬
trebujem, da si zaslužim večno
zveličanje. Vse to upam od
tebe, ker si vsemogočen, ne¬
skončno dobrotljiv, vsmiljen
in zvest in torej moreš in hočeš
izpolniti, kar si obljubil. V tem
upanju hočem živeti in vmreti.
O Bog, poterdi moje upanje!

D j a nj e ljubezni.

O moj Bog! Ljubim te nad
vse, ker si največja dobrota in

179

neskončno popolen in torej
zavoljo samega sebe vreden
vse ljubezni. In ker ljubim
tebe, ljubim tudi svojega bliž¬
njega, prijatela in neprijatela
in ga hočem ljubiti, kaker sa¬
mega sebe. V tej ljubezni do
tebe hočem živeti in vmreti;
rajše hočem dati vse, kaker tebe
tvojo ljubezen s kakim grehom
zgubiti. O Bog, vžigaj bolj in
bolj mojo ljubezen do tebe !

Kesanje.

O moj Bog! Studijo se mi
vsi moji grehi in resnično že¬
lim, da bi jih ne bil storil.
Vem, kolike kazni sem vreden
in kako sem celo zgubil ne¬
besa in zaslužil pekel. Zato
obžalujem vse svoje grehe in
se jim odpovem za vselej. Še
12«

180

bolj jih pa obžalujem zato, ker
sem v svoji veliki nehvalež¬
nosti tebe, svojega Stvarnika
in najboljšega Očeta, neskon¬
čno in preljubeznjivo dobroto,
manj cenil, kot vstvarjene reči
in sem s tem tako hudo kri¬
vico storil tvojemu neskonč¬
nemu veličastvu. Terdno skle¬
nem, svoje življenje poboljšati,
vseh grehov in tudi bližnjih
priložnostij v greh skerbno se
varovati in odselej tebi zve¬
stejše služiti. O Bog, daj mi
milost, da izpolnim ta svoj
sklep! Amen.

Ponižnost.

Kmalu bom pristopil k tvoji
sveti mizi, o moj Jezus, in te
prejel v zakramentu presvetega
Rešnjega Telesa. Ali, kedo si

181

ti in kedo sem jaz ? Ti si moj
Bog, jaz sem pa tvoja stvar,
ki sem te že velikokrat razžalil
z grehom. Nisem vreden, da
greš pod mojo streho, v moje
serce, ker pa vabiš vse, ko
praviš: „Pridite k meni vsi,
keteri se trudite in ste oblo¬
ženi, in jaz vas bom poživil“,
(Mat. 11.), da celo žugaš: „Ako
ne boste jedli mesa Simi člo¬
vekovega in pili njegove kervi,
ne boste imeli življenja v sebi“
(Jan. 1, 51.), zato te vbogam
in si upam pristopiti k sve¬
temu obhajilu. Še enkrat" ob-
žaljujem vse svoje grehe in
preden prideš o moj ljubi Jezus
v moje serce, izženi iz njega
vse, kar ti je zoperno in ga
napolni z lepimi čednostmi.

182

Hrepenenje.

Pridi tedaj, o moj Jezus, v
moje serce, ki po tebi hre¬
peni! Pridi in se ne zaderžavaj!
O, da bi te mogel tako po¬
božno in vredno prejeti, kaker
so te prejemali v sv. obhajilu
tvoja presveta Mati, aposteljni
in kaker te prejemajo še zdaj
res pobožne in svete duše na
zemlji. Pridi, o moja tolažba,
pridi in posveti me!

Ko pokažejo mašnik presveto Rešnje
Telo, reci tudi ti prav pobožno:

„Gospod, nisem vreden, da
greš pod mojo streho, ampak
reci le besedo in ozdravljena
bo moja duša/

183

Zahvala po sv. obhajilu.

Ko si prejel presveto Rešnje Telo,
reci prav pobožno:

Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, zveličaj me!
Kri Kristusova, napoji me.

Voda strani Kristusove, operi
me.

Terpljenje Kristusovo, poterdi
me.

0 dobrotljivi Jezus, vsliši me.

V svoje svete rane skrij me.
Od tebe ločiti se ne pusti me.
Pred hudim sovražnikom brani

me.

Ob uri moje smerti pokliči me.

In k tebi priti pusti me.

Da s tvojimi svetniki hvalim
te na vekov veke. Amen.

Vsakikrat300dni odpustka; ako
moliš po sv. obhajilu, prejmeš 7 let

184

in sedemkrat 40 dni odpustka; in ako
vsak dan zmoliš cel mesec, se moreš
vdeležiti popolnega odpustka, v me¬
secu, ako še opraviš spoved, pristopiš
k sv. obhajilu in zmoliš v cerkvi po
namenu sv. očeta papeža vsaj 5 ali
6 očenašev, češčenamarij in čast bodi
Očetu (Pij. IX. 9. jan. 1854).

Pozdravi Jezusa.

Že si prišel v moje serce,
te že imam, o ženin moje duše
in zdaj si moj in jaz sem tvoj.
Stokrat bodi počeščen, da si
se tako ponižal in prišel v moje
serce. Molim in častim te, svo¬
jega Gospoda in Boga z Očetom
in svetim Duhom. Vzemi moje
serce v svoje posestvo in ga
nigdar več ne zapusti.

Zahvali se Jezusu.

Preserčno . se ti zahvalim,
o moj Odrešenik za tako veliko

185

milost, da si prišel v moje serce
in me obiskal. Rad bi se ti
tako zahvalil, kaker se spodobi,
kaker so se ti zahvaljevali tvoja
prečista Mati in vsi svetniki,
ki so zdaj v nebesih in kaker
se ti zahvaljujejo na zemlji
pobožne osebe. Njim se pri¬
družim tudi jaz in ž njimi te
hvalim in častim in želim te
častiti in hvaliti celo svoje živ¬
ljenje na zemlji in celo večnost
v nebesih.

Daruj Jezusu.

Ker si se ti meni Vsega
dal, se spodobi, da se tudi
jaz tebi vsega dam. Podarim
ti vse, kar sem in kar imam,
svojo dušo in telo; spomin,
da se bom spominjal samo tebe

186

in tvojih milostij; pamet, da
bom mislil samo na-te; voljo,
da bom hotel in želel samo
to, kar ti hočeš in želiš, da
bom ljubil tebe čez vse, svo¬
jega bližnjega pa, kaker sam
sebe. Vsega se ti izročim in
dam, delaj z menoj, kaker se
bo tebi dopadlo, pripravljen
sem živeti, terpeti intudivmreti,
ako je tvoja sveta volja.

Prosi Jezusa.

Ker si prišel v moje serce,
da bi vedno pri meni ostal,
in mi milosti delil, zato se
prederznem prositi te, o moj
Zveličar, pa ne časnih, niče-
mernih reči, bogastva, razve¬
seljevanja, te reči daj posvet¬
nim ljudem, ki jih radi imajo,

187

meni daj veliko žalost čez moje
grehe, da jih bom resnično
obžaloval. Razsvetljuj me, da
bom vedno bolj spoznaval,
kako gerd je greh in kako
ničemern je svet. Vstvari v
meni novo serce, ki se bo rav¬
nalo po tvoji sveti volji. Daj
mi poterpežljivost, da bom
mogel vdan v tvojo sv. voljo
prenašati bolezen, zaničevanje,
težko službo in druge reve in
nadloge, ketere mi misliš po¬
šiljati. Dajaj mi svojo sveto
pomoč, da bom mogel ž njo
premagati vsako skušnjavo,
terpljenje in težavo; da se bom
mogel varovati tega greha (imenuj
ga), v keterega največkrat pa¬
dem; se vaditi v tej čednosti
(imenuj je), ki mi je tako po-

188

trebna. Razsvetljuj me, da bom
vedno bolj spoznaval dolžnosti
svojega stanu in jih tudi vestno
opravljal. Tvojega sveta po¬
trebujem v tej reči... Daj mi
milost, ketere te prosim da¬
našnji torek, ko opravljam po¬
božnost 13 torkov v čast tvo¬
jemu služabniku, sv. Antonu
Padovanskemu. Daj, da bom
vedno vredno prejemal svete
zakramente, posebno pa na
zadnjo uro. Obvaruj me nagle
in neprevidene smerti. Prosim
te milosti, da te bom ljubil
in zvest ostal v dobrem do
smerti in srečno vmerl. Ravno
te milosti prosim za svoje sta-
riše, brate, sestre, sorodnike,
dobrotnike, prijatele, gospo¬
darje, gospodinje in vse, ki

189

se priporočajo meni v molitev
in za ketere sem dolžan mo¬
liti. Priporočim ti sv. očeta
papeža, kardinalje, škofe, maš-
nike, svojega spovednika, re¬
dovnike in redovnice, duhov-
sko in deželsko gosposko. Pri¬
poročim ti tudi bolnike in ki
njim strežejo, vmirajoče in vse,
ketere misliš danes ali na da¬
našnji dan poklicati s tega sveta
in keteri se hočejo sami vmo-
riti. Vsmili se vdov in sirot,
vbozih in vseh, ki so v skuš¬
njavah, revah in nadlogah. Pro¬
sim te za grešnike, da bi se
spreobernili; mlačne, da bi go¬
reči postali; goreče, da bi go¬
reči ostali do smerti. Pripo¬
ročim ti še vse, ki nevredno
prejemajo svete zakramente,

190

nevernike, staroverce, sovraž¬
nike sv. cerkve, in osebe, ke-
tere sem pohujšal in v greh
zapeljal. Varuj nas strele, toče,
ognja, povodnji, potresa in
bolezni. Vsmili se tudi vbozih
duš v vicah, posebno pa tistih,
ki terpijo morebiti zavoljo
mene, ali pa od mene priča¬
kujejo pomoči in ki so po¬
polnoma pozabljene.

Ko te kličejo domov dolžnosti
tvojega stanu, se po poti in doma
večkrat spomni, kje si zjutraj bil in
koga si prejel. Ker se ne moreš za¬
hvaljevati v cerkvi, kaker bi rad,
daruj Jezusu v zahvalo svoja vsak¬
danja dela in opravila, kaker je delal
sv. Alojzij, sv. Leonard Portomavriški
in drugi.

Sveta maša.

(Po sv. Leonardu Portomavriškem).

I. del.

Od začetka svete maše do svetega
evangelija.

Keder mašnik k oltarju pride,
mej tem ko se prikloni in moli
očitno spoved, tudi ti ob kratkem
sprašaj svojo vest, obudi pravo ke¬
sanje v svojem sercu in prosi" od¬
puščanja svojih grehov. Tudi prosi
pomoči svetega Duha in prečisto
Devico Marijo, da bi mogel, koliker
mogoče, spoštljivo in pobožno biti
pri sveti maši. Da boš mogel pla¬
čevati štiri velike dolge, razdeli sveto

192

mašo na štiri dele po naslednjem
načinu.

V pervem delu, od začetka do
evangelija, boš plačal svoj pervi
dolg, ker boš častil in hvalil veli¬
častvo božje, ki je vredno neskončne
hvale. Zato se ponižaj z Jezusom in
v globoki ponižnosti premišljuj svojo
ničnost; pripoznaj odkritoserčno, da
si najrevniša stvar pred tako ne¬
skončnim veličastvom in v tej zno-
tranji in tudijzunanji ponižnosti (ker
imaš spodobno in skromno biti pri
sveti maši) reci:

„0 moj Bog, jaz te molim
in spoznavam za svojega Go¬
spoda in gospodarja svoje duše.
Pripoznavam, da imam od tebe
vse to, kar sem in kar imam.
Ali ker zasluži tvoje najviše
veličastvo neskončno čast in
vdanost, jaz pa sem vbožec
in nikaker ne morem plačati

193

tolikega dolga, zato ti darujem
ponižnost in vdanost, ketero
ti skazuje Jezus na altarji: kar
Jezus dela, to mislim tudi jaz
storiti; ž njim se ponižujem
pred tvojim veličastvom; mo¬
lim te v ravno tisti ponižnosti,
ketero ti skazuje Jezus. Serčno
se veselim, ker ti daje za me
ljubeznjivi Jezus neskončno
čast in vdanost. “

Na to se veseli, da se Bog ne¬
skončno časti in večkrat ponavljaj:

„Da, o moj Bog, veselim
se neskončne časti, ki prihaja
tvojemu veličastvu iz te svete
daritve; veselim se in radujcm,
kaker znam in morem." —

Ne bodi pa v skerbi, da bi molil
ravno s temi besedami; govori ka¬
ker te pobožnost nagiblje ves zbran

Sv. Anton.

13

194

in zedinjen z Bogom. Oh kako
dobro boš plačal tako svoj pervi
dolg !

II. del.

Od evangelija do povzdigovanja.

V drugem delu, od evangelija
do povzdigovanja, boš poplačal svoj
drugi dolg. Premisli ob kratkem svoje
pregrehe in boš videl svoje neskončno
zadolženje pri božji pravici; potem
reci s ponižnim sercem:

„Glej, o moj Bog, jaz sem
tisti izdajavec, ki sem se to¬
likokrat vzdignil zoper tebe.
Oh se žalostnim sercem in stu¬
dom sovražim vse, prav vse
svoje grehe: zanje ti darujem
ravno tisto zadoščenje, ketero
ti daje Jezus na altarji. Daru¬
jem ti vse Jezusovo zasluženje,

195

kri Jezusovo, celega Jezusa,
Boga in človeka, ki se za me
zopet kaker daritev daruje, ker
je moj Jezus na tem altarji
moj srednik, moj zagovornik,
in mi se svojo predrago Kervjo,
prosi pri tebi odpuščenje. Dru¬
žim se z glasovi te predrage
Kervi in te prosim vsmiljenja
za toliko mojih pregreh. Vsmi¬
ljenja te prosi Jezusova Kri,
vsmiljenja te prosi moje ža¬
lostno serce. Oh moj ljubi
Bog, ako te ne ganejo moje
solze, naj te ganejo zdihljeji
mojega Jezusa. Zakaj ne- bi
mogel prejeti za me zdaj na
altarji tistega vsmiljenja, ketero
je prejel na križu za ves člo¬
veški rod? Da, jaz upam, da
mi boš odpustil zavoljo te pre-

13*>

196

drage Ker vi vse moje velike
grehe, ketere bom obžaloval
celo svoje življenje do zad¬
njega zdihljeja.“

Nato obudi zopet in zopet pravo
in živo kesanje; izlij vsa svoja ču¬
tila in reci Jezusu, ne z jezikom
ampak v sercu:

„Moj ljubi Jezus, daj mi
solze svetega Petra, kesanje
svete Magdalene in obžalovanje
vsih svetnikov, ki so bili po¬
prej grešniki, pozneje pa pravi
spokorniki, da prejmem pri
tej maši odpuščenje vseh svojih
grehov. “

Tako v Bogu zbran večkrat
vzdihni, pa bodi gotov, da boš s
tem popolnoma poplačal vse dol¬
gove, ketere si si nakopal pri Bogu
s toliko grehi.

197

III. del.

Od povzdigovanja do obhajila.

V tretjem delu, od povzdigo¬
vanja do obhajila, premišljuj, koliko
in kako velikih dobrot si prejel od
Boga. V zameno teh dobrot mu daruj
dar neskončne vrednosti, Telo namreč,
in Kri Jezusa Kristusa in povabi tudi
vse angelje in svetnike, naj zahvalijo
Boga za nje namestu tebe, s temi
ali podobnimi besedami:

„0 moj preljubeznivi Bog,
tu sem, obložen z dobrotami,
navadnimi in posebnimi, ketere
si mi vže dal in ketere si mi
pripravljen dajati zdaj in v več¬
nosti. Vem, da je bilo tvoje
vsmiljenje z menoj neskončno
in je še, vender sem ti pri¬
pravljen poplačati vse do za¬
dnjega vinarja in zato, glej,
to božjo Kri in to predrago

198

Telo, to nedolžno klavno da¬
ritev ti darujem po mašniko-
vih rokah iz hvaležnosti in v
povračilo. Svest sem si, da
morem s to daritvijo, ketero
ti darujem, zadosti poplačati
vse, kar si mi podaril. Zakaj
ta daritev je neskončne vred¬
nosti, več je vredna kaker vsi
darovi, ketere sem prejel, ke-
tere prejemam in jih bom še
prejel od tebe. O sveti angelji
in vsi sveti v nebesih, poma¬
gajte mi zdaj, da zahvalim svo¬
jega Boga in v zahvalo za to¬
liko milostij darujte mu ne
samo te svete maše, ampak
vse, ki se zdaj po celem svetu
opravljajo, da popolno pover-
nem njegovi preljubeznivi do¬
brotljivosti tolike milosti, ke-

199

tere sem od njega prejel in
ketere mi misli dati zdaj in
na večne čase. Amen."

Oj kako draga bo našemu do¬
bremu Bogu taka preserčna zahvala!
Kako mu bo zadostila sama ta da¬
ritev, ki velja več kaker vse druge
daritve; zakaj ona je neskončne vred¬
nosti. In da boš laglje vresničil te
pobožne občutke, povabi ves raj na
pomoč; pokliči vse svetnike, ketere
posebno častiš, pa jim reci iz dna
svojega serca:

O moji ljubi sveti patroni,
zahvalite dobrotljivega Boga
namestu mene, da ne bom živel
in vmerl v nehvaležnosti. •• Oh
prosite ga, da vzame moje do¬
bro serce in se ozre na pre-
serčno zahvalo, ketero mu pri
tej maši moj Jezus skazuje
za me.“

200

Naj ti pa ne bo dosti, da le en¬
krat to izrečeš, ampak ponavljaj
več in večkrat, potem pa si bodi
svesti, da boš tako prav popolnoma
poravnal ta svoj veliki dolg.

IV. del.

Od obhajila do konca.

V četertem delu, od obhajila do
konca, ko se mašnik v resnici ob¬
haja, obhajaj se tudi ti duhovno. Ozri
se na Boga, keterega imaš v svojem
sercu in ga prosi mnogo milostij
se živo vero. Zakaj, vedi, da je tudi
Jezus združen ta čas s teboj in za
te prosi in zato razširi svoje serce
in prosi, pa ne malovrednih rečij,
temuč prosi velike milosti, ker je
velika tudi daritev njegovega božjega
Sina, ketero mu daruješ, zato reci
s ponižnim sercem:

„0 moj preljubeznivi Bog,
dobro vem, da nisem vreden

201

tvojih milostij, priznavam svojo
nevrednost in da ne zaslužim
vslišan biti zavoljo toliko in
tako velikih grehov. Kako pa
bi mogel prezreti svojega bož¬
jega Sina, ki na altarji za me
prosi in za me tebi daruje svoje
življenje in svojo Kri? O moj
preljubezniviBog, vslišiprošnje
tega mojega velikega priproš-
njika; zavoljo njega mi daj vse
milosti, ketere veš, da so mi
potrebne za moje zveličanje.
Zdaj si pač upam prositi, da
mi odpusti vse moje grehe in
dodeli milost, da v dobrem
stanoviten ostanem do smerti.
Z zaupanjem na prošnje svo¬
jega Jezusa te prosim, o moj
Bog, tudi vse čednosti v naj-
viši stopinji in vse zdatne pri-

202

pomočke, da bom mogel biti
v resnici svet. Prosim te, spre-
oberni vse nevernike in greš¬
nike, posebno pa tiste, ki so
mi blizu po kervi ali po du¬
hovnem sorodstvu. Prosim te,
reši iz vic ne le samo ene
duše, tcmuč vse, in izpelji jih
iz njih, da bo po moči te božje
daritve prazna ostala ta ječa
očiščujočih se. Spreoberni vse
duše živih in ta siromaški svet
postani raj veselja, kjer te bomo
vsi ljubili, častili in hvalili v
življenji, da pridemo potem
hvalit in častit te vso večnost.
Amen/

Le prosi, prosi za se, za svoje
otroke, za svoje prijatele, sorodnike
in znance. Prosi pomoči v vseh svo¬
jih potrebah, dušnih in telesnih;

203

prosi tudi sveti cerkvi v obilnosti
vse dobro in odvernjenje vsega hu¬
dega. Pa ne prosi mlačno, temuč z
velikim zaupanjem in bodi prepričan,
da bodo tvoje prošnje, združene z
Jezusovimi, vslišane.

Ko je maša končana, zahvali
Boga rekoč:

„Hvala ti bodi vsegamo-
gočni Bog, za vse tvoje do¬
brote, keteri živiš in kraljuješ
od vekomaj (do) na vekomaj.
Amen." —

Na to pojdi iz cerkve se skesa¬
nim sercem, kaker bi šel s Kalvarije.

Večerna molitev.

1. Zahvali se Bogu za prejete
dobrote.

Zopet je eden dan mojega
zemeljskegaživljenjavvečnosti,
ki se ne bo nigdar več vernik

204

Denes sem od tebe, o moj
Bog, zopet veliko dobrega pre¬
jel za dušo in telo. Obvaroval
si me nesreč, nevarnostij in
velikih grehov; obujal si v
meni svete misli, dajal razsvet¬
ljenje in duhovno tolažbo. Tako
srečen sem bil, da sem pri¬
stopil k sv. obhajilu. Lahko
rečem, da je bil za me srečen
današnji dan. O da bi tudi vse
dobro obernil ali slabo sem
porabil prejete milosti.

2. Prosi razsvetljenja.

Pridi sv. Duh in razsvetli
zdaj moj um, da bom mogel
vse svoje grehe današnjega dne
prav spoznati, dobro obžalo¬
vati in se resnično, poboljšati.

3. Zdaj sprašaj svojo vest, kar
si grešil zoper Boga, bližnjega in

205

samega sebe; potem obudi kesanje
s terdnim sklepom.

4. Kesanje in terdni sklep.

Kako slabo sem zopet denes
povračal tvoje dobrote, o moj
Bog! Zopet sem padel v grehe;
oh kako sem mogel grešiti in
tebe svojega najboljšega Očeta
žaliti. Vsi moji storjeni grehi
so mi iz vsega serca žal, ker
sem ž njimi razžalil svojega
Boga, Stvarnika, Odrešenika,
svojega največjega dobrotnika
in prihodnjega sodnika. Terdno
sklenem se poboljšati in rajše
vmreti, kaker pa tebe, o moj
Bog, še enkrat z grehom raz¬
žaliti. Zato se bom posebno
varoval tega greha (imenuj ga),
zapustil bom to slabo društvo,
osebo...; bežal pred to grešno

206

priložnostjo. „Rekel sem, zdaj
začenjam 44  (ps. 67, 11.).

5. Priporoči se.

Preden grem spat, prosim
se sveto cerkvijo: „Obišči,pro¬
simo te, Gospod, to stanovanje
in izženi iz njega vsako zale¬
zovanje hudobnega sovražnika;
tvoji sveti angelji naj v njem
prebivajo, da nas bodo v miru
varovali, in tvoj blagoslov bodi
vedno nad nami. Po Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Zdaj grem h počitku, da
bom zajutra telesno okrepčan
vstal in tebi služil. Spat pa
grem s tistim namenom, s
kakeršnim je spal Jezus, Ma¬
rija, njegova presveta mati
in drugi svetniki na zemlji. V
rani tvojega presvetega Serca,

207

o moj Jezus, hočem nocoj po¬
čivati. Kolikerkrat bom dihnil,
tolikokrat te želim počastiti.
Varuj me nocoj gerdih sanj,
da se ne bom oskrunil ne na
duši, ne na telesu; varuj me
vsakega greha, nagle in nepre-
videne smerti.

O Marija, moje za Bogom
največje zaupanje, moj ljubi
angelj varih, moji priprošnjiki
sveti .. .., sv. Anton Padovan-
ski, vam priporočim sebe, svoje
stariše, brate in sestre, dobrot¬
nike, bolnike, vmirajoče, re¬
veže in grešnike.. .blagoslovite
in varujte nas nocoj vsega
hudega.

Vsmili se, o Jezus, tudi
vbogih duš v vicah; tvoja pre¬
draga Kri naj hladi in lajša

208

njih terpljenje. Reši jih iz vic
prej, ko je mogoče.

Oče naš, češčena Marija.
Večni mir jim daj, Gospod, in
večna luč naj jim sveti. Naj
počivajo v miru Amen.

Ako moliš zjutraj »Češčena bodi
kraljica" zmoli še zvečer „Pod tvojo
pomoč" zavoljo odpustkov.

Pod tvojo pomoč pribe¬
žimo, o sveta božja porodnica!
ne zaverzi naših prošenj v na¬
ših potrebah, temuč reši nas
vselej vseh nevarnostij, častit¬
ljiva in blagoslovljena Devica.

Stori me vrednega tebe
hvaliti, Devica presveta.

Daj mi moč zoper tvoje
sovražnike.

209

Hvaljen bodi Bog v svo¬
jih svetnikih.

Amen.

Preden se vležeš, poškropi z
blagoslovljeno vodo sebe, sobo in
posteljo in reci:

„Pokropi me s hisopom,
in bom očiščen; operi me, in
bolj bom bel kaker sneg“
(ps. 50, 9.).

Na svojem čelu naredi črke:

J. N. K. J. in reci: Jezus,
Nazareški, kralj Judov. Tazma-
govavni napis mojega Zveli¬
čarja Jezusa Kristusa, naj me
varuje nagle, neprevidene in
nesrečne smerti.

Ako pobožno in skesan zmoliš
sledečo molitvico, ketero je rabil

Sv. Anton.

14

210

sv. Anton Padovanski zoper hudobne
duhove, zadobiš enkrat na dan 100
dni odpustka. (Leon XIII. 21. maj-
nika 1892):

„ Glejte križ Gospodov !
Bežite sovražne moči; zmagal
je lev iz Judovega rodu, ko¬
renina Davidova. Aleluja. “

Ko si se sramežljivo slekel in
greš počivat, reci:

V imenu našega Gospoda
Jezusa Kristusa križanega grem
spat; ki me je odrešil se svojo
predrago Kervjo, naj me f
blagoslovi, nocoj vsega hu¬
dega varuje in po tem revnem
življenju pripelje v večno živ¬
ljenje. Amen.

Ko si že v postelji, reci:

Jezus, Marija in sv. Jožef,
vam izročim svojo dušo in telo.

211

Ako še nisi, obudi zdaj prav
kratko tri božje čednosti in potem
zmoli še očenaš in češčena si marijo
za se, kaker da bi mertev ležal, da
boš bolj hitro in v svetih mislih za¬
spal in se zbudil.

14*

Reši svojo dušo!

KAZALO.

Stran

Predgovor. 1.

Začetek in odpustki pobožnosti

13 torkov ali nedelj v čast sve¬
temu Antonu Padovanskemtt . 1

Kako opravljaj pobožnost 1 gtorkov 6

Trinajst torkov ali nedelj.

Pervi torek ali nedelja. Posne¬
maj me v sv. čistosti .... 10

Drugi torek ali nedelja. Posne¬
maj me v razumnosti. ... 21

Tretji torek ali nedelja. Posne¬

maj me v poterpežljivosti .- 30

Četrti torek ali nedelja. Posne¬
maj me v sv. veri . 39

Peti torek ali nedelja. Posnemaj
me v pokori. 50

Sesti torek ali nedelja. Posnemaj
me v pokorščini. 59

Stran

Sedmi torek ali nedelja. Po¬
snemaj me v ponižnosti . . 68

Osmi torek ali nedelja. Posne¬
maj me v vboštvu. 78

Deveti torek ali nedelja. Posne¬

maj me v pobožnosti .... 87

Deseti torek ali nedelja. Posne¬
maj me v zaupanju. g8

Enajsti torek ali nedelja. Po¬
snemaj me v ljubezni ... 108

Dvanajsti torek ali nedelja. Po¬
snemaj me v pravičnosti . . 118

Trinajsti torek ali nedelja. Po¬
snemaj me v stanovitnosti . 1 28

Pobožnost devet torkov.

Molitev k sv. Antonu za devet
torkov.136

Darovanje te molitve.143

Molitev k detetu Jezuščku v

naročju sv Antona Padovan-
skega.145

Slavospev ali responzorij v čast
sv. Antonu Padovanskemu . 1 5 1

Venček molitvic v čast sv. An¬
tonu Padovanskemu .... 153

Stran

Molitev k sv. Antonu, ko ga prosiš
kake milosti.158

Molitev k sv. Antonu, ko se mu

zahvaljuješ za prejeto milost . 159

Razne molitve.

Jutranja molitev.i6t

Pripravljanje za sv. spoved . . 169

Zahvala po sv. spovedi .... 172

Pripravljanje za sv. obhajilo . 175

Zahvala po sv. obhajilu .... 183

Sveta maša.191

Večerna molitev.203

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000476215