spy > t * Slovenly i List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 14. številka Joliet. Illinois, 13, marca 1908 Letnik XVII ŠOLSKI NESREČI V G0LLINW00DU, 0. košnja pepelnica ostane mnogim staršem v do smrti nepozabnem žal-spominu. slovenskih žrtev mnogo. soboto bile slovesno pokopane. Preiskava dokončana. Cleve}and, O., 10. marca. — Tukaj-- 5fH šolski svet je sklenil, Vzeti poso-ll° v znesku $450,000 v popravo vseh Majšnjih šolskih poslopij. Mnogo šol so oblasti že zaprle za 'Oliko a, da se izvedejo potrebne Poprave. Cleveland, O., 9., marca. — Enoin- J^iset malih krst, v katerih so se na Mjala zgorela trupla 21 otrok, katerih mogli spoznati, so danes pokoli na pokopališču v Collinwoodu. , desetih cerkvah so se povodom te-8a pogreba zadnjih žrtev šolske katastrofe čitale črne sv. maše. , Cleveland, O., 9. marca. — V Col-JlnWoodu se danes nadaljuje preiska-Va in zaslišavanje očividcev v zvezi ' šolsko katastrofo. Šolski sluga Her ter> ki je zastopan po posebnem zaporniku, si je nesrečo, ob kateri je 128ubil troje otrok, vzel tako k srcu, % »i tli |®u je danes koroner Burke po žaganju vzpodbudno sporočil, da je on S" Herter — v tej stvari storil svojo Po!no dolžnost in da ni prav nič odgovoren za nesrečo. | Število mrtvih in pogrešanih je 174, med njimi sta dve učiteljici. Preiskava končana. Cleveland, O., 11. marca, -r Koro-11<;r. Burke je uže danes objavil svoj 'fid in izrek glede šolske katastrofe v Collinwoodu. Burke izjavlja, da so 'a*niere grajati, obdolžuje pa ne nikogar. .Šolskega slugo Herter ja ko-opravičuje oziroma oproščuje. !'avi, da je odkril, da je bil Herter svojem mestu, ko je nastal ogenj, jc ob odkritju, ognja dal primc-..... 'fa^v fosiopjii T Nadalje izjavlja korOiier, da je o-Senj nastal v pregraji pod sprednjimi stopnicami in bil povzročen po čezmerni kurjavi v ceveh, ki so potem Vžgale stopnice. Smrt premnogih o-trok, pravi, je povzročila napačna zi-^Va, ker je stena delila stopnice baš sPodaj, vsled česar so bili otroci ob njihovem pritisku do vrat porinjeni v' stran. Slovenske žrtve. Kova Domovina z dne 10. t.'m. po-r°ča med drugim sledeče: V soboto se je vršil pogreb slovenjih otrčk, ki so zgoreli v collimvood-ski šoli. Šestnajst belih rakeV je sta-l<> v slovenski cerkvi Makete Božje, kler pastiruje župnik Rev. Pakiž. Ob 9- Uri je bila slovesna črna maša zaušnica. Rev. Pakižu so pomagali pri °bredih hrvatski župnik Rev. Grško-yič, Rev. Fr. Kerže, Rev. Ponikvar, ^ev. A. Smrekar in Rev. Štefanič iz Clevelanda. Pri pogrebu je bilo zastopanih devet slov. društev z zasta-Vami in eno hrvaško. Pevci cleve-,andskih pevskih društev so zapeli P«"- žalostink. Nobeno oko ni ostalo Su'io pri pogledu na toliko\ število "edolžnih žrtev. Velika množica ljudi je prisostovala pri pogrebu. Iz cerkve so peljali trupla na nottingham-sko pokopališče, kjer ležijo slovenski °troci drug poleg drugega. Nad njihovimi grobovi nameravajo rojaki iz Clevelanda in Collinwooda postaviti , 'eP spomenik. Pokopani so bili v soboto: Angeli-| na Zupan, Josipina Urbančič, Katarina Marinšek, Jerica Morelo, Jos. O-Palek, Josipina Opalek, Ema Grbic, : barija Šega, Anton, Marija in Roza Samsa, Marija Perat, Frank Perat, Frančiška Intihar, John Glizorič in John Oblak. Clevelandski Slovenci so j'm na grob položili krasen venec. Iz "slovenske narodne katoliške j I Cerkve" sv. Petra in Pavla je bilo pokopanih deset slovenskih otrok, pri I Pogrfbu je bil navzoč "škof" Friderik j. Tichy in slovenski "neodvisni pastor" bittrich. Cel dan v soboto so se vršili posled-nji sprevodi iz raznih cerkev. Kdo bi i Preštel solze, ki so močile lica nesrečnih starišev. Z žalostjo so ljudje opazovali sprevode. Skazovanje sočutja. !» Budimpešta, 7. marca. — Tukajšnji občinski svet je danes povodom .šol-; ske katastrofe v Collinwoodu sprejel Prisrčen sočuten sklep. Berolin, 6. marca. — Državni kan-celar knez Buelow je poslal sledeči kabelogram nemškemu poslaniku ,v Washingtonu: "Izrazite v zvezi s šolsko katastrofo županu clevelandske-nui moje prisrčno sožalovanje." Nevarne šole. Chicago, 111., 11. marca.' — V 24 urah bodo bržkone zaprli vec javnih, zasebnih in župnijskih šol v mestu, ako se ne bodo takoj izvršile znatne prezidave, da se življenje neštevilnih šolskih otrok bolje zaščiti proti nevarnosti vsled ognja, nego je to bilo doslej. Nadzorniki gradbenega urada, gasilci in šolske oblasti so tudi včeraj tekmovali med sabo, da odkrijejo šole, dvorane in slična poslopja v nevarnem stanju. Zaključek je naravnost prečuden. Komaj eno šolsko poslopje od peterih je brez ugovora uporabno. Pet takozvanih nikel-gle-dišč so že včeraj zaprli. Do sinoči 'je bilo 99, reci: devetindevetdeset šolskih in sličnih poslopij odkazanih v nujno popravo. Posebno nevarnih za ogenj je izmed 360 javnih ter 200 zasebnih in župnijskih šolskih poslopij nič manj nego 50. Nedeljska postava v Chicagi. Chicago, 111., 12. marca. — Volivna oblast je včeraj iz tehničnih vzrokov odločila, da meščanstvo chicaško na temelju po njem predložene prošnje z nad 174,000 podpisi nima pravice, ob spomladni volitvi glasovati o izvajanju zastarelih nedeljskih postav. Ampak s tem niso Zjedinjene družbe za krajevno samovlado še opustile boja za obvarovanje osebne svobode v tem oziru, nego ga bodo nadaljevale z obnovljenim pogumom. Morda se sodnim potom vendarle posreči, ob bližnji spomladni volitvi glasovati o nedeljskem vprašanju. Emma Goldman. Chicago, 111., 9. marca. — Enima Goldman, pripoznana prva zastopnica ameriških anarhistov, imenovana tudi "velika duhovnica anarhizma" in "kraljica anarhistov", je prišla topot v Chicago baje z namenom, ustanoviti kolonijo, posvečeno prosti ljubezni. "Moja naloga," je izjavila, "obstoja v tem, odgajati ženske za anarhizem. Povzdigniti hočemo ženo do enakopravnosti z možem istotako, kakor odpraviti vse vlade. Mi verujemo v pro sto ljubezen" itd. Kje je am. vojno brodovje? "rii'-l P-l^tiiirv. pre'dstojnlti ftomSfsfe- ga urada, je prejel posredovanjem zve zne postaje za brezžično brzojavstvo v Pensacoli sporočilo, da je brodovje vojnih ladij samo, še kacih 900 milj oddaljeno od Magdalenskega zaliva in da je na krovu vse zdravo. Brodovje se utegne v četrtek, dne 12. marca, vsidrati v zalivu, da se bo tam kak mesec dni vežbalo v streljanju.Brzojavko je odposlal ob 8. uri podadmiral Thomas, nadomestni načelnik brodovja. Harry in. Evelyn Thaw. New York, 10. marca. — Gospa Evelyn Nesbit Thaw bo jutri vložila tožbo za razporoko proti svojemtii soprogu, Harry Tha'wu, ki se nahaja začasno v zavodu za "blazne zločince v Matteawanu, N. Y. Kot vzrok razporoki bo gospa Thaw navedla, da je bil Harry Thaw začasa poroke otemnelega duha in ni vedel, kaj dela. Thaw bo razporoko pobijal. Zldčini se množe. New York, 9. marca. — V svojem letnem' poročilu pravi glavni klerk di-striktnega pravdnika, John A. Hen-neberry, da se zločini v Velikem New Yorku mnogo bolj množe, nego prebivalstvo. Leta 1907. je velika porota podala 6586 več obtožeb, nego prejšnje leto. Čin bebca. Guadalajara, Mehika, 8. marca. — Neki bebec je danes zaprl vrata neke cerkve v Ocotlanu, ko je bila polna vernikov. Ko so ti potem hoteli zapustiti hram božji in so našli izhode zaprte, je nastala panika, pri kateri je bilo poleg 2 moških 6 otrok do smrti pomandranih. Prav žalostno. St. Louis, 7. marca. — "American Car and Foundry Company", ki je že pred enim letom dajala delo 30,000 moškim, v zadnjem času pa samo 3000, bo prihodnji torek poslovanje popolnoma ustavila. Missouri Pacific- in Iron Mountain-železnica sta danes zaprli svoje delavnice ob Sidney-cesti in 2000 ljudi je vsledtega ob delo. Goldfield. Goldfield, Nev., 8. marca. — Zvezne čete, ki so bile tukaj izza treh mesecev za vzdržavanje javnega reda, so včeraj odstopile to nalogo tukajšnji policijski oblasti in nanovo ustanovljeni državni policiji. Čete so štele' 114 mož in 5 častnikov. KRALJ ALFONSO V RARGELONI. Ni se zbal anarhistov, prišel je in bil navdušeno sprejet v taboru republikanizma. vendar je počila bomba. Ampak zlega ni storila. Kralja pozdravilo avstrijsko brodovje. Barcelona, Špansko, 10. marca. — Kralj Alfonz, ki je zapustil Madrid sinoči, je davi dospel semkaj in se nastanil V uradnem stanovanju general-kapitana katalonskega, generala Linares. Prebivalstvo ga je najprisrč-neje pozdravljalo. Doslej ni bilo najmanjših neprilik. Dohod dvornega vlaka in vladarja so naznanili ljudstvu grmeči topovi v luki vsidranih avstrijskih in španskih vojnih ladij. Vsi trgi pred kolodvorom so bili zasedeni po vojaštvu, ki je le z največjim naporom zadrževalo pritiskajoče ljudi. Mesto je vse s cvetjem in zastavami ozaljšano. Barcelona, Špansko, 10. marca,—Iz vojnih ladij "Erzherzog Kari", Erzher zog Friedrich" in "Erzherzog Ferdinand Max" obstoječe in pod poveljstvom admirala Ziegler stoječe avstrij sko brodovje je včeraj dospelo semkaj v pozdrav kralja Alfonza. Orleans, Francija, 10. marca. — Tu bivajoči glavar barcelonskih republikancev, M. Leroux, je izjavil, da obisk Barcelone za kralja ni v zvezi z najmanjšo nevarnostjo, češ, Barcelončani so ogorčeni samo proti prvemu mini-tru Mauri, ki je edini odgovoren za strahovlado na Španskem. Bomba in povratek. Barcelona, 11. marca. — Davi za-rana je obšla policijo groza vsled neke bombe, ki je eksplodirala- v vodovodni cevi na samotnem trgu Atara-zanas. Cev je bila razdejana in postranski tlak je trpel škodo, ampak ra^ njen ni bil nihče. ; ,C>,blasti so zbrisale v$e sl^di po eksploziji,-'še prednb - j^'Sarf i!®f§iŽ;™ "trudile so še na vso moč, da novico prikrijejo, kar se jim je tudi posrečilo do večera, ko je postala splošno-zriana. Uradniki molče o bombi in pravijo, da eksplozija ni bila značilna. Po dvodnevnem bivanju v mestu se je kralj Alfonz nocoj vrnil v Madrid. Množice so se zbrale po cestah in na kolodvoru, da ga pozdravijo v slovo. Kralj je izrazil svojo hvaležnost za sprejem in dokaze ndanosti odstrani-Katalortčanov. Danes je kralj Alfonz obiskaval zavode in posetil tudi avstrijske pomorske zastopnike na avstrijski praporni ladiji, ter si ogledal čete in barake na trgu Atarazanas. Prvi. New York, 6. marca. — Tajen redar in priselitven nadzornik sta sinoči dospela semkaj z Italijanom Vincen-tom Marccione iz Buffala in odpravila moža na Ellis Island, odkoder bo vkratkem kot "nezaželen inozemec" odpeljan v stari kraj. Marccione je bil zadnji ponedeljek v Buff al u dejan v zapor,pod obtožbo, da je_ anarhist. Pr'eiskava je dognala, da mož še ni tri leta v deželi in da je na Italijanskem prebil sedem let v kaznilnici, tako da pride torej pod določbe izgonske postave. Obsojeni Kitajci. Boston, Mass,, 9. marca. _ Warry Charles, eden najbogatejših in najvplivnejših Kitajcev v Bostonu, in o-smeri njegovi rojaki so bili pred porotniki v tukajšnjem kazenskem sodišču spoznani krivim umora v prvi stop nji, in sicer vsak v četverih slučajih. Obtoženi so bili, da so dne 2. avgusta 1907 usmrtili štiri Kitajce. Pravda je trajala 33 dni. "Ali ste anarhist?" New York, 8. marca. — Uradna odredba glede sodelo.vanja priselitvene oblasti s policijo v odkrivanje anarhistov je dospela iz Washingtona na Ellis Island. Komisar Watchorn izjavlja, da more priselitvena oblast samo potem nastopiti proti priseljencem, če se dožene, da so bili breme kaki občini ali če se dozna, da so bili v domovini v zaporu ali če priznajo, da pripadajo tisti vrsti prekucuhov, ki se jih splošno označa kot anarhiste. Taki priseljenci se lahko v treh letih po njihovem dohodu v Združene države izženejo. Dohajajočim priseljencem se vedno stavi vprašanje, da li so anarhisti ali če z anarhisti sočtivstvu-jejo. Japonija grozi Kitaju. Hongkong, 11. marca. — Tukajšnji japonski generalni konzul je danes izjavil, .da bo japonski pamik "Tatsu Maru", ki. so ga kitajski carinski (colli') uradniki zaplenili, v enem ali dveh dneh izpuščen. Podkralj kantonski pa temu ugovarja. Priče zaplenitve ter carinski uradniki in častniki topničark ki so. isto izvršili, bodo danes poslani v Peking. v svrho zaslišanja po uradu za v nanje zadeve. Danes je dospela semkaj japonska križarka "Idzuni". Kitajske oblasti so bile zaplenile parnik, ker so prejele poročilo, da je vozivo orožja in streliva samo na videz namenjeno v Macao, v resnici pa določeno za kitajske upornike v notranjem Kitaju. Koj i o zaplenitvi parnika so glavni časopisi japonski zahtevali od vlade strogoi postopanje proti Kitaju, in če treba, jjjaj se napove vojska. Starejši državniki pa, vštevši kneza Ito in grofa Ino.ve, so svetovali vladi, naj bo zelo previdna in naj ne začne vojske zaradi tako nieeve malenkosti, ker bi sicer izgubila sočutje celega, sveta. 1 udi trna Japonija sedaj mnogo važ-nejsih '.j->r.ivil, nego iznova vojskovati se. .. 1®! Ogromen požar. I'okio, Japonsko, 7. marca. — V blizu, "ležcčtin mestu Noda Soy, ki se "ahaja v njem mnogo pivovaren, je vcef*o preskrbljeno za bdrasle,-treba pa storiti tudi kaj za otroke. Ustatiovr. naj sc ., šole , za matere, domovi St SfeŠtSs; p^H^t zavodi za zdravo mleko žn ithO:-u 1,1 a j tri a h toni Stcsljem zaradi predajfe Port Arturja, Japoncem izrečeno smrtno kazen izpreme-nil v 10 ktni zapor v trdnjavi, Ker je Stesljevo zdravje zelo trpelfo všled naporov med "biego in razburjanja med dv-ema pravdama ter se je bati smrtnega obolenja, bo ^ te sel j menda kmalu popolnoma; pomiloščen. Pristala v blaznico. Dunaj, 8. marca. — Ločena soproga bivšega nadvojvode Leopolda Sal-vatorja, Viljemina Woelfling, je izročena v neko blaznico." Ncsrečnica je nedavno kupila revolver in pretila, u-smrtiti svojega bivšega soproga in njegovega brata. Zdravniška preiskava je dognala, da je žena otemnela na umu. Plaz zasul 12 drvarjev. Budimpešta, 8. marca. — Usoden plaz je zdrčal v dolini Dubrava v ogrskem komitatu Liptava. Dvanajst drvarjev je plaz zasul. Šest od njih je bilo na mestu usmrčenih in štirje so bili smrtnonevarno ranjeni. Kristjan ali mohamedan! Dunaj, 11. marca. — Pravijo, da je avstro-ogrska vlada prejela od Velike Britanije predlog, priporočati imenovanje guvernerja za Makedonijo za več let. Guverner naj bi bil ali kristjan ali mohamedan (!). Ogrski grofi na vrsti. Budimpešta, 10. marca. — Tukajšnji časopisi poročajo, da se je zelo bogati in velečislani grof Paul Ester-hazy zaroči! z gospico Dorothy Whitney. sestrično grofinje Szechenyi prejšnje Gladys Vanderbilt iz New Yorka. Nevesta je hči ptikojnega Williama C. Whitney in sestra velikega finančnika Harry Payne Whitney a. Bila je pri Gladys Vanderbilt-ovi poroki ena izmed družic in grof Esterhazy je bil njen kavalir. Delo za mnoge. Philadelphia, Pa., 10. marca. — Več tisoč nezaposlencev bo # najbližjem času dobilo delo, ker je mestni odbor sprejel odredbo, po kateri se bo izdalo $10,000,000 za občinska dela. "Mokri" in "suhi". St. Paul, Minn., 11. marca. — V manjših krajih in vas t; h v Minnesoti so se danes vršile občinske volitve, v katerih se je šlo predvsem za vprašanje o pijači. Izmed 113 krajev se je izreklo 62 za pridržanje krčem, 51 naproti. Na Daljnem Vzhodu. London,, 10. marca.'"i- V Mandžuriji se zbirajo kitajska vojaSke čete. V Ir-kutsku, sodijo,,.da, je položaj nevaren. Poročali *m&.7.i\ da »o >i,- sprli Kitajci in Jagobci /rt/adi manilžurskili želez-lyWMRo K. ker odličujc v . '*Jffi.oj'Uj». .Mi^ka. . Poročila rptrjflna. Vesele in žal vesti iz La Salle. l.a Salle, 111., 11. marca. —' Pustno soboto je bila godovna veselica pri Matiju Konip in Matiju Hribernik. Ker sta oba ta dva moža odlična .in občt-spoštovana rojaka, obiskalo ju je mnogo prijateljev, s katerimi jima kličemo: "Mnoga leta živili!" Na Canal st. stanuje precej pravoslavnih Hrvatov. Pustni torek jih je sedelo več pred svojim stanovanjem, šaleč in pogovarjajoč sc med seboj* Nekdo vpraša,, kedaj bo Miha BozniČ. vrnil dolžnih 25 centov Stjepanu Bo-nač. Boznič in Bonač, sicer dobra pri jatelja, se začneta nato prepirati. Boznič vrže, Bonača park rat na tla, s čemur se slednjemu tako zameri, da skle ne strašno maščevanje.. Vsi sc po-tlado k počitku, samo Borfač ne, te-muc gre k nekemu, drugemu 11 rvatti, dobi samokres, ga nabasa z dvema krogljama, se tihoma splazi v sobo, kjer je njegov prijatelj in tovariš Boznič že, spal, ter ga v svoji slepi jezi in togoti ustreli v srce, da je bil pri priči mrtev. \ Anton Cirej, 26 let star in oženjen, rojen v Bočni na štajerskem, se je ponesrečil in bil ubit v premogokopu v Cherry zadnji petek in zadnjo nedeljo tukaj pokopan: Društvo Triglav, katerega ud je bil pokojnik, 'mu je priredilo lep pogreb ter ga spremilo k zadnjemu počitku. V cerkvi je imel naš g. župnik ob krsti ginljiv govor. Mlada vdova z enim otrokom dobi zavarovalnino za možem, kar ji bo gotovo velika pomoč v hudi nesreči. 40 urna pobožnost se bode v naši cerkvi sv. Roka začela, v nedeljo 22. marca; našemu župniku bodo, o tej priliki pomagali gospodje iz Jolieta iS Chicage. Simon Jesenšek. Zdravstvena veda. Eno najtežjih vprašanj zdravstvene vede je, tako hitro in popolnoma očr» stiti kako veliko mesto vse umazan« vode, da se prepreči zastrupijenje zraka in vode. Ista resnica veija za na* ša telesa. Pusti izprijeno snov v telesu in gotovo te zastrupi. Preganjaj jo redno in vesel boš življenja. Čuvati vsa prebavila v zdravi in skladni delavnosti, ima 'namen Trinerjevo a-meriško zdrailno grenko vino. Vse te organe uravnava in oživlja ter ne pripušča, da se škodljive primesi živeža skupljajo v telesu. Brž ko je preveč take snovi v vas, vam bo dih zoprn, tek slab, mučila vas bo motna glavo-bolja, utrujeni boste in čemerni. Rabite to zdravilo, kadarkoli vam prebava ni popolna, V lekarnah. Jos. Tri-tier. 6J<5—622 S Ashland Ave, Chi-Mgc, III. jAlcohoi.»psfccmrr., > klUtt—V-tl «ii. tam. u«i ■>««<«) «*>• pn«umor>l», CrouP. tm-1 ___ .....toZ^^m I*.***';_ . >hlce"i»_Č£NT» m. »;nxu« i«" IZ SLOVENSKIH NASELBIN. JoKet, 111., 11. marca. — Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 15. t. m. se prične 40 urna pobožnost presv. Rešnjega Telesa in konča v torek zvečer s slovesno procesijo po cerkvi sv. Jožefa. Pridigali bodo ob tej priliki: V nedeljo zvečer č. g. Alojzij Kastigar iz La Salle, 111.; v ponedeljek zvečer č. g. Anton Sojar iz Chicage, 111.; in v torek zvečer č. g. John Kranjec iz South Chicage, 111. God sv. Jožefa, patrona naše cerkve, bomo slovesno praznovali prihodnji četrtek, dne 19. t. m. Ob 10. uri do-poludne bo slovesna sv. maša z leviti, med katero bo pridigal č. g. John Plev nik iz Waukegana, 111. — Predstavo Kristusovega trpljenja bo priredil v nedeljo 22. t. m. v dvorani stare cerkve dobroznatii ume-teljnik George Drummond s premikajočimi se slikami. Na sporedu bcn mnogo novih in lepih slik, krasno bar-vanih, kot jih še ni bilo videti v Jo-lietu. Prva predstava bode popoludne ob 3. uri 30 min. in druga zvečer ob 7. uri 30 min. Vstopnina znaša za od-rastle 25c, za otroke lSc. Vstopnice so na prodaj v župnišču in uradu Am. Slovenca, a na dan predstave se bodo prodajale £>ri blagajni v stari cerkvi. Čisti dobiček je namenjen za našo cerkev sv. Jožefa. — G. Josipu Leganu, članu salunar-ske tvrdke Petric & Legan, ter soprogi je sinoči, t. j. v torek 10. marca zvečer ob 11. uri nenadno potrkal na duri smrtni angel in odnesel v nebesa dušico hčerke Marije, ki je bila rojena šele dne 22. jan. t. 1. Pogreb b® jutri, to je, v četrtek popoludne. Naše sočutje! — Umrl je zadnji teden rojak Anton Benčič in bil pokopan na slovenskem pokopališču. Bil je mlad, a bela kuga ga je pobrala. N. p. v m.! • — Rojak Jack Malerič je te dni o-zdravljen zapustil bolnišnico sv. Jožefa. Pri delu v jeklarni se je bil nedavno hudo vrezal. — G. John N. Gosar iz West Hobo-kena, N. J., naš dobroznani izdelovalec vseh cerkvenih in društvenih potrebščin, se je koncem zadnjega tedna mudil v našem mestu, kjer ima mnogo prijateljev in znancev. Ogledal si je tudi našo tiskarno. G. Gosar je resničen veščak in umetnik v svoji stroki ter zasluži čim največ pohvale in — podpore. Svoji k svojim!, — Livarnica (foundry) v tovarni za peči zvani "The Joliet Stove Works" bo spet začela z delom prihodnji pone deljek, dne 16. t. ni. Ostali depart-menti spet zaposlujejo, kadar bo zahteval "business", pravijo. — Velike povodnji se je vedno bati našemu mestu ob vsakem večjem deževju, kakor smo spet videli koncem zadnjega tedna, ako se kanalovo obzidje temeljito ne popravi; posebno pomanjkljive so kanalove stene okoli Ruby ceste. Zato so mestni svetovalci v svoji ponedeljkovi seji enoglasno sklenili, strogo pozvati na odgovor merodajne kroge in zahtevati, da se kanalovo obzidje skozinskozi popravi in tako od mesta odvrne neprestana nevarnost velike povodnji, ki bi utegnila postati usodepolnejša, nego je bila ona v Johnstownu, Pa., kakor je po pravici opomnil alderman Harney. Koncem zadnjega tedna je vsled deževja severno od našega mesta voda v kanalu tako narasla, da je bilo mesto že v največji nevarnosti, a topot smo jo vendar še srečno prestali. Ampak v severnem delu mesta je napravila voda vendarle precej škode v raznih kleteh. Po odtočnih žlebih in vodovodih namreč je voda prodrla v razne hrame in kleti ter jih poplavila bolj ali manj visoko tako, da je bila kurjava nekaj dne nemogoča. Tako so bile poplavljene kleti v naši cerkvi in šoli, v Golobitshevem, Nemanichevem in drugih poslopjih. Bil je res pravi škandal odstrani merodajnih oblasti, da kaj tacega ne preprečijo o pravem času. Upajmo, da se zdaj res ukrene vse potrebno v odvrnitev vsake nadaljnje tozadevne nenrilike. — Hrvat John Dorič je te dni odpotoval v stari kraj. Tam pri Požegi v Slavoniji ima baje bogato kmetijo. Od tam ga pa je pred nekaj meseci izvabil semkaj v "obljubljeno deželo medu in mleka — in cekinov, ki se kar po cesti pobirajo" baje njegov tast. Dorič je pa sicer star že 34 let, a silno zaostal na duhu in telesu. V Ameriko prišedši je zbolel in ležal je tri mesece v Chicagi. Potem je prišel v Joliet, pa tu si revež ni mogel pomagati, posebno ko ga je njegov tast zapustil. Pač so ga podpirali milosrčni rojaki, pa Dorič bi bil še poginil, da se ni zavzel zanj g. S. E. Freund, "ravnik in zastopnik avstrijskega konzula. Ta in č. g. hrvatski župnik sta tistega tasta nazadnje vtoliko omehčala, da je kupil Doriču vozni listek za v stari kraj. Čudna povest. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. Mt. Olive, 111., 7. marca. — Cenjeni urednik! Ker je Vaš list unijski in edini, ki želi rojakom korist in napredek, upam, da boste sprejeli tudi ta moj dopis. Tukajšnji premogovniki delajo sedaj z vso silo in je vsak prostor zaseden, tako da dela tu sedaj nihče ne more dobiti. Akoravno sq vsaki dan dela in premogarji zaslužijo od $3.00 do $5.00 na dan, vendar vlada neka tišina med njimi in saloni in prodajalne so bolj prazne kot prej, ko se je slabo delalo (lansko leto). Vzrok temu je 1. april, ker pogodba med delavci in delodajalci se konča, in pri letošnji konvenciji niso ti prišli še do nikakšnega sporazuma. Sedaj je "Waffenstill-stand" do 12. marca, tedaj se zopet konvencija v Indianapolis, Ind., odpre in ako ne pridejo do sporazuma, je štrajk gotov. Slabo se kaže že sedaj, ker premog nakladajo na vse kare, že tudi v box-kare, ker hočejo si ga dosti nabaviti, da ga bodo v času štraj-ka drago prodajali. Ko bi vse majne bile unijske in povsod unijski delavci, ne bi bilo štrajkov, ker delodajalci bi ne mogli računati na skabe.in bi dali delavcem zaslužiti in živeti. To-raj rojaki, glejte da boste vsi unijski in da ne bo nobeden spodjedal drugih bojevnikov za delavske pravice. V prostem času sem mislil, kako bi se dalo pomagati našim rojakom, da bi dobili nasvet v vseh' potrebah za pojasnilo v poljedelstvu, popis vsake države posebej, ki se priporočujejo rojakom za naseljevanje, imena družb, ki so poštene, oglase vseh trgovin, kjer se vse dobro kupi, kjer bi se vsa vprašanja o ameriških postavah zastonj odgovarjala udom, in vprašanja za kmetijske in gospodarske stvari. Sedaj se v listih tiskajo oglasi, ki je marsikaj le humbug. Nemci in Angleži imajo že take liste, ki se vse to opravlja in rojakom naznanja. Da bi pa mi ne samo posnemali druge narode, ampak da bi mi še nekaj boljšega napravili, bi se po mojem mnenju ustanovil en nov "union", ki dobro vem, da nam vlada z veseljem da "charter" za to. In to bi bilo tako: Naš napredni list A. S. bi se potrudil in tiskal še en mali list zraven "Umni Kmetovalec" ali "Ameriški Slovenski Gospodar", in vsi tisti rojaki, ki se zanimajo za kmetijstvo, in pošteni trgovci, ki hočejo prodajati svoje reči poštenim potoni, in drugi, ki želijo rojakom res dobro, bi bili udje te unije. Vsak bi plačal recimo $1 pristopa in potem 50c za list na leto. Izvolili bi se qdbor-ntki, predsednik in podpredsednik, ki bi imela dolžnost, pregledati vSe kar se tiska v tem listu, da je vse pošteno; in da noben dopis ali oglas ne pride od zapeljivcev ali samokorfstnežev, bi se morala ta dva prepričati o vsakej taki osebi, ki kaj piše za ta list, ako je res poštena, z vprašanji na dotično glavarstvo mesta ali politično oblast; in biti bi morala odgovorna pod ostro kaznijo za vse. Potem en doktor prava, ki bi vsa kratka vprašanja odgoT varjal brezplačno. Potem en urednik in svetovalec kmetijskih 'stvari, ki bi brezplačno odgovarjal vsa vprašanja o kmetijskih stvareh. En blagajnik, ki bi hranil in oskrboval denar, ki se dobi za pristop in naročnino in plačal s tem tiskarja in zgoraj omenjene odbornike. Ker je več tisoč rojakov, ki se interesirajo za kmetijske stvari, bi jim bilo s tem veliko pomagano in list bi tudi vspeval. Upeljalo bi se zaupanje eden do drugega, našle bi se tem potom le zanesljive osebe, na katere bi se vsak z zaupanjem obrnil. Odstranili bi se lopovi, ki izkoriščajo naš narod in si polnijo svoje žepe. Prišel bi naš narod v luč napredka in pokazal še drugim narodom, kako v slogi napreduje in da vsi skupno delujemo v blagor vseh, ne pa kakor dosedaj vsak zase. Ne bi mogli taki leni klateži izkoriščati nas s svojimi oglasi in razpošiljanjem raznovrstnih humbugov, ki so že dosedaj na stotine trdozaslu-ženih dolarjev izvabili iz radoverjetnih rojakov. Kar bi se v tem listu pisalo, bi bila vsaka beseda gola resnica in upam, da bi tudi vsak rojak pristopil zraven, kateri že bere sedaj A. S., in tudi drugi in bi skupno naročili oba lista; in naš list A. S. se bi povzdignil v pravo luč napredka in pokazal, da po pošteni poti hoče voditi naš narod in da vsak lahko zaupa vanj. Da se to ustanovi, naj vsak, ki se strinja s tem, naznani svoje ime na Amerikanskega Slovenca, Joliet, ,111. in naš g. urednik bo preštel imena in ako jih bo zadostno število, se vzame charter in odborniki, ki jih je dosti sposobnih tam v Jolietu, se izvole in nova unija je ustanovljena. Mislite si, da z združenimi močmi je vse mogoče storiti. Upam, da bodo podpirali ta moj predlog vsi pravicoljubni in narodoljubnu rojaki in da se bo tudi ustanovilo zaupanje rojakov in sloga med nami, da bomo delali eden za vse in vsi za enega. Seveda, te reči jaz sam ne morem napraviti; prosim tudi jolietske rodoljube, da se poprimejo te stvari, v prvi vrsti našega gosp. urednika, da natisne ta članek o tej reči, in če bo ' natisnjen, je tudi zadostilo, da se A. 1 S. hoče potruditi za to reč. ! H. koncu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in tebi, ljubljeni unijski list A. S., pa želim veliko uspeha! Math. Gaishek. Pripomba uredništva: Vaš nasvet je vreden priporočila in če se ta ideja uresniči, bode v veliko korist mnogim naših rojakov. Prosimo cenjene naročnike in čitatelje našega lista, posebno one, ki so izurjeni v ameriškem kmetijstvu, naj nam naznanijo svoje misli in nasvete o tem velevažnem vprašanju, da se stvar od vseh strani dobro prevdari in razjasni. 'A. S.' bode z veseljem priobčeval vse tozadevne dopise. Bridgeport, O., 9. marca. —■ Kakor se sliši, bode izbruhnil velik štrajk v okrajih mehkega premoga. Ako se to zgodi, bodemo tudi tukajšnji rudarji prizadeti. Tolažimo se vendar, da ne bo take sile. Zdravi! J. H. Cleveland, O., 7. marca. — Slavno uredništvo Am. S., prosim, da mi uvrstite mojih par besedi v predale nam tolikanj priljubljenega lista A. Slovenca. Sicer nisem navajen v skladbah pri tacih dopisih, vendar bom prosil pa slavno uredništvo, ako je kaj pomanjkljivega, naj mi ono spopolni. Ne bom se preveč s prva dolgo mudil; ako mi bo dobro šlo, pa drugo pot kaj obširneje. Toraj začnem z mojim skromnim dopisom, v katerem želim tudi jaz nekoliko rojakom naznaniti, kako se v našem povsod dobro znanem Clevelandu godi. Najprvo hočem rojakom izraziti, kako se čitatelji kratkočasijo z dobrim katoliškim listom. Že veselje ga je imeti na mizi zraven sebe, ko človek dovrši svoja prva dela in pride domu; in brž po večerji se z veseljem vsede nad svoj naslonjač in tedaj od kraja po vrsti skozinskoz. V prvi vrsti je A. S. po pravici katoliški. V njem najdeš vse novosti iz starega kraja, v njem dobiš vse novice iz te dežele, v njeiji najdeš, dragi čitatelj in čitatelji-ca, lepega in poduči j ivega berila za vsako nedeljo ali ako je med tednom praznik, tudi o tem te lepo poduči, kakor najboljši pridigar z leče. Zopet ravno sedaj nam predstavlja Kranjska mesta iz že davno preteklega časa. Kako nas to zanima! Saj nas morajo zanimati naši rojstni kraji, o katerih, ako mislimo, se nam še britko in milo stori. Upam, da bo naše čitatelje vsaj nekoliko spodbudilo, da vsak naročnik, kateri je že v vrsti naročnikov, ostane zvest čitatelj še v prihodnje in želeti je, naj bi vsak naš stari naročnik še jednega novega pridobil. A žali-bog, "urajmou" Sem tudi naše slovenske žene, ko mi je rekla: "E, saj ni nič kaj tacega zanimivega v njem." Vprašam: "Mati, ali berete vselej list A. SI.?" Odgovorila je, da ne. "Ali berete kakega druzega?" Tudi ne. Tedaj mi je bilo lahko reči: "Kako pa morete vedeti, da list A. SI. ni dober?" Tako je, vidite, dragi; dokler jedi ne okusi, kako more vedeti, da ni dobra? Naj omenim še nekoliko 0 napritlku naše šolske mladine. Dne 23. febr. t. 1. so nam priredili Mladeniško Dr. sv. Alojzija in pa Društvo Mladenk Srca Marijinega v šolski dvorani fare sv. Vida veseloigro v dveh dejanjih. Prvo pred igro nastopili sO pevci in pevke obeh imenovanih društev kakor tudi naši cerkveni pevci ter nam več pesmi prav izvrstno zapeli, tako da po vsaki točki je občinstvo burno ploskalo, tako da se je razlegalo po prostorni dvorani. Dvorana bila je precej napolnjena, dasiravno isti večer je priredilo tudi neko drugo društvo prav v bližini te dvorane. Potem se zastor dvigne in začne se prva igra "Čašica kave". Osebe: Gospa Matilda Lok —■ Mimi Zakrajšek: ta je v prvi vrsti svojo nalogo lepo umevno in modro začela in tako končala vse skozinskoz, da smo se kar čudili vsi navzoči, da more tako natanko po predpisu govoriti s svojima prijateljicama. Potem gospa Roza Pok—Katica Perme: ta se je zopet prav prijazno vedla v vseh dejanjih. Tretja gospa Antonija, Matilde prijateljica — Marija Vokač: kako ji je ponujala čašico kave a bila je vedno premrzla. Četrta Lizika, Matilde hišna — Lina Kmet: ta se je zopet znala prav po gosposko obnašati v svojem kratkem belem predpasniku. Peta Krošnjarica — Terezija Pižem: tudi ta je zopet tako izvrstno svoje bla go s svojo sitnostjo prodajala, da ji ni para. Šesta Tuja gospa — Anica Primčič: tudi ta se je vdeležila pri pogovoru tiste mrzle in dobre kave. Čev-Ijarica—Josipina Ermakova; ta je zopet napravila zabaven smeh s svojim čevljarstvom. Sedmič dve deklici — Roza Kmet in Veronika Ermakova: ko smo pa ti dve mali deklici zagledali z venci v rokah, smo si mislili "kaj bosta pa ti dve mladi rožici povedali?" in začeli sta vsaka posebej govoriti glasno in umetno voščilo na čast go-spej Matildi Lok — Mimi Zakrajšek, da kaj tacega bi se ne mogel človek domisliti od tacih mladih src. II. igra: "Dr. Vseznal in njegov sluga." Dr. Vseznal lažizdravnik—Franc Zakrajšek: ta se je pokazal, da bo izvrsten zdravnik, lepo jih je znal izpraševati in modro jim nasvete dajati, kako naj se ravnajo, da bodo dobro zdravi. Njegov sluga Štipko Tiček—Anton Kmet: že sluga je precej o prvi priliki pokazal, kako se • lahko ljudi vara, samo dobro govoriti mora in jih tako lepo barval z več barvami, po vsem tem so mu pa še dobro plačevali, da se je kar smejal. Bolniki: Sever — John Starič, Jug — Novak John, Brzobogat — Frank Novak, Tomaž Napetnik — Frank Perme, Cene Počivalnik — Fr. Pižem, služabnik Sova — John Bazilik, čevljarski vajenec -— Martin Dulc, policaj — John Juratovac: vsi ti v svo jem poslu in dejanjih so nam na iravili Severova zdravila so jamčena po zvezni postavi o čistoti zdravil in živil. Ne jemljile pedelkov Zoper vsak kašelj Da bi^odstranili hitro kašelj vsake vrjte bodisi suh, oslovski ali kak drugi — posebno kašelj iste vrste, ki je predsledek jetike, uživajte to izvrstno zdravilo— Severov balzam za pljuča Ne omagajte v boju proti kašlju. premagajte in odstranite ga predno on Vas premore. "Zodnjo jesen sem dobil kašeljspri delu v tovarni; nisem mogel delati nekaj dni. Ko sem pa porabil dve steklenici Vašega balzama za pljuča sem bil ozdravljen in zdrav kakop poprej. Za to priporčam Vaša zdravila vsakemu v enakem slučaju, ker ga bodo gotovo ozdravila." Ivan Antončič, Barberton, Ohio. Severov Balzam za pljuča—25c in 50c steklenica. Poiiesrečeiije delavcev. Vsakdo, ki dela z rokami se lahko ponesreči* v časih ne glede kako pazi na se. Padec, po-reznina ali kako drugače ponesrečenje lahko naredi rano ali kak drug nered. Vse take pone-sreče lahko povzroče veliko zamudo, časa, ako se prec ne začna jih ozdravljati. Severovo Olje sv. Gotharda je v resnici prijatelj delavce?. Poskusite je. Cena 60c. PRODAJA SE V VSEH LEKARNAH.' — .......... SPOŠTOVAN PO ŽENI IZ MARYLAND. Severov življenski balzamje ozdravil g0. Karolino Novak nevarnega slučaja slabosti in nemogoče. Ga. Novak piše izEarleigh Heights, Md. sledeče:—"Knpila sem življenski balzam pri Baltimorskemu lekarniku in lahko izjavim, da mi je več pomagal kol katero drugo zdravilo. Tvdi sem slišala o več.drugih, katere je to zdravilo ozdravilo." Cena 75c. Nedajte se goljusati ampak kupujte samo pristna zdravila in ta je "Severovo." Zdravilni nasvet pošljamo brezplačno. veliko poštenega smeha in izvanredno krasen večer, tako da kaj tacega želimo zopet kmalu. In ravno danes ko to pišem 8. marca bojo zopet ponovili to veseloigro, zopet se bomo zabavali. Vsem igralcem in igralkam obeh društev kličem: Slava, trikrat slava! Bog vas živi, da nam še večkrat napravite take zabavne večere! In za vse to gre pa pri vsem častna hvala našemu vodju cerk. organistu Mateju Holmarju, zakaj? Ker le po njegovem marljivem učenju se je kaj tacega moglo doseči, ker jih je tako v kratkem času tako visoko izučil. Bog dal svoj blagoslov in zdravje nam vsem slovenskim rojakom, posebno čitateljem našega lista A. Slovenca! Prosim, ostanimo danes pri tem. Pozdravljam vse čitatelje in rojake po širni Ameriki kakor tudi onstran oceana in želim, da bi si ga vsak, kateri ga še nima, takoj naročil in pristopil v vrsto naših naročnikov, in tako bomo lahko ponosni vsi skupaj z našim katoliškim listom A. Slovencem. Zopet kaj prihodnjič. John Russ. Ely, Minn., 6. marca. — V zadnjem tednu meseca februarja je naš obče-poznani rojak Šimon Oblak prodal svoje hišno stanovanje rojaku. Stušek za $725.00. Šimon je že dvajset let v Ameriki, zatoraj se želi s svojo soprogo v staro domovino povrniti dne 22. marca. Hudo bolan leži Frank Mrhar, doma iz Ribnice. Mrhar je ravno pred nekoliko časom v zakonsko zvezo stopil, v tem slučaju se čuti njegova soproga v žalosti. Mrharju želimo čvrstega zdravja. V nedeljo 1. marca, ko smo po do-kohčanej sv. maši stopili iz cerkve sv. Antona Padov., videli smo na stebru prilepljen listek s tiskom: "Udeležite se seje!" Zatoraj kličem: Skupaj Slovenci, da ne bo krivica za mizo, pravica pa za vrati. Frank Zgonc, bivši delovodja v Sib-ley-rudniku, je v najem vzel neki saloon, zatoraj mu želimo dobrega napre dovanja. Kakor je bilo še sporočano, dela se v Sibley-rudnTku samo po dnevu, pač pa zvozijo sirove rude na površje ravno toliko, kakor da bi delali nočno in dnevno. Iz tega se vidi, da delavci ne delajo premalo. Z dobro odmerjeno mero je bil sneg skopnil, pa v nedeljo 1. marca je pritisnil mraz, pa drobni sneg je pričel padati, tako da je debel bil več nego en čevelj. Pošiljam tudi pozdrav čitateljem "Ani. Slovenca". John Težak. Eveleth, Minn., 8. marca. — Le vča-si se oglasi kdo iz naše precej velike slovenske naselbine Evelethske. I11 kaj važnega se ravno ne godi sedaj pri nas v tem pustem zimskem času. Snega je mnogo ter še vedno nam ga pošiljajo od neba. Delavske razmere niso dobre niso slabe: mnogo ljudi dela ter precej jih je brez dela, in delo se v železnih rudnikih težkd dobi. Delo je tu precej trdo in ponekod nevarno. Rojakom se popolno odsvetuje sem hoditi za delom, kajti dela ne dobe; in ako sem pridejo, bodejo z nami vred dihali stru penomrzlo zimo, a spomlad je tukaj komaj pri sredi maja. Drugače pa včasi zima tako pritiska, da čik v ustih zmrzne. Ravno to zimo smo dosedaj imeli milo. Predpust je minul. Marsikateri parček, ki se je preje po samsko ljubil, toži ali ne, da ga je predpust zapeljal v ta železnemu kurniku podoben zakonski stan. Kajti pregovor pravi: zakon je zaklenjen železni kurnik; isti, ki so notri, ven silijo, oni izven pa noter. Pepelnico obhajali smo kaj slovesno. Vsem fantom, ki so se mislili ženiti in jim to ni ratalo v tem mino-lem predpustu, so na pepelnično sredo s pepelom na čelu zaznamovali resnico, da vse mine. Predpust je minol, ali za njim pride Velika noč, ter v trpljenju in lepšem času si bodemo omiš-ljevali zopet nanovo o železnem kurniku. Tudi marsikatero dekle mislilo je ta predpust: "Presneto, moram ga dobiti!" Ali žalostno, s povešano glavo, s pepelom potreseno, videli smo jo s skoro gotovo mislijo, da po Veliki noči mora biti, čeprav ne bi znal vseh besed govoriti. Žalostni smo bili posebno bolj "ta stari fantje" ter dekleta na pepelnico, ko se je tupatam od šaljivcev prinesla nanv fantom ženska iz slame ali dekletom možiček, sicer v moški obleki, a nabasan s senom. Vse to premišljeval in zapisal je stari fant na pepelnico s pepeljeno glavo ter zapisal tudi to: Ne obupaj-mo, ne fantje ne dekleta! Po veliki noči je cvetoči čas ženitve. Pepcljeni. Great Falls, Mont, 2. marca.—Dragi mi "Am. SI.'': Prosim, da natisnete nekoliko vrstic v priljubljenem nam listu. Le malokedaj vidim kak dopis iz naših naselbin, iz tega daljnega za-pada. Veselo novico imam sporočiti, katera je razveselila montanske delavce. V soboto, to je 29. febr. se je razglasila novica kar naenkrat ob 2. popoldan, da "Anaconda Smelter" spet počne z delom. Ta topilnica je popol- noma počivala približno 3 mesece, so bili delavci v veliki stiski po vS|q01 Montani; prizadeti so bili delavci P 0 premogovih rudnikih in pri kokoviL^ pečeh in pri vsem ostalem delu, ka' ^ potrebuje Anaconda Smelter, katef* bode dala zaslužek čez 20,000 dela^ cem. To je dokaj veselega za vso žavo Montano, ker ta stiska za delay ce se je plela pri nas v Montani, to j{ v Great Falls, Butte City, Anacond' in vseh manjših mestih od sredi sep^ tembra meseca m. 1. Da je vse ron*' 10 le tretjino, to je bilo do 10. dec. & 1., ondaj je pa vse zaštapalo, samc Great Falls šmelca je pa takrat sp^' zaposlovala s polno močjo, katera i( prej tri mesece poslovala le s tretjin0. Sedaj se kaže, da bode Montana za* slovala s polno močjo, kakor je bil" bli enkrat prej, tako da si priprosti del«' vec bode mogel služiti potrebni krofr Omeniti moram tudi o tukajšnje^1 vremenu, katero je prav prijetno za t« visoke zapadne kraje. Zimo smo ime1 11 prav — kaj morem reči? toplo. Sne* ga je bilo okoli 3 do 4 palce in zim' kakih 14 dni, da je toplomer kaz3 eno dve noči 7 stopinj pod ničlo. Zd£ je spet pravo spomladansko ' vrem«1 Tolažimo se tudi, da za tako zimo d o-bimo tudi prijetno spomlad. ''Sedaj pozdravljam vse rojake i" čitalce Am. Slovenca, tebi, Am. SI., P" želim mnogo novih naročnikov i"1 predplačnikov. Naročnik. Pittsburg, Pa., 9. marca. — Tu s« dela bolj po malo; upati je, da se raz* mere zboljšajo. Vreme smo doseda, imeli še vedno toplo, a sinoči je zapa' del sneg ter pobelil naravo. Vendar je upati, da ne bode dolgo ostal. Pozdrav! J. V, ten s Pueblo, Colo., S. marca. — Slavno uredništvo "Am. SI.", dovolite nekoliko prostorčka, da nekoliko povern> kako smo se poslovili od predpustne-ga časa in pusta. Pustni torek! Kakšno veselje smo imeli na Slovenskem, ko smo še kot deca gledali, kako so fantje v šeme napravljeni vozili "kurenta", ga okrasil' z vso kraljevsko častjo, ga vozili kot kralja, v občno veselje, posebno mladini ! No, med tukajšnjimi Slovenci je tudi še ostala ta stara šega slovenskega ljudstva. Še predpoldan na pustni torek je prikorakala od vzhoda proti zahodu vrsta kakor četa vojakov. V dvokolesni voz, kateri je bil zavarovan od vseh štirih vetrov, v njem je p3 eden igral na harmoniko, so bili vpre-ženi trije "konji", vsak svoje barv£; (Nadaljevanje na 7 strani.) IZ STARE DOMOVINE. j Henrik H. & Menno H. S T ^L S SJE IV Sobo 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JATNI NOTAR ^ Capuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti ti' iam in boleznim. lje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja. nemško in angleško. KRASNE KNJIGE RAZNIH VRST IN CEN SE DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA. KRANJSKO. ^ Iz Amerike na ljubljanski Južni olodvor se je pripeljalo dne 19. febr. 656 Slovencev, Hrvatov in Makedon-Sv, ■ Volitve iz kmečkih občin v kranj-ci deželni zbor so se vršile dne 21. sbruarja in vseskozi sijajno je zma->ala Slovenska Ljudska Stranka. Nje-kandidatje so dobili 17,446 glasov, nasprotniki (t. j. liberalci) 3,244 gla-°v, torej so kandidatje S. L. S. zrnati z ogromno večino 14,202 glasov. je sledeči: Sodna okraja^Ljublja-a-Vrhnika — izvoljena dr. Šušteršič 399 (glasov) in Povše 2486, propadla ■etrič 127 in Cobal 93; sodna okraja iamnik-Brdo — izvoljen dr. Krek ?10; sodni okraji Kranj, Tržič in icofja Loka — izvoljena Demšar 1835 1 Zabret 1809; sodna okraja Radov-ica in Kranjska gora — Pogačnik 032; sodni okraji Postojna, Logatec, etiožeče, Ilirska Bistrica in Cirknica f ^voljena dr. Žitnik 2267 in Drob-2209, propadla Cuček 800 in Mar-'ičič 784; sodna okraja Vipava in drija — izvoljen Lavrenčič, propadla femerstein 454 in Mlinar 16; sodni Mera j i Novo mesto, Kostanjevica in Krško — izvoljen Dular 1510; sodni °kraji Trebnje, Zatičina, Žužemberk, wkronog, Litija in Radeče — izvoljeni Košak 3132, dr. Lampe 3070 in Handelj 3008, propadli Prijatelj, Pe-Tomic, Slane, Weinberger, Čo-H Mlinar, Firm; sodni okraj Kočev->e-Ribnica-Velike Lašče — izvoljena Jaklič 1489 in Bartol 1414, propadla jjrhar 525 in Rus 392; sodna okraja £rnomelj in Metlika — izvoljen šu-pe 924, propadel Mazelle 696. _. Proračun družbe sv. Cirila in Metoda znaša za bodoče leto okroglo ll)0.000 K, sicer so potrebe še veliko l^čje, toda vsled gmotnih razlogov se 1,4 more ustreči vsem zahtevam, saj družba še tako ne ve kako bo sprana to svoto skupaj. 16.000 ima čisto l&okritih. Ako pomislimo, s- kako delajo naši družbi nasprotne druž :e> razvidimo, da je pri nas zanimanje veliko premajhno. Potrebe so pa J'edno večje, ker sili se more ubraniti (!e sila, toda družba nima sredstev, da p. mogla uspešno nastopiti; to ji bo f£a le takrat mogoče, ako se bo zave-vsak Slovenec, kako važno nalogo ||ia družba sv. Cirila in Metoda. m V Kočevju je dne 14. februarja kul>il aiek Pcruci za "Zvezo sloven-Ptf posojiliiic ItHfo na glav trsu v" mestu od Ernesta PetscUe za 80,-K. Vse Kočevje je radi tega po-nci. Priredili so mu demonstracijo. Govori se, da mislijo v tej hiši ustanoviti posojilnico in čitalnico, gostilna in prodajalna je pa že notri. — O tem se še poroča z dne 20. febr. slepce: Hišo Ernsta Petsche v mestu ni Jjupila "Zveza slov. posojilnic" ampak Kmečka posojilnica." V nedeljo je j* imela mestna hranilnica sejo, da bi ?,'šo odktipila a ni šlo, kajti mnogo se ''h je izrazilo, da tudi prodajo svoje 5tvari, če se jim dobro plača. Ker so Se ljudje tako izrazili, so oče župan Ogovorili: Potem pa vse skupaj pu-st'mo. Razburjenje je veliko. Slovence otroke radi tega izpode iz otroške-vrtca! Ciril in Metodova družba v Lju-'iani je začela izdajati list "Slovenci Branik". "Ljubljanska kreditna banka." U-^ravni svet Ljubljanske kreditne ban-4 je določil v svoji zadnji bilančni s*ii čisto bilanco za leto 1907 in skle-1,11 Predlagati za 5. marca t. 1. sklica-"emu rednemu občnemu zboru od dojenega čistega dobička v znesku K .3-713.04 (za K 30,486.56 več kot la-^ izplačevanje šestodstotne dividen-® (proti petodstotni dividendi lan-Cega leta) ter odkazati razen statu-^fičnih dotacij reservnim fondom K in pokojninskemu zakladu K Umrl je vpokojeni nadučitelj Fr. ^aktelj v 75. letu svoje starosti. Služ-^val je v Starem trgu, Cerknici, O-j.'aku, Radovljici, Dobrovi in Ljub-lani. Cesar ga je odlikoval z zlatim Uslužnim križcem in častno svetinjo *a 40letno službovanje. Smrtna kosa. V Šturiji pri Aj-°vščini je umrl g. Fr. šapla, c. kr. ?fieijal voj. registrature sta!r komaj 28 Legel je tako mlad v grob — žr- ev vojaške službe. Kot nadporočnik 6e ie prehladil na vaji v trdi zimi, kar Jnu je povzročilo jetiko. Hiral je po-tem dolgo časa, se zdravil v raznih Zdraviliščih, a vse ni pomagalo nič, ' > Nagloma umrl je v Št. Jerneju p0sestnik Franc Recelj. p*- Umrla je v Podcerkvi gospa Iv. ^erušek, rojena Modrijan, učiteljica v ■ taSem trgu pri Ložu dne 7. februarja V letu svoje dobe. Podučevala je ?a starotrški štirirazrednici kakih 17 j!1 in je bila pri mladini splošno pri '"hijena. načelnik "Kmečke zveze" za postojnski okraj, načelnik nadzorstva hranil-nilnice in posojilnice v Št. Petru. Bil je izredno marljiv posebno kot župan. Storil je veliko za korist občine in je bil zelo priljubljen, dokaz temu, da je bil lani že tretjič izvoljen županom občine Št. Peter. Delal je do zadnjega. —Umrl je v bolnici Ivan Jerič, star 86 let. 1 _ Najden okostnjak. Iz Domžal z 15. febr. poročajo: Včeraj pop. so o-troci, ko so nabirali suhljad v gozdu Šumberk pri Domžalah, našli kakih 400 korakov od mostu, kateri je čez Bistrico na okrajni cesti, katera vodi skozi Domžale v Ihan, okostnjak kateri je bil že zelo razpaden. Po obleki in po čevljih so ga spoznali za Alojzija Cunder iz Spodnjih Domžal, kateri je pred 4 leti obstrelil svojega očeta in mačeho, potem pa pobegnil in nobeden ni vedel kam. — Umrl je v Spodnji Šiški gospa Antonija Perko. — V Ihanu je umrla y starosti 77 let gospa Marija Vodnik, rojena Cajhen. — V Zarečju pri Ilir. Bistrici so po kopali uglednega posestnika in trgovca g. Blaža Stadler, očeta kapucina č. g. p. Ferdinanda Stadler. Dočakal je 82 let. ga rimskega grobišča ob Dunajski cesti je končano. Vseh grobov je bilo izkopanih 757; najdenih je bilo j ako veliko zanimivih predmetov, ki osvetljujejo kulturo v stari Emoni dokaj PRIMORSKO Slovanskih vseučiliščnikov iz Istre je sedaj- vseh skupaj 80, med njimi 6 jas.™ in so shranjeni v ljubljanskem Največ Istra'nov študira v muzeju v posebni omari. Ljudsko šolo nameravajo ustanoviti pri Sv. Katarini za Topol, Brezovico, Osredek in za Belo. Prememba posesti v Radovljici. Gosp. Fran Hudovernik je svoji dve hiši na trgu prodal za 18,000 sicer je jedno kupil klepar g. Mencinger, drugo pa mizar g. Presterl. — Stavba novega šentjakobskega župnišča v Ljubljani je že dograjena do strehe. Prihodnje dni postavijo nanjo strešnik in jo pokrijejo. — Notranjski cement. Neka italijanska družba je nakupila v šmihelj-ski dolini več parcel, kjer kopljejo opoko, kakoršno se rabi za izdelovanje cementa. Materijal, ki je baje izborne kakovosti, vozijo ondotni domačini s svojo živino na vozeh do šentpetersk^ železniške postaje, odkoder se prevaža po železnici v Trst. — Bogoslužba na ljubljanskem gradu. Mestna občina ljubljanska je dala v zadnjem času zgodovinsko kapelico sv. Jurija na Gradu vsestransko prenoviti in osnažiti, Ker je tudi preskrbljeno za potrebno cerkveno in mašno opravo, je prirejena kapelica taka, da more zopet služiti svojemu namenu. Vsled tega se bo z dovoljenjem knezoškofijskega ordinarijata po dvanajstletnem premoru zopet pričelo redno maševati v tej kapelici. Zagrebu, najmanj v Pragi. Juristov je — Smrt v vodnjaku. Iz Sežane pišejo dne 13. februarja: Danes so našli tu v vodnjaku na vrtu g. Galattija mrtvo truplo čevljarja Frica Tončiča. Siromaku se je zmešalo v glavi in si je v tem stanju končal življenje. Bolehal je kake tri dni in je le na pol oblečen utekel iz postelje, da ga ni bilo možno več najti,' da bi ga bili spravili na dom ali pa odvedli v bolnišnico. „ — Grozna nesreča se je dogodila dne 16. febr. na progi med Prvačino in Dorubergom. Vojak 97. pešpolka v Trstu, Alojzij Lah, je bil doma na dopustu v Dornbergti. Ker je njegov dopust imel poteči o polnoči, se je hotel z večernim vlakom odpeljati v Trst. Namestu po cesti, je šel p« progi. V tem je privozil po progi br-zovlak št. 45 in reveža grozno razme-saril. Kosce njegovega trupla so pobrali in dejali v zaboj in prenesli na pokopališčt v Dornberg. .._______.,. rili novo elektrarno. Trg je bil prvikrat električno razsvetljen. — Umrl je v Velenju trgovec Vin-cenc Priboschitz, KOROŠKO. Župan Margon umrl. Iz Št. Petra Krasu se piše: Danes, 18. svečana, *lutraj ob 6. uri je umrl v Trnju pri Petru gospod Frančišek Margon — Umrla je v bolnišnici Marija Cankar, teta pisatelja Iv. Cankarja. V hiralnici je umrla Ana Renier, rojena Raich. — Umrl je na Hmelniku pri Novem mestu g. baron Wambold. — Od Save pri Litiji z 15. februarja Pokopali so ženo veleposestnika in podžupana in zvestega pristaša S. L. S., Julijano Čebul. Zapušča pet malih otročičev. — Zvončki, trobentice in teloli že lepo cveto' in metulji že letajo. — Tukajšnji g. organist se preseli iz Save na Vače. — Nov županski urad je začel poslovati dne 13. febr. — Vsled zimske suše je po hribih veliko pomanjkanje vode. — Osebne vesti. G. Jakob Legvart je imenovan za mlekarskega konzu-lenta na Kranjskem in je prideljen c. kr. deželni vladi. — V pokoj je šel dosedanji načelnik železniške postaje v Postojni gosp. Jan. Smolič. Na njegovo mesto je prišel gosp. Franc Cvek — Rudnik pri sv. Ani nad Tržičem, v katerem je delo jiar let počivalo, na-m-ravo. bardti B;5ru letdSnjo pomlad zopet otvoriti. Pride menda do 300 rudarjev. —i Državno podporo v znesku 500-K je dobilo kranjsko čebelarsko društvo. — Novo vojaško preskrbovališče na Kodeljevem bo gradila "Kranjska stavbna družba". Koncem marca pri-čno s kopanjem tal. — Pomnožitev mestne razsvetljave v Ljubljani. Začetkom meseca marca so pričeli pripravljalna dela za projektirano izboljšanje cestne in ulične razsvetljave. Po glavnih ulicah in cestah se žarnice odpravijo in mesto njih postavijo kandelabri za Aurove svetilke. Obločnice ostanejo na svojem mestu. Predmestni kraji dobe pomnoženo število žarnic. Kopanje tal in napeljava novih cevij bo v teku dveh do treh mesecev dovršena, število plinovih (Aurovih) svetilk je določeno na 700. — Mlekarsko šolo (petmesečni tečaj) otvori c. kr. kranjska kmetijska družba dne 1. aprila na Vrhniki. Pouk bo trajal od 1. aprila do konca avg. t. 1. Poučevalo se bo/ teoretično m praktično o vseh mlekarskih in mle- karniških poslih, tudi o mlekarniskem knjigovodstvu in mlekarskem zadružništvu. V to šolo se sprejme 12 učen Cpv, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. Za hrano si bo moral vsakdo sam skrbeti. Nekaterim nepremoz nim kranjskim učencem bo mogoče dati podpore iz državn., oziroma de želnega prispevka. Požar v Lazah. Zvečer dne 12. februarja meseca je nastal ogenj Lažah pri Senožečah. Nevarnost je bila velika, da vsa vas pogori, ker je večina hiš s slamo kritih. Na pomoč so takoj prihitela gasilna društva iz Senožeč, iz Hrušovja in iz Razdrtega: ki so ogenj omejila, da se ni dalje širil Pogoreli s^a le dve hiši in en hlev. K sreči ima soseska že skoraj popolnoma dovršen vodovod. Neumljivo je; kako je ogenj nastal, ker se je vnela hiša, ki je bila popolnoma izpraznjena. Lastnik se je izselil. Posestnika sta bila zavarovana. — Pobegnil je iz Maribora kaznjenec Florijan Bončar, rodom iz Ljub ljane. Bončar je zelo nevaren tat, bil je že llkrat kaznovan zaradi tatvine, — Prijeli so v Podgorici ubeglega prisiljenca Jožefa Obermanna in ga pripeljali nazaj v prisilnico. — Kap zadela upokojenega učitelja Leopolda Pegana. Pokojnik je bil ro jen 1842 leta v Gaberjih pri Ajdovšči ni in pristojen v Prečno. Rimske izkopine ob Dunajski ce- — Obsojen jetničar. Dne 13. sept. 1907 dostal je France Blaziiik s Kranjskega. večletno kazen v gradiščaliski kaznilni. Ko je šel na postajo' v Za-graj, da se odpelje domov, vrgel je nekaj tobaka čez zid na jetnišnično dvorišče, pri čemer ga je zapazil jet-nišničar Antonio Martelessa iz Pradi-ziolo pri Červinjanu ter ga hotel zopet odpeljati v zapor. Blaznik je zbežal, paznik pa za njim; ko ga je dote-kel, ga je udaril s sabljo po levem kolenu in ga močno ranil, tako da Blaznik ni bil poldrugi mesec za nobeno delo sposoben. Na okrožnem sodišču goriškem je bila zadnjič razprava proti vročekrvnemu jetničarju, obtoženemu radi težkega telesnega poškodovanja. Obsojen je na mesec dni zapora in na poravnavo sodnih stroškov; Blaznik naj si išče pa odškodnino civilnim potom; ker je pa obsojeni brez vsakega premoženja, nima se ničesar nadejati. —Zreli ptiček. Delavec France Gor-janc brez stalnega bivališča, je delal nekaj časa pri Rudolfu Balohu, ki si zida v Mostah hišo. Začetkom oktobra p. 1. popustil je delo. Kmalu po- ŠTAJARSK0 — V Svetni vasi so zmagali dne 13. febr. v vseh treh razredih Slovenci. S tem je padlo gospodarstvo jednega najhujših nemškutarjev na vzhodnem Koroškem, Jožefa Krassniga, po dom. Košičevega Pepčka. — Odlikovanje. Odlikovan je s komturnim križcem naš rojak prošt stolnega kapitelja v Celovcu gosp. dr. Anton Mueller. — Umrl je 18. febr. v Celovcu po dolgi bolezni g. Šimen Janežič, prejšnji dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe, nadporočnik v rezervi itd., star 67 let. Truplo ranjkega so pre-prepeljali 20. febr. v Št. Jakob ob Rožu. i . ..... Mm pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško, domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expdler, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 851etni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne znamke "sidro" ni piavo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ralgije, HRVATSKO. rr Zmaga v veleposestvu v Brežicah. Dne 17. febr. se je vršila volitev v okrajni zastop brežiški v veleposestvu. Veleposestniki so volili soglasno sedem slovenskih kandidatov in barona Moscona.'Nemci so se volitve vzdržali. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poslal je g. dr.-Radoslav Pi-P"š v Mariboru darilo 100 K. — Imenovanje. Naš ožji rojak g. Andrej Žmavc je bil imenovan z Novim letom zadružnim komisarjem in skoraj istodobno inšpektorjem svetovno znane domene kneza Metter-nicha ob Reni (Rheingau), kamor se preseli še to pomlad. Imenovana domena prideluje med drugim najdražja vina na svetu (do 80 mark t. j. o-kroglo 95 K steklenica), in cesar avstrijski dobiva desetino vsakoletnega vinskega pridelka. — Smrt v sumljivih okoliščinah. V Novi cerkvi pri Vojniku je 7 febr. u-mrla v sumljivih okoliščinah Terezija Schander. Dognalo se je, da ni u-mrla naravne smrti. Babica Marija Škoflek ji je dala na porodniški postelji dva litra nekega zdravila, ki je baje v zvezi z njeno smrtjo. Mož je par ur pred smrtjo svoje žene pisal njenim starišem, da naj pridejo 9. febr. k pogrebu. Iz tega se sklepa, tem je pogrešil Viktor Baloh, brat da je mož v sporazumu z babico po-Rudolfa, svojo srebrno uro z verižico, vzrocil njeno smrt. Sodnijska pre-katero je imel v posebnem prostoru iskava bo slučaj odkrila, na skednju, kjer je spal France Gor- . . jaric. Dognalo se je, da je ta uro z Umrl ie v Oplotmci 12. febr. verižico izmaknil in jo v Begunjah posestnik Matevž Kozirs v starosti 65. prodal za 6 kron, denar pa zapravil. let- Ker je bil osumljenec že štirikrat za- _ Umrla je v Zagrebu gospa Jela radi tatvine kaznovan, m moglo sodi- Mcrvoš, stotnikova soproga. Rajna je see njegovemu zagovoru verjeti, da hčerka dr Ljud. Filipiča, odvetnika mu je neki »eznanec uro z verižico v y Celju in sestra gospe dr. Božičeve. prodaj izročil. Sedaj bode za to pol leta v težki ječi. — V Rogatcu so dne 16. febr. otvo- Katoliški tisk med Hrvati. V Zagrebu so ustanovili "Pijevo društvo za katoliški tisk na Hrvatskem". Pokrovitelj je krški škof dr. Anton Mahnič. — Ivan pl. Zaje, znani ravnatelj kr. glasbenega zavoda v Zagrebu in skladatelj je stopil v pokoj. Zasluženemu možu, ki je tudi Slovencem dobro znan, bo vsled- odredbe bana Raucha kot ravnatelju bivše opere, povišana pokojnina od 3000 na 5400 K. — Smrtne obsodbe. Vojaskd sodišče v Suljotici je obsodilo vojaka La-? zara Matošiča v smrt na vešalih, ker je umoril neko staro gospo. — V Mi-trovici je sodni dvor obsodil v isto kazen Štefana Večerina, ki je bil s petimi streli ubil nekega Gaja Mijača. — Razmere v Bosni so tako napete, da ofic'ijozna "Bosnische Post" piše da se je resnično bati nove "hadžiloj-ske dobe", to je — vstajel Vpoklicani so rezervni orožniki. TR0ST & KRETZ — izdelovalci HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebno^ si? paše "The D. S." 10c. ill '"MeerscJiaum" 5c. Na drotea S9 {Ms&jftjd P9vsod) eft Mete pl 108 Jefferson cesti v Jbliet Ills. Filip* UiToler 10x4 N. Chicago St., Joliet, 111. priporoča rojakom svojo Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki. Northwestern Phone 1422. O. W. Brown, preda Robt. PUotrnr, podpred W. G. Wilcox, kaair. Citizens' National Ml Kapital $100,000.00. BARBER UIIjDING. OLIET. ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjen« pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je Hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacegm meseca pripišemo obresti k svotana, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo p* 3 odst. obresti od vsalaa vsote, ki >• Sila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Zdrul držav. Nje trgovina je poslovana p« nacionalni bankarski postavi ter s« mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. v«*Ietni župan občine St. Peter, prvi sti v Ljubljani. Preiskovanje velike.-. TELEFONs 1379 RECTOR. PRANK SAKSER CO. (Inkorporirana v državi New York.) 109 Greenwich Street, New York. 6104 St Clair Ave. N. E Cleveland, O. i Pošilja najhitreje in najceneje ; DENARJE V STARO DOMOVINO. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. originalne parobrodne listke za vse ; prekomorske črte po izvirnih cenah. j ^^sfe^' vtiVH^/ yg^j^^t-^^^wW^ Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike j ^jp^ggp čakamo na železniški postaji, ako .naznanijo dohod in jih spremimo Kdor ho5e Ibiti solidno In torzjo postrežen naj se izvestno obrne le na j FRANIC SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. s Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. # K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek HiOTENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA. . Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $a.oo na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo »aročnike, da nam natančno naznanijo foleg novega tudi stari nailov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Friday.- by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 15. Marc 2. postna Nedelja Longin 16. " Pondeljek Haribert. 17. " Torek Patricij. 18. " Sreda Edvard. 19. " Četrtek Sv. Jožef. 20. " Petek Reš. sv. platna J. 21. " Sobota Benedikt. DRUGA POSTNA NEDELJA. Evangelij druge postne nedelje pri- poveduje, kako se je Kristus na gori Tabor pokazal trem svojih apostolov v svitu svojega božjega veličanstva. Ni se čuditi, da je bil apostol Peter po prizoru, ki se je nudil na gori Tabor njegovim očem, tako zelo očaran, da je vzkliknil: "Gospod, tu je dobro bivati za nas: če hočeš, zgradimo tukaj tri koče, Tebi eno, Mojzesu eno in Eliji eno;" kajti gledal je svojega Mojstra v čudovitej oslavi; "njegov obraz se je svetil kakor solnce, njegovo oblačilo pa se pobelilo kakor sneg, in- prikazala sta se Mojzes in Elija, ki sta govorila ž njim." Če pa je samo en žarek veličanstva Jezus Kristusovega sv. Petra tako očaral, da je hotel za vedno ostati na Taboru, kako bomo nai očarani, kadar zagledamo Solnce pravičnosti v polni svetlosti in okusimo veselje izvoljencev! Spomin na nebeške radosti je krepko sredstvo, da smo vstanu skrbi in »adležnosti potrpežljivo prenašati. Ko bi le mislili na nebesa, vi ubožci it)-:stiskanci,potem ne bi tako dostikrat tožili' čez svojo bedo; ko bi mislili na nebesa* vi otožneži, potem ne bi postali tako dostikrat nepotrpežljivi; ko bi vsi le prav dostikrat mislili na nebesa in neizrečeno velike imetke, ki jih je Gospod obljubil tistim, kateri ga ljubijo, potem ne bi ob križu in trpljenju, ob skušnjavah in nevarnostih tako dostikrat izgubili poguma, mar-' več bi svetnike posnemajoč smatrali ves trud in napor, vsa boje in potrebe, vse bolečine in brige za neznatne in lahke, ter se veselili, da nam daje po križu in trpljenju priliko, zaslužiti si nebesa. Kajti dobrotljivi Bog, ki hoče in išče naše zveličanje, nam pošlje dostikrat stiske in bridkosti, da nam zagreni ničemurne in minljive, imetke tega sveta in nas napoti, tem bolj goreče hrepeneti po neminljivih nebeških zakladih. In če tudi vse dni trpimo bridke bolečine, pravi sv. Avguštin, in ko bi morali dolgo časa prenašati peklenske muke, vendar bi to ne bilo preveč, da nam bo mogoče gledati Kristusa v njegovem veličanstvu. Vsem bolečinam sveta bode konec, radostim nebeškim pa ne bode nikdar konca. O, ko bi bilo naše hrepenenje po nebeških radostih tako veliko, da bi vsak dan govorili z Davidom: "Moja duša hrepeni in koprni po predvorih Gospodovih", ,ali s sv. Pavlom: "Po razkrojitvi hrepenim, da bom s Kristusom", potem nam ne bi bilo nobeno delo pretrdo, noben boj pretežak, nobena nadloga prebridka; storili bi vse, kar je v naših močeh, da bi s pomočjo božje milosti zaslužili nebesa. Dvigni nas, o Jezus, po premišljevanju nebeških radosti, ki nas čakajo, k Sebi, da ne podležemo v duševnem razporu, nego po Tvoji milosti zmagamo in odnesemo neminljivi- zmagalski venec. K GODU SV. JOŽEFA. (19. marca.) Sv. Jožef je bil varuh Jezusu, svojemu vsemogočnemu Gospodarju. Zato je dosegel obljubljeno past: časti ga nebeški kralj v nebesih, časti ga katoliška cerkev na zemlji. In kako bi lepše praznovali njegov slovesni god, nego da sklenemo z besedo in deli častiti sv. Jožefa in da ta pobožni sklep sv. Jožefu na njegov god podamo v dar. Že od nekdaj so pobožni Slovenci za Bogom in Marijo posebno častili sv. Jožefa. To nam pričajo cerkve, katere so njemu v čast in proslavo postavili naši pradedje; priča navada, da so v družinah, kjer je bilo po več sinov, gotovo jednemu pri sv. krstu dali ime sv. Jožefa; priča zlasti še to, da so ga slovenske dežele že v starodavnih časih izvolile za svojega posebnega varuha. Častili so ga posebno še s tem, da so ga z veliko vnemo posnemali. Po njegovem vzvišenem zgledu so oni v skromnem življenju pridno delali, pobožno molili in zato tudi srečno umirali. Kako pa mi Slovenci tu v novem svetu častimo rednika Kristusovega? Glede zunanjostij nam ni nič očitati. Tudi pri nas v širni Ameriki se dvigajo mnoge veličastne hiše božje, zidane s žulji slovenskih delavcev in posvečene sv. Jožefu; izmed naših slovenskih podpornih društev jih je največ, ki so si izvolila za svojega pa-trona — sv. Jožefa. Znamenje, da se med nami še časti sv. Jožef; vprašanje je le, ali ga pa tudi posnemamo, kakor so ga nekdaj posnemali naši predniki? Če je ta način češčenja pri šel med nami iz navade, naj se zopet uvede! Mladina naj gleda, da si pri bori in ohrani belo lilijo, ki jo vidi v rokah sv. Jožefa, lilijo čistosti in brez-madežnosti. Odrasli pa naj poleg tega pazijo, da ga posnemajo v vseh drugih čednostih. Molitev, delo, miroljubnost, te tri mogočne stebre vidimo podpirajoče sv. družino, katere varuh, gospodar je sv. Jožef. Ako ti trije stebri podprejo slovenski dom, ne ruši se družinsko življenje, ne propade sreča in blagostanje našega naroda. Zoper to najhujšo rano je najboljše zdravilo posnemanje sv. Jožefa z bogoljubnim življenjem in družine slovenske postanejo po zgledu sv. družine trdne, ljudstvo pa se krepko upre sovražnim navalom časovnih razmer. Mi Slovenci smo udje velike družine, sv. katoliške cerkve. Kot taki moramo častiti vneto sv. Jožefa. Odkar živi katoliška cerkev na zemlji in ozna njuje ime Jezusovo, od tedaj časti cerkev tudi rednika Jezusovega, sv. Jožefa. Cerkveni poglavarji, papeži so se trudili, da razširjajo njegovo slavo in čim novejšim časom se bližamo, v tem večjem blesku, v večji slavi se nam kaže-rednik Jezusov. Največjo čast mu je priboril papež Pij IX., ki je sv. Jožefa 8. dec. 1. 1870. razglasil za patrona vesoljne katoliške cerkve ter s tem uslišal milijonov katoličanov prošnjo in izpolnil željo škofov, ki so bili tedaj zbrani na vatikanskem cerkvenem zboru. — Velika je slava, ki jo uživa sv. Jožef v katoliški cerkvi. Odkod tolika čast? On je bil rednik in varuh sv. družine. Sv. družina je bila kal, iz katere je pognalo mogočno drevo, katoliška cerkev. V Nazaretu je živela cerkev v zibelki, a sedaj je mogočen velikan po vsej zemlji. Ta velika družina ni brez hudih sovražnikov, zato potrebuje, ker je velika — tudi mogočnega zaščitnika. Kakor je sv. Jožef nekdaj rešil sv. družino iz nevarnostij, tako varuje sedaj sv. cerkev v vednih bojih z njenimi nasprotniki. Mi kot kristjani pa moramo svo ji materi zvesti ostati, ostati kristjani v srcu, pa tudi v besedi, kristjani doma in na tujem, v cerkvi in zunaj cerkve, kristjani tudi takrat, ko stojimo pred njenimi sovražniki. Cerkvi s takimi otroci sv. Jožef gotovo ne odreče svoje priprošnje. Sv. Jožef pa katoliških kristjanov ne podpira samo v življenju, marveč jim stoji na strani tudi ob smrti. Grenka je človeku smrt, pa tudi nevarna, zakaj hudobni duh ta čas napne vse svoje moči, da bi dušo spravil v obup in pogubo. V veliki sili ugasuj,e motno bolnikovo oko in išče pomočnika, da bi tolažil in krepčal umirajočo dušo v tem odločilnem boju. Sv. Jožef je varuh umirajočih; on jim pomaga in reši njih dušo napadov hudobnega duha. Kdor je varuh svojega gospodarja, doseže čast. Sv. Jožef je bil varuh Jezusov in je dosegel najvišjo čast. Nebo in zemlja se skušata v njegovem če-ščenju. Zato sklenimo, da ga poveličujemo tudi mi verni Slovenci, ker je naš varuh, da ga počastimo kot svojega patrona. To češčenje pa hočemo razodevati posebno s tem, da v vseh zadevah svojega življenja posnemamo sv. Jožefa, ter si tako zaslužimo milost njegovega mogočnega varstva. Slovenci, častimo iskreno sv. Jožefa ! KARDINAL GIBBONS UTEMELJUJE V JAVNI IZJAVI NATANKO SVOJE STALIŠČE PROTI PROHIBICIJI. se moram še enkrat pečati s tem vprašanjem. Toda kot državljan in cerkveni dostojanstvenik, ki ljubi svoje mesto, mi je na srcu njegovo nravstveno blagostanje. Upijanljive pijače bi se tukaj pod prohibicijsko postavo uživale v istoto-liki meri, kakor je to slučaj pri dobro-urejenem licenčnem sistemu. Posledice iste bi bila, da bi se točilo proti postavi, namesto pod postavnim nadzorstvom. Polegtega bi se mestu odtegnili veliki dohodki, ki so za vladanje te občine tako neogibno potrebni. Če se 'local option'-postava prestopa očividno in iz navade, izgubi ljudstvo spoštovanje pred postavami sploh. S tem se pospešuje laž in goljufija ter hinavstvo, in ljudje delajo skrivaj to, kar bi sicer delali odkrito. Vsi dobri ljudje — dobri državljani — zagovarjajo krepost zmernosti, in z obžalovanjem opazujem, da se nravstvena stran vprašanja doslej ni zadostno razpravljala. K izvrševanju dobrega ne morete ljudi po postavah siliti. Če hočemo nravnost v našem mestu dvigniti, dajmo propovedovati v cerkvi krepost zmernosti. Predvsem kažite otrokom v družini z besedo in vzgledom, kak blagoslov donaša saboj zmernost in treznost, in potem primerjajte grozne posledice nezmernega življenja, posebno pijanosti. V svoj prid se lahko učimo od najstarejših evropskih mest, kjer je izza 2000 let zmernostno vprašanje stopalo časih v ospredje. Niti na Angleškem in Irskem, niti na evropski suhi zemlji ni nobenega velikega mesta, ki bi poskušalo, potom postavodajstva zatreti prodajo upijanljivih pijač. Iz kušnja jih je naučila, da obstaja najboljša pot, rešiti to vprašanje, v tem, da se krčmarstva dovoljujejo, da se v istih vzdržuje red in da se prestopniki postav primerno kaznujejo, kakor tudi občinstvo splošno ščiti. Prišel sem torej do spoznanja, da je visoka licenca edina rešitev tega vprašanja. Globa (kazen v denarjih) v prvem slučaju prestopka postav in vze tje licence ali zapor za obnovo istega prestopka bi bile primerne kazni." * * * Prevzvišeni kardinal Gibbons je vedno zagovarjal zmernost, in kadarkoli deli zakrament sv. birme v kaki župnijski cerkvi, opominja dečke nele, zdržati se vseh upijanljivih pijač do svojega izpolnjenega 21. starostnega leta, temveč jim odjemlje tudi o b 1 j u-b o, da bodo to storili, in potem pristavlja, da bodo vse hvale vredni, če se bodo vse svoje žive dni popolnoma zdrževali uživanja upijanljiih pijač; če pa hočejo po izpolnjenem 21. starostnem letu uživati upijanljive pijače, potem naj izvršujejo krepost zmernosti. Krepost zmernosti učiti, propovedovati in izvrševati, rodi pač boljše posledke, nego vse bobnenje in rohne-nje prohibicijonistov proti "salunu", kateremu pripisujejo prohibicijonisti odgovornost za pitno zlo in pijančevanje, kakor bi bili vsi, ki tupatam po-setijo krčmo, že pijanci, ali kakor bi se po iztrebljenju "salunov" ne uživale več nikake upijanljive pijače. Upijanljive pijače zmerno uživati, ni nikakor-šen greh, in take pripravljati, tudi ni greh. NEKATERE ZNATNE OMEJITVE PRISELJEVANJA. Prevzvišeni kardinal Gibbons — prisiljen po vsakovrstnem krivem tolmačenju svojih prejšnjih izrekov odstrani protisalunske lige — je na nedvoumen način pojasnil svoje stališče glede prohibicijskega gibanja s tem, da je oddal v "Baltomore Sun" naslednjo javno izjavo: "Baltimore naj bi nikakor ne dobil 'local option'-postave. Žal mi je, da Po vztrajnem prizadevanju male ampak delavne manjšine, ki ima namero tako omejiti priseljevanje, da bi se izključeval iz naše dežele razred ljudi, kateri bi postali tako zaželeni državljani, kakor so postali predniki, pr-voboriteljev omenjene manjšine, so sedaj pred kongresom troji nasveti postav, ki so vredni temeljitega poraza. Naperjeni so predvsem proti katoličanom in judom. Tisti, ki se trudijo za sprejetje teh nasvetov za troje nove po stave, žele vriniti nekako "odgojno spričevalo" (educational test), ki bi zahtevalo od vsakega priseljenca, da čita našo ustavo v svojem jeziku in jo seveda zna tudi razlagati; tem potom žele odvračati od te dežele ogromno število priseljencev, ki so pošteni in postavoljubni delavci, dasi ne preučeni, in bi postali dragocen pomnožek v vrstah naših izdelovalnih težakov. Da se zavržejo ti nasveti omejevalnih postav, je bil nedavno izdan poseben poziv na Američane (Appeal to American Citizens). Podpisali so ga nekateri najodličnejši državljani v deželi, med njimi kardinal Gibbons, nadškof Quigley, nadškof Ryan, nadškof Ireland, škof Horstmann, škof Foley, najvišji predsednik Hynes od C. M. B. A. in najvišji vitez Heam od Kolumbo vih vitezov (Knights of Columbus). Glavne točke v pozivu so: "Izza prvih dni naše zgodovine so nastopali ljudje, ki so prezirali verske uke, da ljubimo svojega soseda in z veseljem sprejemajmo tujca, ter grmeli proti dopuščanju priseljencev različne cerkve ali narodnosti od njihove. Žrtve tega predsodka so bili zaporedoma quakerji, Nemci, Irci in sedaj Italijani in plemena vzhodne Evrope. Nekoč se je duh nestrpnosti kazal v drhal-skih izgredih, a pozneje v sestavnem preganjanju po oblastvih in uradnikih, nasprotnih tujcem, in uvedbi strogih priselitvenih postav."... "Odredba, ki jo krepko zagovarjajo omeje-valci, je zahteva, da mora vsak priseljenec vedeti, kako citati ameriško u-stavo v njegovem jeziku. To je brez-koristno presojanje. Naša dežela potrebuje priseljencev v tlakovanje cest, kopanje predorov in za delo go železnicah in farmah, in kdor zna citati, zato še ni sposobnejši za ročno delo. Učenost je lepo svojstvo za državljanstvo, a je nebistveno za priseljenca-de-lavca. Odgojno spričevalo je videti posebno odveč, če pogledamo statistiko, ki dokazuje, da je med otroci priseljencev manjši odstotek tacih, ki ne znajo ni citati ni pisati, nego med otroci tukajšnjih deželanov. To dejstvo tudi vidno kaže pripravnost priseljencev, ki niso imeli odgojnih prilik v svoji domovini, prilagoditi in pri-ličiti se ameriški omiki in načinu življenja." Podpisanci prosijo vse, ki so za svobodoljubne priselitvene postave, naj sklicujejo shode, sprejemajo resolucije (sklepe) in tudi obvestijo svoje državne in zvezne zastopnike, da nasprotujejo postavodaji "samovoljnega priseljevanja" in posebno "vsaki nadaljnji omejitvi priseljevanja." KOLIKO JE VSEH SLOVANOV? 148,521,000 duš. Najboljši ruski slavist, profesor Flo-rinskij objavlja študijo o Slovanih. Slovani prebivajo na ozemlju 400,-000 kvadratnih milj. Vseh Slovanov je 148 milijonov 521,000. Od teh je: Rusov: 102,840,000. Poljakov: 19,200,000. Srbo-Hrvatov: 9,135,000. Slovencev: 1,475,000. Čehov: 7,237,000. Bolgarov: 5,440,000. Slovakov: 2,671,000. Kašubov: 366,000. Lužiških Srbov: 157,000. Drugih narodnosti v Evropi je: Nemcev: 77 milijonov. Italijanov: 3 milijonov. Mažarov: 9 milijonov. (!) Rumunov: 8 milijonov. Grkov: 5 milijonov. Albancev: 1,850,000. Turkov: 1,000,000. Torej je vseh drugih narodnosti 15 milijonov menj kot vseh Slovanov. Angleška tu ni vmes vračunana, pa tudi ne Francoska in Španska. -Kar se veroizpovedanja Slovanov tiče, je 103,3740,000 pravoslavnih, 34,-298,000 katoličanov, ostali so staro-verci, uniati, protestanti (1 odstotek) in mohamedanci (1 odstotek). Post ne škoduje zdravju. Sv. Mavricij, Angerski škof, je do svoje smrti živel čudovito skromno; kruh kakoršnega so jedli ubožci, je bila njegova hrana, trda tla njegovo ležišče. O svetem postnem času je mlel sam žito, kolikor ga je potreboval za svoj kruh; in ta kruh z vodo in soljo je bila njegova slaščica. A dasi je tako strogo živel, dosegel je vendar visoko starost 90 let in bolan ni bil nikoli. Njegovo obličje je bilo ves čas kot cvetoča roža in telo vedno krepko in postavno. — Na neapoljskih višavah leži kamaldulenski samostan. Redovniki v tem samostanu molijo in molče. Hrana njihova so najbolj pri-proste poljske rastline. Profesor Har-sen pripoveduje, da skoro noben ka-maldulenec ne umrje pred 90. letom. Mnogo jih živi nad 100 let. Post torej zdravju ne škoduje. Post podaljša življenje. Sv. Ivan puščavnik se je postu tako privadil, da je mogel samo zvečer po-vžiti nekaj jedi, a še takrat malo; od vednega posta je bilo njega telo suho in šibko. Njegovi lasje in njegova brada so bili tanki in redki, ker si ni privoščil svetnik skoro nobene pijače. Se kot 901etni starček ni užival kuhanih jedil. — Sv. Anton je bil star preko 90, sv. Pavel nad 100, sv. Apolonij več od 80 let, ko je umrl. — In vsi ti svetniki so se tako strogo postili! — Pa saj Slovenci, tudi Vam ni neznano, da post daljša človeško življenje in ko likrat se čuje, da ta in oni v betežnosti noče jesti. Nekoliko časa se zdravi tako; za 2, 3 dni je pa dober — če pa zdravi post, učinja potem tudi starost. P o. s tna postava se mora strogo spolnovati. Četrtek zvečer pride v tirolsko gostilno tujec in tam prenoči. Petek zjutraj zahteva mesa. Krčmarica vpraša: Ali ste katoličan? — Sem. — Danes je petek. — Kaj petek! Jesti hočem mesa; še povsod sem ga dobil, ali ste samo Tirolci taki svetniki? Tudi drugi so dobri kristjani, čeprav jedo meso. — Že mogoče, odvrne krčmarica, ker smo pa na Tirolskem, moramo se pač ravnati po Tirolcih; tukaj se postna zapoved stro go izvršuje. — No, pa mi povejte, odkod to, da Bog prav Tirolce tako kaznuje, čeprav se delajo take svetnike? Po nobeni deželi ne razsaja tako hudo toča, voda in ogenj, kakor po Tirolskem. — To prihaja odtod, odvrne žena, ker Bog s šibami obiskuje tiste, katere ljubi. — Nato je tujec umolknil in ni več zahteval mesa. Poleg Vrchlickega največji češki pesnik, Svatopluk Čech, je umrl dne 24. febr. v svoji vili pri Pragi. V Avstriji izdelke margarin-tovarn velikokrat analizirajo (krojijo) zapriseženi kemiki. Skupno prebivalstvo Združenih držav znaša vštevši vnanja posestva 93,-182,240. Od tistih oseb, ki zapadejo blaznosti, se tretji del zopet ozdravi. Mehičani so Japoncem podobni v tem, da po pretežni večini ne jedo ni-kacega sirovega masla. Zadnja vinska letina na Francoskem je znašala 58,000,000 hektolitrov, v Al-geriji 7,500,000 in v Tunisu 250,000 hektolitrov. Rudniki pri Quebecu v Kanadi dajejo na leto 60,000 ton asbesta ali devet desetink skupnega produkta na svetu. Korzeti ali jopice z zlatimi deščicami in šinami spadajo na Angleškem in v Ameriki med oblačila elegantnih gospa. Garje ali gobe so zelo navadne na Norveškem, kjer je kacih 20 bolnišnic posvečenih samo zdravljenju te strašne bolezni. Kitajska vlada pobira od beračev gotov davek in jim zato podeljuje pravico, v gotovih pokrajinah beračiti. Mesto Damask v Siriji je tako prastaro, da niso mogli odkriti nobene listine o njegovem početku v nobeni pisani zgodovini. Število blaznikov v Združenih državah se je v zadnjih desetih letih pomnožilo za 155 odstotkov, dočim je pomnožek prebivalstva znašal samo 30 odstotkov. Dohodki iz prodaje jagod. Leta 1907 je zaslužilo prebivalstvo petih okrajev v bavarskem gozdu samo pri nabira-ranju in pri prodaji jagod 698.400 K. Številke nam jasno kažejo, da se tudi iz rastlin, ki se še prepuščajo otro kom, da zaslužiti lep denar. Najnovejša oblika sleparstva je prodaja "pristopnic k Združ. državam" Neki mož, ki se je vozil iz Hamburga semkaj na parniku "America", je prodal kacih 40 tacih pristopnic, ki so seveda ničeve, medkrovnim potnikom Kapitan pa je bil opozorjen nanj in ga je prisilil, denar povrniti žrtvam. Slepar, ki je bil izročen newyorskim sodiščem, je "napravil" že nad $50, ko se mu je delo ustavilo. Vseslovanski jezik. Bivši avstrijski minister dr. Jireček razpravlja v 2. številki praške "Osvete" o vseslovanskem jeziku, ki bi se ga mogli posluževati vsi Slovani. Po njegovem mnenju bi bila za to najbolj primerna hrvaščina, kakor se jo govori v Hercegovini in v Boki Kotorski. Tega narečja bi se Nemci najlažje naučili; poleg tega pa ima bogat zaklad korenik in je lep; tudi pravopisje je lahko in priprosto. Kako se ozdravi pijanost. Na Nor veškem pijanca kaznujejo. Kakor hitro torej pijanca zapro, dobi zjutraj in zvečer mal hleb kruha in vina. Kruh se namaka popreje eno uro v lesenem loncu v vinu. Prvi dan poje pijanec z veseljem svojo porcijo, drugi dan mu že ne gre več s tako slastjo, in za osem ali deset dni se mu ta hrana tako pri-studi, da je več ne mara. Po končanem takem zdravljenju je pijanec popolnoma zdrav in več mu ne pride na um, da bi še pil. Minister Peschka je govoril zadnjič na javnem ljudskem shodu v Gradcu. Govoril je o starih znanih frazah o "poslovenjenju" nemških naselbin na avstrijskem jugu in o "nevarnosti" za Nemce. Dokler bodo Nemci in njihovi ministri tako zagrizeni in neodkri tosrčni, ne bo nikoli v južni Avstriji narodnostnega miru. Tolažimo se le s tem, da ti zagrizenci reprezentirajo danes le malo vrsto advokatov in "bier"-politikov; ljudstvo misli drugače. Dobro zdravilo zoper kašelj pri otrokih. Veliko otrok je bilo že ozdravljenih kašlja in prehlada z rabljenjem Seve-rovega balzama za pljuča. Odstrani hitro hripavost, katero povzroči kašelj in prehlajenje, ter zdravi vse nerede v dihalniku in pijačah. To zdravilo ne vsebuje nobene nezdrave vsebine za to je jako dobro za otroke. Cena 25 in 50 centov v vseh prodajalnah lekov. Pazite, da dobite pristno Severovo zdravilo. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Alkohol še ni bil odkrit do 7. stoletja in prekap (destilacija) vinskega cveta ali špirita še ni bil znan do 12. stoletja. Povprečno so vladali angleški kralji v zadnjih 600 letih po 21 let. Slovenska narodna čitalnica v Cle-velandu, O. Svojim cenjenim sorojakom v Col-linwoodu, O., ki jih je zadela v sredo dne 4. t. m. tako grozna katastrofa, v kateri so zgubili svoje najdražje na svetu, svojo nado in svoj ponos, svojo ljubljeno deco, izrekamo tem potom svoje najsrčneje sožalje. Kakor vsak čuteč človek, tako v tej brezmejni Vaši žalosti in nenadome-stni izgubi sočuvstvuje z Vami . S. N. Čitalnica, Cleveland, O. Denare v staro domovini pošiljamo: ........... za $ 10.35 .............. 50 kro za $ 20.45 .............. 100 krt za $ 40.90 .............. 200 kro za $ 102.00 .............. 500 kr» za $ 204.00 .............. 1000 kr« za $1017.00 .............. 5000 kro FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ave., NE„ Cleveland, P' Dober premog in DRVA DOBITE PRI NAS A. Itynkszel 1007 Marion St., Waukegan, 111 Phone 2182. Yard—North Chicago Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil Or Pr Pr II. Gl II BI fci Pc Vi rO I 1 I ii, SALOOIV I K kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke. Martin NemaniČ 22nd St. & Lincoln, CHICAGO, iLl K K K K i Larsen & Conrad Pogrebn ika 223 N. Genesee St. Tele 011 95 Waukegan, 111. K K K K K C PRODAJA MESA V SOBOTO DNE 14. MARCA 190» Svinjski členki, funt po____ .M. . Svinjska plečeta, funt po... .M v Svinjska reberca, funt po.........7< Govedina za pečenko, funt po......$ Govejska .reberca, funt po.. „ ... jO Sirloin Steak, funt po.., ..H Round Steak, funt po_____________1*H j Hamburger Steak, funt po........ Teletina, funt po.................9C Navadne sladke šunke, funt po....lO£ Slanina po...................... l2{ Kalifornijske šunke, funt po......$ Buehler Bros. Go. 104 N. Chicago St., Joliet, HI' ■ -» Engimann'* 112 S. Richards Street JOLIET,ILLINOIS r*mm»MLEK0 PO MESTU Northwesters Pitone 1195 JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kal* fornijsko vino, dobro žganje in trii«" najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premo* TELEFON 7612. 101a N. Broadway.....JOLIET, ILL- Pletenje las. pletem verižice, prstane, cvetic in drugo iz LAS. To ie lep spominek za može i.» mladeniče. DELO IZVRSTNO. MRS. M.STAUD0HAR 107 Indiana St., Joliet, 111. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo: 25 kron za...................$ 5.20 50 kron za..'................. 10.30 100 kron za................... 20.40 Amer. Slovenec, Joliet, I1L Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil. :fS :r0 ;r i r« ro rc l,< K. S. K. JEDNOTA (g ■ « Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. II. podpredsednik:..........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:...................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, .Ohio. Blagajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec:......,..;..Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111, w NADZORNIKI: •••»•-«-—u-j v >f V Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich, f'r^i, Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. a V;George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: - Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. ^^i.^Ov!.. j. v Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. ii.ii-žr*.^ Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. n=\ Ll =s 6 i0» .6 ,7< lOt iu IOC 8( 9c Of 2t St '■ IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Sjui^PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12806 Lovrenc Muellar, roj 1873, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 149 članov. K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 12807 Alojzij Panian, roj 1890, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 100 članov. K društvu sv. Družine S, La Salle, 111., 12808 Jožef Plantan, roj 1887, 12809 Anton Zahrastnik. roj 1886, 120810 Štefan Marušič, roj 1884, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 129 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 12811 Jakob Miklavčič, roj 1874, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 61 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12812 Ciril Čuček, roj 1879, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 139 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 12813 Franc Zbačnik, roj 1890, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 120 članov. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 12814 Mihael Petretič, roj 1873, 12815 Janez Kušar, roj 1870, 12816 Rafael Pompony, roj 1869, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 186 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12817 Jernej Štamfel, roj 1883, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 82 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12818 Franc Podrežnik, roj 1889, 12819 Peter Droll, roj 1879, 12820 Franc Strupek, roj 1873, 12821 Anton Sedlar, roj 1867, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 144 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12822 Jožef Černač, roj 1884, 12823 Jakob Mihelič, roj 1882, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 58 članov. K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12824 Edvard Peterlin, roj 1889, 12825 Gregor Marolt, roj 1877, 12826 Jožef Krajnik, roj 1873, 12827 Janez Kočevar, roj 1864, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 64 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 12828 Franc Gašperšič, roj 1878, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 62 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 11701 Janez Gerl, 132 Jernej Marentič, 4. marca 1908. I. dr. št. 252 čl. II. dr. št. 29 članov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2998 Janez Perko, 1043 Jurij Kobe, 2999 Mihael Perko, 2. marca 1908. I. dr. št. 115 članov. II. dr. št. 183 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 10919 Marko Muc, 2. marca 1908. I. dr. št. 162 članov. II. dr. št. 343 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI, ic društvu SV. Štefana 1, Chicago, 111.. 7904 Anton Steblaj\ 9625 Janez Mešec, 9626 Alojzij Skerleb, 7. marca 1908. Dr. št. 148 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 5718 Alojzij Urbas, 3560 Anton Zupančič, 4265 Ignac Jakša, 5721 Anton Šantelj, 8592 Vinko Kapla, 4010 Franc Košak, 5455 Janez Rus, 6957 Franc Vidmar, 7550 Janez Levstik, 8923 Anton Terček, 8925 Jožef Volčina, 9041 Albert Martič, 12413 Alojzij Gruden, 5463 Franc Perušek, 6714 Janez Sinur, 6874 Janez Očkum, 6436 Franc Salehar, 11241 Franc Dornik, 2. marca 1908. Dr. št. 364 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7052 Alfonz Jurlano, 2. marca 1908. Dr. št. 141 članov. K društvu Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 9325 Alojzij Komidar, 12053 Rudolf Krive, 2. marca 1908. Dr. št. 115 članov. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10054 Janez Osredkar, 5. marca 1908. Dr. št. 99članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 39, Eveleth, Minn., 4535 Jožef Šute, 9. marca 1908. Dr. št. 252 članov. K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 10787 Janez Oberc, 2. marca 1908. Dr. št. 23 članov. ^ društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, III., 11827 Janez Franetič, 9. marca 1908. Dr. št. 56 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3735 Anton Wolf, 9. marca 1908. Dr. št. 99 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tawer, Minn., 421 Matija Gornik, 4. marca 1908. Dr. št. 87 članov. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 3360 Mihael Teršelič, 4. marca 1908. Dr. št. 126 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9522 Janez Kambič, 6, marca 1908. Dr. št. 120 članov. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 8989 Štefan Rešetar, 6760 Janez Zupančič, 9079 Janez Rešetar, 9. marca 1908. Dr. št. 43 članov. °d društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7491 Janez Kobe, 8729 Gregor Žalec, 8731 Franc Žalec, 2. marca 1908. Dr. št. 138 članov. Od društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 5050 Franc Rihar, 10527 Ignac Germel, 2. marca 1908. Dr. št. 113 članov. °d društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 9051 Jožef Osterman, 5928 Mihael Mišič, 12598 Lovren? Šusteršič, 3. marca 1908. Dr. št. 98 članov. °d društva sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 12070 Jožef Juričič, 11262 Luka Tre-bušak, 3. marca 1908. Dr. št. 21 članov. Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 11427 Jožef Mlakar, 9601 Janez Skul, 2. marca 1908. Dr. št. 61 članov, društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 10017 Jožef Šuštar, 10019 Franc Strojin, 12345 Jožef Korbar, 4. marca 1908. Dr. št. 26 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krstnika 13, Biwabik, Minn., 2476 Jožef Štepec, 2. marca 1908. Dr. št. 60 članov. °d društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 11728 Jožef Maličnik, 11300 Franc Pajk, 4661 Mihael Arko, 11377 Vid Križnik, 2. marca 1908. Dr. št. 112 čl. ^d društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12343 Anton Turk, 2. marca 1908. Dr. št. 60 članov. PRISTOPILE ČLANICE. ^ društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 3575 Marija Lovše, roj 1872, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 12 članic. ^ društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3576 Ana Horvat, roj 1888, spr. ' 12. marca 1908. Dr. št. 75 članic. ^ društvu sv. Alojzija 12, Indianapolis, Ind., 3577 Frančiška Štamfel, roj 1882, 3578 Marija Gožnjak, roj 1876, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 29 članic. ^ društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3579 Marija Ogrin, roj 1882, spr. 12. - marca 1908. ' Dr. št. 64 članic. ^ društvu Marije Čistega Spočetja 85, South Lorain, Ohio, 3580 Marija Gams, roj 1879, spr. 12. marca 1908. Dr. št. 25 članic. PRESTOPILE ČLANICE. °d društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., k društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2207 Ana Perko, 748 Antonija Kobe, 2. marca 1908. I. dr. št. 37 članic. II. dr. št. 43 članic. ^ SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio., 2086 Jožefa Šalehar, 2. marca 1908. Dr. št. 109 članic. ( SUSPENDOVANE ČLANICE. društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 2240 Ana Zupančič, 2889 Ana Re- šetar, 9. marca 1908. Dr. št. 22 članic. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3029 Frančiška Knific, 3120 Ana Skrteb, 3205 Katarina Hribar, 3123 Marija Kerč, 3125 Ana Podgoršek, 3128 Marija Bostič, 3206 Marija Klemeneič, 3298 Roza Gašperin, 21. febr. 1908. Dr. Št. 94 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, III, 3224 Marija Zalar, 540 Katarina Fajnik, 4. marca 1908. Dr. št. 3 članice. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 1630 Marijana Štepec, 2. marca 1908. Dr. št. 22 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Joliet, 111., 9. marca. — Slavno uredništvo: Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu. Tem potom opozarjam vse člane društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da plačajo svoje prispev ke za mesec marec ali pa tudi, ako ima kateri še za februar, vsaj do 25. t. m. zadnji čas, ker moram potem dati trimesečni račun ob koncu tega meseca. Nadalje naznanjam, da je društvo sklenilo, opraviti sv. spoved dne 21. marca in skupno sv. obhajilo dne 22. marca. Želeti je, da se člani vdeleže v polnem številu ter se tako izkažete vredni udje društva sv. Jožefa. K sklepu lepo pozdravljam vse brate društva sv. Jožefa. Tebi, dragi list, pa želim obilo naročnikov. Z bratskim pozdravom M. Uršič. Joliet, 111., 9. marca. — Na znanje se da, bo v nedeljo, to je 15. t. m. trimesečna seja društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. Zatorej ste vabljeni vsi člani omenjenega društva, da se polnoštevilno udeležite te seje, ker bo veliko važnih stvari na dnevnem redu; in tudi je vsak član dolžan ravnati se po društvenih pravilih, v katerih se zahteva, da se -vsaki član udeleži trimesečne seje; le važen vzrok ga opraviči, zatoraj, pozor! Pozdravljam vse sobrate in sosestre naše slavne K. S. K. Jednote! A tebi, kot najstarejšemu in najvrlejšemu slovenskemu časopisu v Zjedinjenih Državah pa želim obilo uspeha in mnogo novih naročnikov in predplačnikovl! Mat. Bučar, tajnik. Chicago, 111., 9. marca. — Naznanjam sobratom društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., da bode društvena seja še za tale mesec četrto nedeljo, to bode dne 22. marca, ampak ne tam kot smo imeli seje poprej, nego ta seja bode v dvorani cerkve sv. Štefana 11a voglu 22nd Place in Lincoln St. Potem bodo seje vsako tretjo nedeljo v isti dvorani kot bode sedaj. Upam da se vsaki ud udeleži te seje, ker se bode veliko važnih stvari razpravljalo, med drugim o času in društveni dvorani za prihodnje seje. Zatorej ni-karte zamuditi! S pozdrav&m John Vukshinich, taj. najlepšem redu do rano v jutro, ker Prijatelji imeli so dosti eden z drugim za razgovor, posebno kateri se že več časa vidili niso. Tem potom zahvaljujemo se vsem ' onim cenjenim društvom, katera so vzela srečke. Pregovor pravi: Danes [ meni jutri Tebi. Istotako zahvaljujemo gospicam, katere so pomagale raz-pečavati srečke in najsolidneje zabadale goste. Zahvaljujemo se vsem cenjenim drustyom ter gostom tiedru-štvenikom v New Yorku in okolici, ki so nas počastili s svojim obiskom. Ker bode odbor posebno skrbel za lepo zabavo in zopet kaj novega pri prihodnji veselici, vsem gostom kličemo: Na svidenje! ter se bilježimo z velespoštovanjem Odbor. New York, 28. febr. — Naše podporno društvo sv. Frančiška Ser. štev. 46 K. S. K. J., kot smo že sporočali, priredilo je društveno veselico v soboto 22. svečana v dvorani češke "Narodne Budue" 321—325 iztočno na 73 cesti v New Yorku. Akoravno še mala naselbina, so se rojaki mnogobrojno vdeležili kot še drugi Slovani kot po navadi vsako leto. Veselični odbor je z vsem skrbel, da bodo imeli gosti dobro zabavo, ter je bil program izpeljan v najlepšem redu. Točno ob 9. uri zasvirala je godba "Naprej zastava Slave" in takoj potem svirali so druge komade, večinoma slovanske, vmes pa tudi dunajske valčke in amerikanske two steps, tako da se je moglo vsem gostom vstreči. Obiskala so nas sosedna društva kot: društvo sv. Ane iz New Yorka, društvi sv. Jožefa in sv. Petra iz Brooklyna, društvo "Novi Dom" iz Newarka, pevsko društvo "Slavec" tamburaški klub Ilirija, hrvatsko društvo "Sokol". Pačastili so nas tudi nasi g. g. rojaki Slovenci Dr. Souvan 111 Dr. Schwegel, kot še več drugih odličnih oseb. Mnogobrojno so nas obiskali Slovenci in Slovenke s svojimi prijatelji Amerikanci, Hrvati in drugimi narodi iz New Yorka, Brooklyna, Hobokena, Newarka in okolice, dokaz, da ima društvo še vedno dobrih naklonjencev. Takoj v početku veselice vidili so se resni obrazi gostov za zabavo, in tako bila je med ljudstvom najlepša sloga. Godba je svirala in mladina se je zabavala s plesom; zopet drugega je zanimalo, ko se je po dolgem času zopet -videl s svojim prijateljem ter se pri čaši piva razgovori 1 o "nekdaj in sedaj". Prijatelji petja pa so zopet med tem zabavali goste s petjem naših slovenskih pesmi. Čas je takoj pretekel do polnoči, in bil je odmor za eno uro. Kot je slavnim društvom znano, izžrebala se je tisti večer zlata ženska ura v korist društvene blagajne Posebni odbor preštel je listke s številkami in d j al v posebno za to pripravljeno vrečico. Godba je prekinila od polnoči do 1. ure. Med tem časom društveni predsednik naznani gostom, da se bode ob pol 1, ure vlekla srečka vpričo vseh gostov. Ko je bilo vse v redu, odredila se je in postavila na oder mala hčerka Ivica Derčarjeva ter se ji izročila vrečica s številkami. Te je še sama snkrat premešala in potem s prosto roko vlekla prvo številko ter navzočim gostom pokazala. Številka je bila vlečena 1130, katero je vzelo društvo sv. Barbare v Springfield, 111. Ura je iz 14 karatnega zlata in najmoder-neje ročno engravirana; upamo, da bode dotični zadovoljen. Potem se je nadaljevala veselica v Pittsburg, Pa., 5. marca. — Slavno uredništvo A. S., prosim malo prostora, da natisnete par vrstic v nam Priljubljenem listu. Društvo Matere Božje št. 33. K. S. K. J. je imelo svojo mesečno redno sejo dne 1. marca. Isti dan se je vse vi'šilo v lepem redu, ker je vsak član fedel na svojem odrejenem prostoru "i miroljubno poslušal govor v korist društva in Jednote. Nadalje sem iz-Previdel po knjigah našega društva in omeniti moram članom našega društva: Ko bi bilo po ustanovitvi šest let društva sloga in mir, ko je danes, mogli bi še trikrat toliko članov šteti m denarja toliko še desetkrat več ime-tl v naši blagajni. Ali vprašanje pride: Zakaj? Zato, ker je naše društvo najstarejše v Pittsburgu, Pa., in oko-1'ei in naše društvo je bilo ustanovljeno samo za sebe kakor ojster trn, kateri vsaCega vbode, kdor se ga dotakne. Ravno, tako se je naše društvo borilo, dokler je stopilo pod krilo nase slavne mile matere K. S. K. Jednote. Pri našem društvu v začetku so mli preveč površni društveni ravnatelji in posebno člani: vsak bi bil rad bolj en od drugega moder, tako da so en drugega sikirali, da se ni moglo društvo nič zvišati, ampak zmeraj zmanjševalo pri članih in pri denarju. Društvo je marsikaj v tej dolgi dobi težavnega prestalo. Res si je lepi cilj doseglo, da je prvo spodbujalo namenjati gradnje božjega hrama slovenske cerkve v Pittsburgu, Pa., katera je danes lep spomin za slovenski narod in v ponos naši mladini, ker jim bode leta in leta v dolgotrajnem spominu. Dalje moram omeniti: člani v prvotnih letih našega društva, kateri so se sami povikšali, da najboljše za društvo skrbijo, ker niso nič plačali svojih doneskov, in tako so društvo opeharili, nazadnje je jim prišlo, da so šli na stran in za večno so društvo pokopali, da še danes nobenemu podpornemu društvu ne pripadajo. In kaj jim ^ danes pomaga, ker so goljufali družbo in siromaške delavce na rob propasti? Niso nič drugega naredili kakor sami sebe v največje zlo pripravili, ko bi se njih preštel in popisal, kaj je moglo društvo zanje pretrpeti v teh dolgih letih, lahko bi en člo vek za čas svojega življenja brez težkega dela do smrti živel. No ali jih pustimo stran. Društvo vsejedno napreduje pod sedanjo svojo dobro slogo in dobrimi člani. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice po širni Ame riki naše mile K. S. K. Jednote, a tebi, A. S., pa želim še enkrat toliko uspeha in napredka. Frank Cvetaš, I. tajnik. Soudan, Minn., 2. marca. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J. je sklenilo, da se prične velikonočno .spoved. Vsi tisti člani, ki so oddaljeni iz Towerja, naj opravijo svojo dolžnost do prve nedelje po Veliki noči in dopošljejo svoje listke tajniku; kdor ne stori te svoje dolžnosti bo izločen iz društva. Obenem naznanjam, da se bo pričela graditi pocestna železnica, ki bo speljana od Towerja na Žašper (Jasper?) hrib. Z delom se prične dne prvega aprila. In kateremu rojaku je znana ta okolica, lahko pride še pogledat, bo stalno delo za več mesecev in pri tem dosti smeha. Naročnik. Pittsburg, Pa., 9. marca. — Društvo Jezus Dober Pastir št. 49 IC. S. K. Jednote je imelo svojo redno mesečno sejo v nedeljo dne 23. februarja, in na istej seji se je sklenilo, da bode naše društvo imelo skupno sv.' spoved v soboto, dne 21. marca in skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 22. marca ob 8. uri pri prvi sv. maši. Vsak dru-štvenik dobro ve, da pravila društvena in Jednotina zahtevajo, da mora vsaki član opraviti svojo sv. dolžnost, to je prejeti sv. zakramente vsaj enkrat v letu, in to je o Veliki noči. Vsaki član ima Jednotina in društvena pravila: če jih pregleda, gotovo bode zvedel, da je v varstvu dobrega branitelja, kateri mu varuje dušo in telo ter ga opominja na dobro. Potem moramo člani kakor članice K. S. K. Jednote spol-novati pravila K. S. K. Jednote, da po- (Nadaljevanje 11a 8 strani.) ■*> v v V v w w ♦ ♦ ♦ ♦ POZOR! POZOR! ^Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Joliet Slovenic Bottling Co, 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344, Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj i^snico. Nadalje izdeluje ista druj-ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči x. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! l J. J. KUKAR, $ ZASTOPNIK fvseh parobrodtiih družb. £ Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J", j. 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTP NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITDTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Za/toraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: T3HEE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. ANTON NEMANICH 305-307 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrefcniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone Chicago telet. 2794 Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, po grehih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse potive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustresa. Stanovanje 1000 N. Chicago St N. W. Phone 344. S^UM POSLEDNJOKEAT ŠOLA. (Francoski spisal A. Daudet. Preložil Danimir.) UilUL Danes je bilo zopet enkrat že precej pozno, ko sera šel v šolo. Zelo sem ge bal, da me bo gospod učitelj Ha-jnel zato ograjal, posebno pa sem imel Strah raditega, ker smo se imeli učiti za danes iz slovnice odstavek o deležnikih, jaz pa niti besede nisem znal. Hipoma mi je šinila v glavo misel, da bi danes sploh ne šel v šolo, ampak da bi krenil tja kam črez polje ali , . .. , Bilo je krasno jutro, solnce je sijalo tako prijetno gorko, nebo je bilo jasno. Iz gozda sem je prihajalo kosovo pe tje, na travniku, ležečem tam za mlinom pa so se vežbali pruski vojaki. Vse to mi je ugajalo bolj kakor tisti odstavek o deležnikih; toda imel sem dosti moči, da sem premagal izkuš-njavo, in hitrih korakov sem stopil proti šoli. Ko sem šel mimo občinske hiše, videl sem tam zbrano množico ljudi, ki se je trla okoli deske, kjer so bili nabiti različni oglasi in naznanila. Že skoro dve leti so namreč prihajale žalostne novice o izgubljenih bitkah, o padlih in ranjenih, o novih poveljih jn naredbah. "Kaj, je neki to zopet?" sem si mislil in hitel dalje. Ko sem letel črez trg, me je zastavil kovač Wachter, ki je ravnokar prihajal sem od občinske hiše, ter je jaklical za menoj: "Hej, fant, ne hiti tako, boš še vedno prišel dosti zgodaj v šolo!" Mislil sem, da se le šali z menoj; ves zasopihan sem dsopel pred šolo. Navadno je bil v šoli pred poukom velik krik in ropot, kajti vse je kričalo nav$križem, vsi so na glas ponavljali nalogo ter si mašili z rokami ušesa, da bi sc lažje učili. Toda ravno danes je bilo že vse tiho kakor v nedeljo zjutraj. Skozi odprto okno sem videl svoje tovariše sedeče mirno na svojih prostorih, učitelj Hamel pa je že stopal po šoli gorindol. Moral sem torej odpreti vrata in sredi te tihote vstopiti v šolsko sobo. Mislite morebiti, da sem zardel ob tem in se mogoče bal? "Hitro sedi na svoj prostor, Fran-cek; že smo hoteli začeti danes brm spominjal tega zadnjega francoskega pouka!... Naenkrat je ura na cerkvenem stolpu udarila dvanajst, zvonilo je opoldan. V tem hipu so zazvonele zunaj pred okni trobente pruskih vojakov, ki so prihajali z vežbališča... Gospod Hamel je obledel ter vstal s svojega stola, Nikoli poprej se mi ni zdel tako velik. "Prijatelji moji", je dejal, "prijatelji moji, jaz... jaz..:" Toda nekaj ga je zadržalo. Ni mogel dokončati pričetega stavka. Nato se je obrnil proti deski, vzel košček krede ter si z vsemi močmi prizadevajoč zapisal, kakor veliko je mogel: "Živela Francija!" Potem je stal tiho in nepremično na svojem nvestu, glavo naslonjeno ob zid. Niti besedice ni več izpregovoril samo z roko nam je dal znamenje: "Končano je... pojdite domov!" po uradih. Zato jc mnogo Francozov ki se temu nasilju niso hoteli ukloniti in so rajše ostali zvesti, materinemu jeziku, izgubilo službo in so morali radi tega zapustiti deželo. Znano pa je, da so Francozi, ko so zasedli leta 1809 naše slovenske dežele, ustanavljali celo nove slovenske šole, kjer se jc moralo podučevati v našem materinem jeziku. Poljsko spisal Vladimir Orkan.— i Prevel Fr. Virant. i Opomba prelaga tel ja: Ta povest sloni na zgodovinski resnici. Po znani nemško-francoski vojski (1870 — 1871) je morala odstopiti Francija deželo Alzacijo in Lotaringijo. Nemci so v svoji znani nadutosti seveda povsi -di vpeljali nemški jezik, v cerkvah m "Mama! ali je še daleč?..." "Še pol milje... Takoj bodo bajte za tem gozdom. Ti je mraz, Janezek?. .." "Ne, mama, ne..." Tako sc je pogovarjalo v pretrganih stavkih dvoje ljudi — mati in sin. Mati je šla naprej in delala sinčku pot v sneženih zametih... Kolikorkrat je globeje padla — se je obrnila k dečku in rekla: "Janezek! pazi...Pojdi na strani..." "Dobro, mama, dobro..." je šepetal fantič z zmrzlimi ustnicami, stiskal usta in revež ni tožil, če tudi mu je mraz segal do kosti... Tudi sedaj, ko ga vpraša mati: "Ti je mraz, Janezek?..." odgovori 011: "Ne, mama, ne...", toda kakor glas utrgane strune drhteči odgovor potrjuje vprašanje, če tudi besede taje resnico. 'I Dvoje ljudi v boju s sneženimi zameti... Dvoje minljivih bitij, z vročimi čuvstvi, v boju z neomejeno, mrzlo, mrtvo naravo... Kdo zmaga — človek, ali brezdušni velikan?... "Mama, ali je še daleč?..." vpraša Janezek. "Takoj, takoj, samo pojdi Janezek, ne stoj!..." ga opominja mati. "Za mano, za mano..." S koleni odriva sneg, dela pot skozi zmrznjeni, nape-njaje že zadnje sile... Čuti, da oma-guje, toda tudi to čuti, da mora iti... Drugače objame mrzla smrt njo in Janezka. "Da bi vsaj sneg držal!... da bi vsaj vetra ne bilo!..." govori pri sebi nerazumljivo šepetaje. .. In tu je, kakor v odgovor zavel veter od gozda in ji sipal v obraz oster sneg. "Bog!..." je samo zašepetala in prestavljala dalje zmrzle noge, mrtve, koščene... In za njo pa stopa — vodila ga jc bolj nepojmljiva volja kakor sila — v sledi izstradani deček, zavit v plahto, ki jo je mati vzela s sebe... Trenutek tišine in — veter je potegnil še močneje kakor prej, spojil vso meglo in nesel ostro snežnico k oblakom ... "Mama..'." "Kaj? moje dete..." "Mama..." šepeče fantič nerazločno in se sključen opira ob trdi snCg. 'Janezek! kakor vsaj moreš... saj ni več daleč!..." ga opominja mati, in v njenem glasu ji drhte vse strune: ljubezni, prošnje in neizmernega obupa. .. Vzame ruto raz glave — ogriie dečka. "Janezek! moje dete_____še malo časa!..." "Ne morem... mama...", šepeče ve dno tišje in pade brez moči v mrzlo sneženo naročje... Mati se je vstavila — vila je koščene roke, veter ji je pa — kakor bi hotel še dodati grozote tej presunljivi sliki — razvil črne lase in bila je strašna v tem nemem, v nebo vpijočem obupu... Snfcžnica-mati, videč svoje pooseb-ljenje, jo zbada z ostrimi poljubi po obrazu.,. "Janezek!..." šepeče skozi zobe in se skloni k dečku, katerega motne oči na njo brezizrazno obrnjene, so ji odvzele zadnje sile. — Skuša dvigniti dečka in pade sama na. kolena... Mraz jo je stiskal, priklenil k zemlji in, shla-divši kri, prišel k srcu... "Kje si Bog, kaj pustiš poginiti dete?! se je iztrgalo obupno iz premrzlih usten. "Zakaj me tako strašno kaznuješ?— Tu... brez duhovna..." Skuša se vzdigniti, kolena so ji primrzla k snegu. "Prokleti ljudje!... Izgnali so naju iz bajte... Naj jih Bog..." Ni končala. Zadnji obup je izginil s kletvijo. 'v Strašna bolest je stiskala srce, iz-žgala oči in se z žarki razprostrla po celem telesu... Ustne so hotele še šepetati molitev; misel jo je končala..-morda — na drugem svetu... Bleščali so sneženi diamanti, spreminjajoč >se, od svetlobe zvezd, ki so z redkimi očešci gledali izza prečrne megle... Bleščale so se zvezde po snegu — in štiri večje od drugih, kakor redki sijaj diamantov med peskom dragih kamenov... Bleščale so se oči zmrznjenih. Usmiljeni veter je sipal sneg na trupla in rasla je... rasla snežena gomila... In minuli so trije dnevi.,, čas poteka, kakor voda. Bela vasica se blešči od sneženih zvezdic v hladni svetlobi solnca... Ljudje od blizu, pri cerkvi hite po škripajočem snegu k sv. maši. Od daleč ne pridejo, ker so zameti... i, "Komu so včeraj zvonili?,.." vpraša stari gospodar ne več mlado žensko. "E,.veste... tisti iz Hovanca." "Je umrla?" "Kaj še niste slišali? Reva je zmrz- ^een shj ^ «OJJSPH TEISHW* - 1 buis' bntw Ko kdo y rodovini oboli je treba prec pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da j jj Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino / je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel STENSKI PAPIR za prihodnflh 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in flrnežev. -Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah telet.N 621.. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda "Hill Girt Vineyard" Dobro vino od 35o do 45o gal., Btaro vino po SOo galon, ries-ling vino po 55o galon. Tudi raz-pošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevan je pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, -Box 77— Crockett, Contra Costa Co.»Ca) S. HONET, KROJAČ 91S North Chicago St, Joliet, IU. Šivam, popravljam in čistim ' obleke. Po najnižji ceni nila predvčerajšnjim skupaj z otrokom. Izgnali so ju iz bajte. Ta je tudi odšla na noč... Našli so jo šele drugi dan — pod zameti. Delala jim je, delala!... In izgnali so jo, ko ji je že zmanjkalo sil, kakor niti — psa..." Stari je pokftnal z glavo — in na poti k cerkvi šepetal: "Večni mir" in "pet očenašev" za dušo kočarice... Saj je tudi njemu delala..,, "A to je bilo res," je pomislil, "tako krivično... Saj so ljudje hujši od zveri!... Izgnati jo v mraz..." in iznova je začel: "Večni mir..." Meščani Wellingtona, O., so nedavno v svoje začudenje doznali; da v njihovi javni knjižnici ni sv. pisma. FRANK MEDOSH 9478 Ewlng Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šlf-karte ter pošilja deHar v staro domovino vestno in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci DLEŽANE PITS PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost jc Pale Wiener Bier. Joseph Btukol, avstr s ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL B7FM A N 777 Alport ^t. • LLiTl/in, CHICAGO, ILL. ijRUŠT\i IjOŽB it 53. |0-Klob WU \ 1 ILL. I ^»wwuv* m-- POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga « oj h so. Jnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vain lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo pu najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenim«. B. Schusl -r Young Building JOLIET, - - ILLINOIS. Pozor rojaki! ^»Manjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno C30STIGL.3STO »e toči dobro pivo, whiskey in ter prodajajo fine cigare. 'OM-i4ite nasi DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois. Bambich & Verjeli ^'Poročata Rojakom fino "Elk Brand" j'Vo. dobro importirano žganje in karnijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406. Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet. Vprašajte svojega mesarja za %jevo We Mase *»tere je dobiti pri v«eh mesarjih. ,, J. C. ADLER & CO. la Exchange St JOLIET. ILL. Odprto pismo Slovencem. ^Spoštovani director Collins N. Y. ^ical Instituta! Vas pozdravljam in Vam nazna-t > da nimam več zdravil ter mi jih j ni treba. Jaz sem Vam zelo hva-a Zna, ker sem močno trpela bolečine, ®edaj jih ne več, ker sem popolno-().a ozdravila. Priporočala bodem tu-drugim Vašo modrost in izkuše-Bog naj Vam plača vse, kar ste 'dobrega storili. — y Vas še enkrat, lepo pozdravljam in • 111 ostajam vedno hvaležna. Marija Rosenstein, Box 72, Frontier, Wyo. ►♦O+O^OK) (Nadaljevanje s 2. strani.) kakor prava ekvipaža, ki jo vozi culu-kafer v Afriki. Za vozom pak je sledilo mnogo raznobarvnih in muhastih šem. Prvi za vozom, na desni, je nosil velikansko knjigo, katero je komaj držal, morala je biti grozovito težka; zakaj v nji je bilo črtano vse, kar zahteva poklic "tajnika" tukajšnjih devojk, namreč, katere so se omožile in katere so še ostale "lejdik" in "frej". Zadaj pa je ponosno stopala v spremstvu oboževatelja "nevesta", v kričeči uniformi, s slamnikom na glavi, na katerem se je šopiril "kranjcel", vsem de-vojkam na znanje, naj si ga preskrbe, da se v bližnji bodočnosti na tak način poslove od samskega stanu. Na vse strani zavihnjen solnčnik jo je varoval solnčarice, če tudi nismo v pasjih dnevih. Drugi dan na pepelnico, seveda, niso pozabili pripeljati "ploha" tistim devojkam, ki se niso zavezale v zakonski jarem. Ko bi jih bili videli, kako so ga blagoslavljali!! To je bilo smeha! Marsikatera Micka si je v srčnih željah in budeči se nadi govorila: "O, saj drugo leto ga tudi jaz dobim." Koga? Seveda — moža! Tudi Italijani iz pueblške Verone so prikorakali v pustnih uniformah, pa brez mask na obrazih; takoj se je videlo, da so to polentarji, in da njih domovina je južna Italija. Amerikanci so kaj z zanimanjem gle dali ta običaj, to šego slovenskega naroda; no, prvič niso videli, zadnjič tudi gotovo ne. V tem pa lahko vidijo, da se Slovenci, če tudi v tujini, še zavedajo svoje narodnosti in narodnih običajev. Dragi čitatelji "Amerikanskega Slovenca" širom Združenih držav, ne sme te mi zameriti tega suhoparnega do pisa in mi morate povsem oprostiti,ker tukaj smo res, kakor bi bili kje v ka kem trgu Dolenjske. Toraj z oprošče njem in s pozdravom, Vi bratci "Am. Slovenca". Hočevarjev. | raj se obeta, pa le ne vemo, kdaj da bodo boljši časi prišli. In brezposelnih delavcev je bilo tudi precej tukaj, kakor jih je še dandanes; samo stari delavci delajo, pa še tisti ne "štetik". Kar se tiče društev, naj omenim, da imamo štiri tukaj, pa le dve spadata h K. S. K. J., a še dosti dobro napredujeta v teh slabih časih; in še bolj bi lahko napredovala, ko bi bilo malo več sloge med našimi rojaki. Zdaj pa pozdravljam vse sobrate in sosestre naše slavne K. S. K. J. in tebi, Am. SI., pa želim obilo naročnikov in dobrih predplačnikov. * Naročnik. Pueblo, Colo., 8. marca. — Tukajš-šnje topilnice prav po malem poslujejo. Eiler-topilnica mora v kratkem prenehati z delom, ako ne pride kmalu rude in tvarine. Jeklarna sedaj že bolj posluje, kakor je dosedaj, vendar še v več oddelkih počivajo; upajo, da tudi ti kmalu prično z delom. Veliko brezposelnih delavcev je tukaj, vedno dohajajo iz bližnjih gorskih mest; tako da je težko dobiti delo; kdor ga ima, ga seveda ne pusti. Sedaj ni nobenemu svetovati, naj gre sem dela iskat. V pondeljck 2. marca se je poročil tukaj Ivan Lukšetič, rodom Primorec, z vdoj£>. Margareiio Kozjan, katera že dolgo trguje med tukajšnjimi Slovenci s prodajalno mešanega blaga. G. J. Roitz je zadnjo nedeljo zaključil gledališče premikajočih se slik, do velicega pondeljka. Popolnoma prav, postni čas je, in slovenska niladež in Slovenci sploh se lahko drugje na lepši način zabavajo. Slovenci, pa tudi drugi narodi, kar trumoma odhajajo iz našega mesta, kam? V svoje rojstne kraje, kjer so si v svesti boljših razmer nego so tukaj! Čez noč nas je zapadel sneg, še pre cej na debelo. Vzhajajoče solnce, prodirajoče skož: oblake, nam daje u-panje, da v par dnevih dobimo zopet toplejše dneve. J. H. Reading, Pa., 3. marca. — Dragi mi urednik Amer. Slovenca, dovolite malo prostora v vašem listu, ker dobro vem, da vsak rojak rad prebira kakr-šensibodi dopis iz vseh krajev Amerike. Ravno danes, ko je ravno pust, si vzamem malo časa, da odgovorim na več rojakov pisma, ki jim ne morem drugače ustreči, nego da naznanim v našem listu, ki gotovo rad ustre-že vsakemu rojaku po svojih močeh. Pa dobro vem, da nas je dosti Slovencev bodisi Hrvatov po širni Ameriki, ki ne vemo en za druzega. Ravno zdaj, ko so ti slabi časi, eden drugemu piše, kako je tukaj, kako ti živiš ali on, kako je kaj z delom. Zato dragi rojaki od vseh delov republike, bodimo veseli, da imamo naš najboljši list, Amerikanskega Slovenca, da priobču-jemo dopise in s tem rojakom naznanjamo, kje da je moči priti do zaslužka in kje da ni. Naši časi so še zmi-raj enaki, se nič ne boljšajo. Tu imamo več podpornih društev. Z delom gre slabo tu v našem mestu. Nekateri delajo samo eden dan v tednu, nas je dosti Slovencev v našem mestu, ki ne delamo več od decembra nič ni malo. Sedaj 16. marca bo zaronal Kiston Furnace. Dragi rojaki Slovenci bodisi Hrvati, kamorkoli greš, tam štapa. Reven človek ne more dela dobiti da se vbije; ali jaz mislim, da Bog da boljše kaj kmalu. Dragi mi Amerikanski Slovenec, čeravno so nas slabi časi tudi precej poparili, naši rojaki vendar še niso vse korajže zgubili. Tudi mladih fantov je tu obilo, le deklet primanjkuje, ali upajmo, prihodnji predpust bodemo imeli obojega obilo, da bodemo lahko zapeli: Na zdravje fantov in deklet, brez njih je prazen svet! Kozma Požek. Waukegan, 111., 24. febr, — Slavno uredništvo Am. SI., prosim, da mi dovolite malo prostora v našem cenjenem listu, da priobčim par vrstic iz naše naselbine. Kar se tiče dela, je tudi slabo; zme- Sv. Križ pri Litiji, 23. febr. — Ce njeni g. urednik! Ker ne pomnim še nikakqga dopisa iz naše fare, sem se jaz namenil popisati naše razmere. Letina ni bila ravno preslaba, posebno >je pa vino dobro obrodilo, kar je pa tukajšnjim rojakom v veliko pomoč. Vino ima letos precej visoko ceno, največ se ga proda od 24 K — 26 K strajh. In tudi poljskih pridelkov ni tako malo. V drugi točki Vam tudi sporočam razne druge novosti: tako o novi državni cesti, ki je bila izgotovljena v decembru 1907 od Thurna do Čateža. Cesta je zaradi prometa zelo važna. Delo je stalo 60,000 K. Pri nas imamo tudi Izobraževalno kat. društvo, ki jako lepo uspeva. Na Novega leta dan je bilo glavno zborovanje in volitev novih odbornikov in sicer: Predsednik je č. g. kaplan Anton Papeš in tajnik Josip Oven. Novih udov nas je pristopilo 20, društvo šteje sedaj 65 udov. Ker bi pa radi povzdignili društvo, bomo priredili na velikonočni pondeljek veselico z igro v korist društva, ker iz društvene blagajne se veliko potroši za razne knjige in časnike, ker v društvu je tudi čitalnica. Na pustno nedeljo se bo vršila plesna veselica pri gosp. nton Kašman v Ga-brovki. Zima je primeroma letos jako mila, snega nič, ob potu že rasto trobentice in zvončki, kmalu vzcveto vijolice. Porok ni bilo veliko v letošnjem predpustu, čeravno ga je bilo 9 tednov. V letošnjem letu se bo vršila velika slavnost pri nas. Gosp. župnik Andrej Petek bo obhajal petdesetletnico mašništva, to je zlato mašo. Vrlemu gosp. župniku želimo, da bi obhajal še diamantno mašo! Zlata maša bo meseca julija, obenem se bo vršil tudi misijon. Ker pogostoma slišim iz Združenih držav, da še vedno vlada gospodarska kriza, pri nas pa deželno-zborske volitve. Zmagala je na celi črti SI. Ljud. Stranka. Druzih posebnih novosti ni. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje, tebi, A. S., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Ker je vaš list povsem katoliški in prinaša vedno mnogo zanimivih novosti, bi ga vsaki tukajšnji rojak z veseljem prebiral, ko bi mu ga pošiljal brat bratu ali sin" očetu, prijatelj prijatelju i. t. d. Toraj razveselite svojce v stari domovini! Ostajam vaš zvesti naročnik Karol Vidrič. Polhovi Gradec, 27. febr. — Podpisani smo se obrnili do v Ameriki biva-jočih tukajšnjih rojakov iz soseske Dvor s prošnjo, da bi naklonili kak dar za popravo podružnice sv. Nikolaja. Naša prošnja ni bila zastonj. Preteklo letp smo prejeli od njih zbirko 317 K 44 v. Za ta lepi dar Vam kličemo: Bog plačaj! Jož. Laznik, župnik. Fr. Ambrožič, Fr. Dolenec, ključarja Preloka Dolenjsko, IS. dec. — (Dalje.) Tega sem se jaz dosti naveličal in krenem nazaj proti Adlešički župniji. Iz Adlešičke župnije je rojakov že leta in leta v Ameriki, dasi se je v njih rojstnem kraju oziroma župniji dosti predrugačilo in prenovilo v njihovi odsotnosti. Za ravno mimogrede se bom nekoliko ozrl tudi v njih župnijo. Dragi čitatelj, ako kreneš iz Čer-nomlja na levo po široki dovolj urejeni okrajni cesti in eno uro lahkega hoda, prideš čez gozd srednje rasti Za-gledal bodeš pred seboj ravno pod solnčnim izhodom župnijo Adlešiče Ko te cesta naprej pelje na levo in desno, opazuješ lepo obdelane njive, zelene travnike in širske pašnike. Na desni strani ostajajo vasi Tribuče in Prebince. Na desno ob cesti katera pelje na Tribuče, postavljen je križ, gotovo postavljen že pred leti od ondotne soseske. Od daleč zaslišim veselo petje, ki prihaja vedno bližje. Kmalu se srečamo z živahno družbo. Bili so fantje, šli so k popoldanski službi božji v Adlešiče. Sli So mirno ter vljudno pozdravljali. Tudi jaz sem vihtel klobuk v pozdrav. Vas Bedenj: tukaj so posestniki bolj raztreseni mislim zato, ker so jim posestva'bolj skupaj. Tukaj je bolj skalnat svet, pa vendar med griči se nahajajo sem in tja lepe rodovite njive. Od Bednja pridemo v Jankovice; tu je le nekaj posestnikov. Potovanje je najlepše in najpoučnejše, če hodiš peš. Veliko srečaš ljudi, od katerih izveš marsikaj, ako se ti poljubi ž njimi govoriti. Ker ne greš hitro, ti ostane vsaka reč v spominu. Tu stopimo na ono sirsko cesto, katera pride iz Metlike. Tukaj na tem križpotu je križ. Kmalu za mano pride nekaj, mož iz Fučkovec, eden izmed teh je bit zgovoren mož' videti je bilo, da je bil bolj izobražen. Mož pravil je, da na onem hribu onstran Kolpe je nekaki čavič starove-ren in da je ta imel pravico do topov in da je streljal, kadar mu se je zlju-bilo. Moja sodba je bila, ako je imel vedno dosti smodnika, sedaj da je to pravico zgubil. (Konec prih.) Naši zastopniki. Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki sledeči: Za Chicago, 111.: Fr. Banich, Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan. Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer in Fr. Hrovat. Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peternell Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek. Za .Oglesby, 111.: Anton Ass. Za Pennsylvania: John Verbiščar. Za Johnstown in Conemaugh, Pa.: Jos. Likar. Za Great Falls, Mont.: Math. Urich Za Canonsburg, Pa.: Geo. Shaltz. Za Reading, Pa.: John Jakljevich. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik. Za Moon Rijn, Pa.: Fr. Machek. Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich. Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik. Za Allegheny, Pa.: Geo. Vovk. Za Bridgeport, Ohio.: Mihael Hočevar. Za Newburg, O.: John Lokar. Za Cleveland, O.: John Russ. Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik Za državo Utah: Anton Palčič. Za Ely, Minn.: John Težak. Za Soudan, Minn.: John Lovšin. Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen. Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig. Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos Rastigar. Za Brooklyn, N. Y. in okolico: Fr G. Tassotti. Za Indianapolis, Ind.: John Hriber nik. Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar Math Novak. Za Kansas C'ty: M. Adelešich. Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich. Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan. Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič. Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša. Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch. Za Fleming, Kans, Kans.: Anton Skubitz. Za San Francisco, Cal.: John Sta-riha. Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gre-gorka. Ker je list jako poceni; poleg tega Pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv._Uprav. "A. S." Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih ou znakov (badges), regalij, kap, ba«a» in zastav. Velika zaloga vseh p. trebščin za društva. Obrabe se name kadar potrebuj« kaj za društvo. Pišite slovensko K. tolog na zahte. anje zastonj. BRAY-EVA LEKABNA »e priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. ::::;; Velika zaloga. Nizke etne. . ..104 leffermon Su Wto- - NAJBOLJŠI ffilimingtjn Lump Premog PKODAJEMO PO $3.50 tono. Za gotov denar. Razvažamo premog na vse strani mesta. Naročite ga pri nas, prihranite si denar. American Coal Co, Cor. Chicago in Columbia Sts. JOLIET, ILL. OBA TEI EFON ŠTEV. 67. RojaKi, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar ,v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. POZOR, SLOVENCI! Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega poseta mojej modemi gostilni. Točim dobro Sehoenhoffen-oro pivo in drnge pijače, tudi prodajem dišeče 'Union-Made' smodke.' Rojakom se priporočam. RUDOLF MAHAŽ, Washington St., blizo 10th Ave., GARY, IND. Prodaiein parobrodne listke; pošiijam denar v staro domovino hi posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot. VSAKDO "VE? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEL*; PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar. 910 N. Chicago Streti JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stror., spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Pijte samo "Elk Brand" pivo. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vr«te po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke Rentni davek plačuje hranilnica sama V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vaefc ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega Se mesto Ljubljana > vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnavt driava s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po« jilnica. pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v'Ameriki! Mestna hranilnica Iju"& anska vam daje trdno varnost za val denar Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Nas zaupnik v Združenih državah CD A Ml/ C A I/CCD je že več let na* ro.ak rPHl'R JAIVOCIV ,09 GREENWICH STREET. NEW YORK. IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O. J. IP. 5C 11ST G Lesni trgovec. DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET. Posomiemo flener aaposestva German loan ani Savings Bank H \RTIN WESTPHAL, 212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL. ohn Stefanic na voglu Scott & Ohio cestL Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo pristno dišeče smodke. Northwestern Phone 348, jOLIET. Ustanovljena 1*71. MillCiIIatioiM Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredset' C. H. TAL COTT. blagajnik JOLIET, ILL. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje al&vnoznana Joliet Citizens' Brewery. Rojakom se toplo priporočam. HOJAKOM priporočam svojo Gostilno, kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Triim tudi domače smodite. Ant. SfcofT, N. W. Phone 6og. »3» N. Hickory St., Joliet Ti.....m« KRANJSKA MESTA Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lah ko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker. Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja. Izposlujem posojilo na zemljišča. Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi. Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na: Mike PesdirtS, 34 W. 22 Place, Chicago, 111. Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo? Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene. LOKA. Kake dve uri hoda proti jugozahod-nej strani od Kranja ob vznožju pogorja, katerega delate seljska in poljanska dolina, razprostira se prijazno mestice Loka. Od tod se popotniku odpre prekrasen razgled po ravnini tja do sinjih gor, ki se vlečejo ob Koro-škčj in Štajerskej meji.I^ri mestu sprej me Sora Poljanščico ter hiti dalje po prijaznej okolici do Medvod, kjer se združi z bistro sestro Savo. Svoje ime je dobilo mesto po kraji; loka namreč znači ravnico ob kakej reki ali potoku. Ker so si prebivalci postavili selišča na loki, zvali so kraj "Loka." Leta 973. pa je podaril rim-sko-nemški cesar Oton II. ta kraj in okolico frižiriskemu škofu in mejnemu grofu koroškemu Abrahamu, ki je bil baje po rodu Slovenec. Vsled tega je kraj dobil ime Škofja Loka. Ostala je Loka frižinskim škofom do začetka 19. stoletja. Po Luene-villskem miru pa je prišlo posestvo frižinskih škofov po Kranjskem kot državno imetje pod avstrijsko cesarsko hišo. Omenjeni frižinski škof Abraham (957—994) je za slovensko slovstvo jako znamenit mož. Kot višji dušni pastir je obiskoval svoje podložne du-hovnije ter ljudstvo učil v materinem jeziku po Korotanu in Kranjskem, ter je potrebne molitve zapisaval v knjižico. Tako nam je zapustil najstarejše spomenike slovenskega jezika. — Ko so bili 1803. leta na Bavarskem odpravili samostane in odnesli njih dragocenosti v Monakovo, jeli so preiskovati tudi književne zaklade. Pri tej priliki so se našli med knjigami fri-žinske knjižnice trije slovenski spomeniki v knjigi "vademecum" (moli-tevnik) škofa Abrahama. Vsebina prvemu in tretjemu je očitna izpoved, kakor se moli pred izpovedjo in po izpovedi, a drugi je kratko opominova-nje za pripravljanje k izpovedi. Ti frižinski spomeniki škofa Abrahama nam izpričujejo, da je bil slovenski jezik že v onih časih naobražen. Nad mestom na prijaznem polagoma se vzdigajočem holmcu stoji grad, katerega so sezidali frižinski škofje. Tu so stanovali njih namestniki, ki so oskrbovali škofijska posestva. Morali so biti le domačini, a v 17. stoletji in pozneje so pošiljali navadno le Bavarce za namestnike v Loko. A če-stokrat so tu ostajali tudi frižinski škofje sami. To nam svedoči slučaj, da sta tukaj umrla dva škofa nesrečne smrti. Leopold pl. Šaumburg, ki je bil 37. frižinski škof, postavil je preko Sore umeten most. A nesreča je hotela, da je 5. avgusta 1381. leta jezdeč na izprehod, padel raz most v Soro in utonit Njegovi ostanki počivajo v nunskej cerkvi. — Nekaj let pozneje se je zgodilo strašno zločinstvo v gradu. Ko je bil namreč mesto škofa Degcnharda izvolil papež Krškega škofa Konrada pl. Hebenstreita frižinskim škofom, bival je ta na svojem po-'sestvu v Loki. Imel je 5000 zlatov imovine pri sebi. Njegovi grajski služabniki, hlepni po novcih, zakoljejo z nožem nesrečnega moža 1412. leta; njegovo mrtvo truplo %pa zagrebo na vrtu. Poznuje je njegov naslednik) škof Nikodem zaukazal izkopati truplo nesrečnega na vrtu ter ga pokopati v rakvo v farnej starološkej cerkvi 1430. leta, kakor kaže spomenik in nad grobni napis. Leta 1317, je frižinski škof Konrad III. utrdil mesto; a koncem 14. stoletja ga je škof Bertold pl. Wehingen obdal z močnim obzidjem. Popolne mestne pravice s sodništvom je Loka dobila še le koncem 15. stoletja. Leta 1497. je namreč cesar Maksimiljan I. iz Hala dovolil mejnemu grofu in fri-žinskeniu škofu Rupertu, da sme imeti v Loki za svoje podložnike svojega lastnega sodnika. S tem privoljenjem so postali' Loka in podložniki frižinskih škofov neodvisni od cesarske sod-nije v Ljubljani. Imeli so škofje neomejeno sodniško oblast nad svojimi podložniki. Pod njih sodniško oblast je pripadala Loka, Železniki in okoli ležeče vasi z nad 25,000 prebivalci. V dan 26. marca 1511. leta je hud potres razrušil grad. Rupertov brat in naslednik Filip je na razvalinah starega gradu v letih 1511—1527. sozidal sedanji grad; vender se je tekom časa v gradu mpogo prezidalo. L. 1723. je bila blagoslovljena kapelica v gradu. Dandanes so v njem cesarski uradi. V silno davnih časih je stal tudi v CENE ZMERNE. OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI jc naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass St. JOLIET, ILL Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Pozor, rojaki Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo, enn r na posojilo. Posojujemo denar na zemljišči* pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros Nas prostor je na Desplaines ulic bl?zu novega kanala. Predno kupiš LUMBER oglasi » pri nas 'n oglej si našo zalogo! Mi t< bomo zadovoljili in ti prihrinili denar POZOR, SLOVENCI ! W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov. Cena zemljiščem v Michigan-u je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej. Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku. Inhn I Prllal hišniin zemljiški posestnik, javili slov. JUIIII Ji rulaiv, notar, 534 W. 18th St.. Chicago, 111. Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš la je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK. epo- S. Centre ave. CHICAGO. ILT ANA Y0GBIN 618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam 07881250 Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 85,105,396 kroti, _.... . ..... . ... .. -.s. iT.1'........_______'n s'cer znašajo med drugimi zakladi: ......- nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.