Poiitnina plačana v gotovini.
L. Št. 35 (»Jatro** XIL,
Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 8122. 8123, 8124, S125, 3126.
iaseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 ia 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 5št 13. — Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St ^ - Telefon it 190.
Podr^žnieC Jesenice: pri kolodvora St. too.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
F>odružnica Trbovlje: v hiši dr. Baunv gartnerja.
LJubljana, Si. avgusta 1931
Cena t Dir
		
		
	i	■1
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebej in velja po pošti preje-mana 4 D in, po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno.
UredmStvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoii it 3122, 3123. 3124. 8125 in 3128.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. To« lefon it 2440 (ponoči 2662).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon St 190
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu
GANDHI NA POTI V LONDON
Krvavi spopadi v Bombayu med pristaši Gandhija in radikalnimi Indi pri njegovem odhodu v London — Otvoritev indijske konference 5« septembra
B o m b a y , 30. avgusta, d. Mahatma Gandhi je včeraj ob 13. odpotoval na parnikn »Rajputana« v London k indijski konferenci. K slovesu se je zbrala cgromna množica, ki mu je darovala za pot na stotine kokosovih orehov in ogromno množino cvetja. Pred odhodom se je Gandhi vrgel na tla ter molil več minut. Gandhi ni na pot v London vzel s seboj koze, kakor je prvotno nameraval, da bi se hranil z njenim mlekom, temveč je vzel na pot samo več vrče v svežega kozjega mleka.
I*red njegovim odhodom je prišlo do srditih spopadov med njegovimi pristaši in radikali, v katerih je bilo na obeh straneh ranjenih več oseb. Gadhijevi nasprotniki so prikorakali v pristanišče z mnogimi zastavami in ko so mu njegovi pristaši priredili manifestacije, so pričeli radikali protestirati in klicati, da ie Gandhi izdajalec. Gandijevi prijatelji so skušali radikale pomiriti, vendar pa je
prišlo do velikih pretepov.
Gandhi je pred vkrcanjem nagovoril svoje pristaše in izjavil med drugim:
Kongres se zavzema za pravice vseh Indov in v Londonu bom zastopal vso Indijo, predvsem pa milijone onih, ki jim grozi lakota. Ne bom iskal zaščite v sili, čeprav bi me hoteli moji nasprotniki ubiti. Skušal bom prinesti Indiji novo ustavo in upam na popoln uspeh.
L o n d om, 30. avgusta, d. Včeraj je prispela prva skupina indske delegacije na konferenco ob okrogli m>zi, ki se prične 5. septembra. Prihod Gandhija je določen za 12. september.
Pred zasedanjem
angleškega parlamenta
London, 30. avgusta, d. List »Mor-ningpost«, ki je postal glasilo sedanje vlade, piše o nadaljnem razvoju notranjepolitičnega položaja naslednje:
Prihodnji teden bo prinesel na Dow-ningstreetu živahno delavnost. V prihodnjih dneh se mora pripraviti vse za otvoritev parlamenta. Delo je ogromno, vendar pa bo v vsakem primeru izvršeno. Nato bo imela vlada samo še eno skrb, čim prej izvesti glasovanje o potrebnih zakonodajnih ukrepih. Obstojajo obstrukcijski nameni, vendar pa bo poskrbljeno, da ostanejo brez uspeha. Kakor hitro bo sestavljen proračunski odbor, bo parlament raz-puščen. Nove volilne liste bodo stopile že v oktobru v veljavo. Tako se bodo mogle vršiti volitve v parlament že meseca novembra.
London, 30. avgusta, s. Krajevna organizacija delavske stranke v Seahamu, v volilnem okraju Macdonalda, je v resoluciji, ki je bila popoldne soglasno . sprejeta, pozvala Macdonalda, naj od-' loži svoj poslaniški mandat
Francija zvesta zaveznikom
Pariški Usti naglašajo, da bo Francija sklenila z Rusijo pogodbo le tedaj, če bosta zavarovani tudi Poljska in
Rumunija
Pariz, 30. avgusta, d. Ponovno zagotovilo Litvinova. da se med Rusijo in Poljsko oficijelno še ne vrše nobena ooeaiania. se v tukajšnjih političnih krogih živahno kritizira.
»Temps« objavlja ponovno vse ustmene in pismene razprave, ki so se v zadnjih letih vršile med Poljsko in Rusijo o zaključitvi pogodbe o nenapadanju. Nadalie se sklicuje na izjave poljskega zunanjega ministra Zaleskega in na njegov govor na pariški kolonija!ni razstavi, ki se more tolma-
čiti samo v tem smislu, da sta se Francija in Poljska v tesnem soglasju že pogajali z Rusijo.
»Temps« naglasa v tem očividno ofici-jozno inspiriranem članku zelo jasno, da bo Francija pogodbo z Rusijo sklenila le tedaj. ako se bosta ne glede na sporedna gospodarska pogajanja zavarovali tudi Poljska in Rumunija proti vsakemu ogra-žanju od ruske strani, bodisi z direktno pogodbo, bodisi z dogovorom v troie. Na tem dejstvu ne morejo ničesar izipremeniti nobene izjave Litvinova.
Francoski nasveti Avstriji
Avstrija ne more računati s pomočjo Francije, ako se ne odpove načrtu carinske unije z Nemčijo
Pariz, 30. avgusta, d. Ves pariški tisk svetuje avstrijskemu zunanjemu ministru in podkanclerju dr. Schobru, naj oficijelno izjavi, da se Avstrija končnoveljavno odreka carinski uniji z Nemčijo, kakor je baje že obljubil francoskemu poslaniku na Dunaju.
V »Journalu« izraža St. Br.ice mnenje, da bi bilo Avstriji le v veliko korist, če bi podala tako izjavo pred objavo mnenja haaškega razsodišča, kajti v sedanjih razmerah bi se moglo zgoditi samo dvoje, da da haaško razsodišče prav nemški tezi, kar bi bilo za Avstrijo zelo neprijetno, ker bi se težko znebila sprejetih obveznosti proti Nemčiji, aii pa potrdi mednarodno razsodišče francosko tezo. V zadnjem primeru bi po podani razsodbi imela izjava, da se Avstrija odreka carinski uniji z Nemčijo, samo vredn-ost izsiljenega ukrepa.
»Journal des Debats« lizjavlja, da se je splošno pričakovalo, da bo dr. Schober že pred odhodom v ženevo proglasil, da je Avstrija opustila namero' carinske zveze z Nemčijo, vendar pa se je javnost varala. Zato je pričakovati, da bo dr. Schober podal izjavo o tem pred Društvom narodov. Finančna kriza v Angliji je dokazala, da ni mogoče Avstriji liz Londona pričakovati nobene pomoči. Avstrija naj ne dvomi, da bo prvi vinar dobila iz Francije šele tedaj, ko bo nesrečni načrt carinske unije z Nemčijo oficijelno in končnoveljavno pokopan.
Pariz, 30. avgusta, AA. Havas poroča iz Berlina: Tu energično demantirajo vesti
francoskih listov, po katerih naj bi se Avstrija že formalno odrekla nameravani avstrijsko-nemški carinski uniji in o tem obvestila nemško vlado.
Ženeva, 30. avgusta, g. Avstrijski pod-kancelar in z/um an j i minister dr. Schober je prispel opoldne z avstrijsko delegacijo v Ženevo. Z istim vlakom je prispela tta-di nemška delegacija.
Češkoslovaška delegacija v Ženevi
Praga, 30. avgusta, p. sLidove Novinv« javljajo, da bo Češkoslovaška po vzgledu ostalih držav imenovala v svoio delegacijo Društvo narodov nekaj parlamentarcev. Med temi bo tudi nemški politik, zastopnik nemških socialnih demokratov ali pa nemških agrarcev. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje v ponedeljek v Ženevo.
Francoski mandat nad Sirijo
Pariz, 30. avgusta. AA. Havas poroča: Zunanje ministrstvo je izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da se je napačno tolmačila brzojavka iz Ženeve glede poročila komisije za mandate, poslanega svetu Društva narodov. Zaradi netočnega tolmačenja tozadevnega odstavka se zdi, da hoče francoska vlada opustiti svoj maindat v Siriji. Stvar pa je v resnici naslednja. Zastopnik Francije je opisal komisiji za mandate Društva narodov napredek, dosežen v Siriji in Libanonu leta 1930 in naglasi!, da bi se glede na ta napredek mogel predvideti trenutek, ko bi se razmerje med Francijo in tema dvema deželama moglo postaviti na kontraktualno podlago. Ta odstavek v poročilu komisiji za mandate je dal povoda za netočno tolmačenje.
. /red predsedniškimi volitvami v Avstriji
Vodstvo krščansko-sociaine stranke se je sporazumelo za ponovno kandidaturo Miklasa -— Poganja za skupen nastop meščanskih strank
Dunaj, 30. avgusta, d. Vodstvo krščansko-sociaine stranke še ni dovršilo svojih posvetovanj v zadevi volitve zveznega predsednika. Potek dosedanjih razprav ,pa je vsekakor pokazal, da so ostala brez uspeha prizadevanja posameznih članov stranke, pridobiti druge parlamentarne skupine za podaljšanje funkcijske dobe sedanjega predsednika in za odgoditev volitev za leto dni. Ker od nasprotnih strani predloženi protipredlogi tudi niso našli odobravanja krščanskih socialcev, se je vodstvo stranke sporazumelo, da nastopi v soglasju z ustavo za izvedbo volitev novega zveznega predsednika po celokupnem avstrijskem prebivalstvu dne 18. oktobra.
Sedaj bo krščansko - socialna stranka predvsem poskušala pridobiti druge meščanske stranke v parlamentu za skupno meščansko kandidaturo. Zvezni kancler dr Buresch in predsednik stranke minister Vaugoin sta dobsila nalogo, naj stopita v direktna pogajanja z nacionalnimi strankami ter jim predlagata kot kandidata se-
danjega zveznega predsednika Wilhelma Miklasa. Ker čas poteka, naj bi se tozadevna pogajanja toliko pospešila, da bi mogla oba omenjena zastopnika krščanske socialne stranke že na prihodnji seji strankinega vodstva v petek poročati o končnem uspehu svojih pogajanj. Takoj nato bo sklican veliki svet krščansko-sociaine stranke, da sklepa o morebitni postavitvi kandidature za drugo volitev in o volilnih pripravah ter agitaciji.
Polet »Zeppelinacc v Ameriko
Pariz, 30. avgusta. AA. Iz Besancona v vzhodni Franciji poročajo, da je zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki leti v Pernambuco, snoči ob 0.20 preletel mesto.
"aris, 30. avgusta. AA. Iz Marseilla poročajo, da je zrakoplov >Grof Zeppelin« davi ob F. 40 ?apustil francosko obsie v smeri proti Balea-skim otokom.
Kongres Fidaca
Praga, 30. avgusta, h. Danes ie bil na svečan način otvorien kongres Fidaca. Bivši bojevniki so Dred otvoritvijo položili na grob Neznanega junaka vence. Praški portugalski poslanik Simoes ie okrasil grob Neznanega junaka s portugalskim vojnim križem I. razreda. General Sirovy je imel nagovor ter ie nato pregledal skupno s predsednikom Fidaca. iugoslovenskim polkovnikom Radosavljevičem častno četo. Nato se ie v seini dvorani parlamenta pričel koneres. ki mu je predsedoval polkovnik Radosavljevič. Na mizah posameznih delegacij so bile majhne zastavice vseh an-tantnih držav. V imenu češkoslovaške vlade ie pozdravil kongres minister za narodno obrambo dr. Viškovsky. Predsednik češkoslovaške sekcije je v svojem govora poudarjal: Čuvali bomo sadove iz L 1918.
Avstrijski 2agovor
Dunaj, ?(' fvgusta. AA. Kcrbiro poroča: Vest beograjske »Pravde«, da avstrijska vlada ne izvaja zadostne kontrole nad vagoni vlakov, ki vozijo v Jugoslavijo, ni točna. Avstrijske državne železnice so po konferenci prizadetih držav v Curihu dne 11. avgusta t. L že 14. avgusta ukrenile vse potrebno, kakor je to sklenila omenjena konferenca. Pri tem avstrijske železnice niso čakale na izvršitev obljube jugoslovenskih državnih železnic glede izmene vagonov na meji." Avstrijske držav, železnice se strogo drže sprejetih sklepov.
Umor poljskega politika
Varšara, 30. avgusta, d. Snoči ob 23. sta izvršila dva neznanca v zdravilišču Truska-wiecu v vzhodni Galiciji atentat na podpredsednika vladnega bloka Tadeja Holov-ka, enega najbolj vplivnih politikov iz tabora maršala Pilsudskega. Oddala sta nanj tri revolverske strele in je Holovko po nekaj minutah podlegel zadobljenim . ranam. Menijo, da gre za atentat ukrajinske teroristične organizacije, ki je že lani izvršila več nasilnih in sabotažnih dejanj.
ČSR in Rusija
Praga, 30. avgusta, d. »Prager Tagblatt« poroča, da je obstojala misija bivšega češkoslovaškega poslanika v Beogradu in sedanjega poslanca ter glavnega tajnika češke narodno-socialistične stranke Jana šebe, ki se je nedavno mudil v Moskva, kakor je bilo oficijelno objavljeno, v pogajanjih o priznanju sovjetske Rusije de jure. Baje nameravajo češki narodni socialisti, ki so se doslej močno upirali proti pravnemu priznanju Rusije, opustiti svoje an transigentno stališče, da bi dobila češkoslovaška industrija primerna naročila iz Rusije.
Sklicanje pruskega deželnega zbora
Berlin, 30. avgusta, d. Komunistična frakcija v pruskem deželnem zboru je vložila predlog nezaupnice proti pruski deželni vladi. V svojem predlogu očita pruski vladi, da podražuje življenjske razmere s podpiranjem politike zasilnih odredb. S tem predlogom je postalo sklicanje deželnega zbora neizogibno, ker mora po pruski ustavi deželni zbor predlog o nezaupnici rešiti štirinajst dni po vložitvi. V teh razmerah se more računati, da bo svet senjorjev pruskega deželnega zbora že v torek določil rok za sklicanje deželnega zbora.
Samomor zagrebškega odvetnika
Zagreb, 30. avgusta, n. Snoči se ie /brala v stanovanju tukaišnjega odvetnika dr. Alfreda Fellnerja k zabavi večia družba. Okoli pol 3. zjutraj je gostitelj dr. Fellner odšel v svojo spalnico in nekai trenutkov zatem so začuli gostje revolverske strele iz spalnice. Ko so prihiteli bliže, je dr. Fellner ležal mrtev preko svoje postelje. Pokojnikovi znanci mislijo, da ie izvrši! dr. Fellner samomor v deorimiiranosti. ki se je ni mogeJ znebiti že skozi leto dni. odkar mu je tunrla njegova žena.
Aljehin je že v treh urah porazil Niemcovlča
Dr. Astaloš, Pire in dr. Vidmar remizirali — Kostič je v slabši poziciji prekinil partijo s Collejem
Bled, 30. avgusta. V današnjem VI kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se odigrale naslednje partije: Dr. Aljehin—Niemcovič, Maroczy—Pire, dr. Tartakower—dr. Astaloš, Stoltz—dr. Vidmar, Spielmann—Bogoljubov, Kashdan—Flohr in Kostič—Colle.
Senzacijonalna je bila danes partija dr. Aljehin—Niemcovič. Niemcovič je znan kot zelo izkušen in fin strateg. Toda danes ni prišel do svoje običajne igre, ker ga je dr. Aljehin presenetil že v tretji potezi z žrtvijo kmeta. Takoj nato je dr. Aljehin žrtvoval še drugega kmeta. Prav gotovo te dve žrtvi teoretično nista bili v redu, toda praktično je dr. Aljehin imel uspeh, namreč da je nervozni Niemcovič popolnoma izgubil glavo in nenavadno slabo branil svojo pozicijo. Še pred 12. uro je svetovni mojster zmagal v 19 potezah.
Maroczy je igral proti Pircu soliden damski gambit. Nastala je zelo težka igra. Razven tega je Pire prišel v težko časovno stisko, pa je vendar našel najboljšo potezo in še dopoldne sta se mojstra zedinila na remis.
Dr. Tartakower, ki na turnirju še ni do,bil nobene partije, je proti dr. Asta-lošu igral v starem stilu prusko partijo. Dr. Astaloš se je zelo lepo branil, dobil celo dva kmeta, vendar pa ju ni mogel obdržati. Partija je še dopoldne končala remis.
Stoltz je igral proti dr. Vidmarju damski gambit in dr. Vidmar se je branil z meransko obrambo. Igral je to obrambo po svoje in dosegel zelo dobro pozicijo. V težkih zapletljajih pa je dr. Vidmar zamenjal dve potezi in naen-
krat izgubil dva kmeta. Partija je bila gotovo izgubljena, vendar pa mladi Šved ni bil kos rafiniranim komplikacijam in kmalu bi bil partijo še izgubil. Popoldne je koncem koncev tudi ta partija končala remis.
Spielmann in Bogoljubov sta igrala sicilijanko. Imela sta zelo težko igro, vendar pa sta že dopoldne zašla v končnico, v kateri je Spielmann naenkrat zaradi slabe igre Bogoljubova bolje stal. Popoldne je Spielmann zmagal.
Kashdan in Flohr sta igrala špansko partijo. Igra je bila tako zamotana, da je bil pregled popolnoma nemogoč. Tudi popoldne je bila šahovnica še skoro polna figur. Proti večeru se je izkazalo, da Flohr bolje stoji. Partija je bila prekinjena, zdi se pa, da bo Flohr zmagal.
Kostič in Colle sta tudi imela zelo težko igro. Kostiču pa ni uspelo priti do napada. Nasprotno Colle ga je na damskem krilu presenetil in Kostič je izgubil kmeta. Popoldne je Kostič zamenjal trdnjavi in nekoliko olajšal svojo igro. Partija je bila prekinjena, toda Kostič ima še vedno kmeta manj.
Stanje po VI. kolu je naslednje: dr. Aljehin 4 in pol (1), Kashdan, Sptel-mann 3 in pol (1), Bogoljubov 3 in pol, dr. Astaloš 3, Kostič, dr. Vidmar 2 in pol (2), Maroczy, Niemcovič, Stoltz, Pire 2 in pol, Flohr, dr. Tartakovver 1 ia pol (1), Colle 1 (1).
Jutri se bodo odigrale naslednje partije: dr. Astaloš—Spielmann, dr. Vidmar — dr. Tartakower, Colle —Stoltz, Niemcovič—Kostič, Pire—dr. Aljehin, Flohr—Maroczy, Bogoljubov—Kashdan.
Ugoden razvoj našega gospodarstva
Stabilizacija gospodarskih razmer - Naraščanje gospodarske aktivnosti - Zadovoljiva žetev
Beograd, 30. avgusta. Narodna banka objavlja v svojem izkazu za drugo tro-mesečje celokupni pregled našega gospodarstva in našega finančnega položaja.
V uvodu navaja med ostalim, da se je v drugem tromesečju v splošnem gospodarskem položaju Jugoslavije pojavila nedvomno tendenca stabilizacije. Zdi se, da se oslabitev gospodarske aktivnosti približuje svojemu koncu. Zelo dobra žetev omogoča., da se lahko pričakuje gotova in-■tenzifikacija poslov. Nezaposlenost zelo pada. število konkurzov je manjše kakor v istem razdobju lani. Produkcija premoga je na isti višini kakor lami, dočim je produkcija železa zinatno prekosila lansko.
Kar se tiče javnih financ, so po provl-zornih podatkih za meseca april in mao dohodki od neposrednih davkov dosegli 267 milijonov proti 552 milijonov v istih mesecih lanskega leta.
Carine so v aprilu an maju letos prinesle
202 milijona proti 259 milijonov ▼ prejšnjem letu. Dohodki iz monopolov so dosegli 377 milijonov, skoraj enako vsoto kakor v istem razdobju preteklega leta.
Skupna vsota državnih dohodkov v mesecih april in maj znaša 1.731 milijonov proti 1.793 milijonov v istem razdobju preteklega leta, torej za 63 milijonov manj. Ta manjši dohodek je povzročalo zmanjšanje dohodkov carin, ki so se znižali za 57 milijonov. Splošno stanje gospodarstva, kakor tudi rezultati žetve, se mora smatrati kot zelo dobro, ne grlede na škodo, povzročeno od suše in toplih vetrov, ki so škodovali skoraj vsem kulturam razen vinogradom in v nekaterih krajih ozimini.
Po začasni oceni ministrstva za kmetijstvo je donos žetve v tekočem letu v primeri z lansko v metersfcih stotih naslednji: pšenica 23,064.367 (21,861.501 v letu 1930), ječmen 3,712.012 (4,043.931), rž 2,062.754 (1,987.561), oves 2,772.072 (2.849.S66).
Ureditev obmejnih vprašanj z Bolgarijo
Delo jugostovensko-bolgarske komisije za ureditev dvolastniškili posestev na meji poteka povsem zadovoljivo
Beograd, 30. avgusta, p. V Negotin so dospela člani jugoslovensko - bolgarske mešane komisije za likvidacijo dvolastniških posestev. Gostje so takoj odšli v znani samostan Bukovo pri Negotinu, kjer so pravkar slavili domačo slavo. Cilj prihoda mešane komisije je pregled dela rajonske komisije v tem okolišu.
Negotin, 30. avgusta. AA. Centralna mešana komisija za likvidacijo dvolastniških posestev na jugoslovensko - bolgarski meji, ki se je 23. iuliia sestala v Vrn^čki banji na svoie tretje zasedanie. ie v skladu s čl. 20 konvencije pregledala dosedanje delo mešanih ra ionskih komisij, ki delajo na terenu že od začetka leta. Centralna mešana komisija ie po doseženih rezultatih na vsei meji ugotovila, da se bo to delo bržkone končalo lahko v roku. ki ga konvencija določa, t. i. do konca tega leta. V ta namen ie izdala potrebna navodila vsem mešanim rajonskim komisijam.
Razen tega je centralna mešana komisija proučila 65 pritožb dvolastnikov z obeh strani zoper sklepe posameznih mešanih rajonskih komisij. Rešila je tudi precej spornih vprašani, ki so se istotako pojavila v rajonskih komisijah, m sprejete načelni sklep glede izvajanja konvencije na zahtevo rajonskih komisij.
Nato ie centralna mešana komisija obiskala ona dvolastniška posestva na meii caribrodskega in timoškega raiona. ki so prizadetim komisijam povzročila težkoče. Na koncu je sklenila, da se sestane na «v0ie četrto zasedanie 10. oktobra t. L ko bo precenila in odobrila zaključno delo vseh petih mešanih rajonskih komisii in rešila tudi še morebitna preostala sporna vprašanja in pritožbe.
Centralna mešana komisija ie tudi na tem svoiem zasedanju vse svoie sklene sprejela soglasno, ravnajoč se no načelu solidarnosti in dobrega sosedstva.
Pobijanje brezposelnosti v Italiji
Rim, 30. avgusta, d. Službeno glasilo fašistične stranke poroča, da je prometni minister v svrho omiljenja brezposelnosti v prihodnji zimi odredil za izredna javna dela vsoto 1.865,526.000 Ur. Pri teh delih bo zaposlenih 120.000 delavcev. Izvrševati se bodo začela že 1. septembra. Vsi izdatki za omiljenje brezposelnosti pozimi se bodo pokrili iz rednih proračunskih dohodkov.
Potres v Italiji.
Trst, 30. avgusta. Včeraj ob 4.56 so občutili v Trstu močan potresni sunek. Epicenter potresa cenijo v daljavi kakih 40 km od Trsta. Potres so zabeležili tudi v nekaterih krajih na Furlanskem.
| Katastrofa Kitajske
Šanghaj, 30. avgusta, d. Kakor domnevajo, je pri zadnjem tajfunu' prišlo ob življenje 100.000 ljudi, več milijonov prebivalstva pa v skrajno bedo.
Dočim je vsa dolina Jangceja opustoše-na od poplav in kuge, izrabljajo komunistične tolpe strašno bedo kmetskega pre-bivalstva za tatvine in umore. Razbojniki so zajeli misijonanje misijonske postaje v St Coiumbanu. S tem se je zvišalo število od komunistov ujetih misijonarjev na 17. Večina izmed njih so španski in italijanski duhovniki Ujetih je dalje pet redovnic, tri Francozinje ter po ena Italijanka in Španka.
Biserni jubilej mariborskih gasilcev
Proslava 60 letnice mariborskega prostovoljnega gasilskega društva se Je razvila v mogočno manifestacijo za idejo človekoljubja — Prisostvovali so številni odlični gostje Odlikovanja in priznanja zaslužnim gasilskim prvakom
Maribor, 30. avgusta.
Snoči in danes ie stal Maribor v znamenju praznika gasilske ideje, ideje ljubezni do bližnjega, nesebične in bratske. Ves v zastavah, kakor na velik državni praznik.'se ie poklonil enemu svojih naistarei-ših društev: Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu mariborskemu, ki praznuje letos svoj biserni jubilej.
Sinoči so se zbrali v dvorani društvenega doma člani društva s svoiim načelnikom VoHerjem in ostalimi odborniki. Prisotno ie bilo tudi starešinstvo Jugoslov. gasilske zveze s starosto g. Turkom na čelu ter zastopniki gasilskih društev Ptuja (načelnik Steudte in noduačelnik Zelioti), Ce-ija "(načelnik Jelene in podnačelnik Košir). Studencev (načelnik Kaloh). gasilcev iz delavnice državnih železnic (načelnik Alt) n drugih
na intimnem komerzu.
Načelnik Voller ie iskreno pozdravil zlasti starešinstvo zveze, zastopnike mestne občine, raznih drugih oblastev ter vse člane. Starosta JGZ g. Turk ie v daljšem govoru poudarjal, da ie Zveza ponosna na »mariborsko društvo, ki ie danes nedvomno eno najmodernejših, če ne naimoderneiše v vsej državi. Po prečitan.iu raznih no-vdravov in čestitk, med katerimi sta bila zlasti navdušeno sprejeta dopisa pomočnika bana g. dr. Pirkmaicria ter edinem še živečega ustanovnega člana g. Čeligija. ki ie obenem poklonil društvu 2000 Din. ie načelnik Voller ob splošnem navdušenju članstva ■■poročal, da je načelstvo društva izvolilo
za častne člane
zveznega starosto g. Turka ter člana zveznega starešinstva zz. Vcngusta, Museka in Pristovška. Izročil iim ie častne diplome in častne kolajne. Ko ie magistratni svetnik g. dr. Rodošck izročil pozdrave in čestitke mestnega župana, so bile izročene še diplome častnega članstva načelniku yollerju in šefu reševalnega oddelka g. dr. Karlu Ipavicu, Dožarniškemu mojstru Ertlu ter ustanovitelju reševalnega oddelka, danes 9l!etnemu dr. Josipu Urbačeku in končno nekaterim dolgoletnim, požrtvovalnim članom Jenisi, Šukaloviču, Ekarju, Glabučni-ku. dr. Šmidercriu, vodovodnemu mojstru Černvlu, dalje Stumpfu in Benedičiču za tisoč voženj z reševalnim avtomobilom. Izročenih ie bilo tndi več drugih odlikovani. V jmetiu ptujskega društva ie čestital načelnik Steudte. v imenu Celjanov gosnod Košir in načelnik Jelene, v imenu gasilcev iz železniških delavnic načelnik Alt, v imenu občinskega odbora mariborskega občinski svetnik Zcbot, za Gasilsko zvezo i. Turk, za studenške gasilce načelnik goso. Kaloh v imenu Novinarskega kluba mariborskega z. Spindler itd. Ves večer je društveni orkester sviral med odmori.
Davi ob pol 8. je oddelek mariborskih gasilcev položil
na pokopališču v Pobrežju
krasen venec v spomin umrlim članom ob prisotnosti predsednika državne gasilske zveze, pl. Iiržiča iz Djakova, ki je imel primeren nagovor.
Ob pol 9. se je pred Marijinim kinom na Glavnem trsu zbralo nad 400 gasi^ev ter ogromno občinstva, kjer se ie vršila
slovesna služba božja
v spomin pokojnim tovarišem, ki io je bral stolni .župnik msgr. 11 u m e k. Pred pri-četkom maše ie mala Dorica Žebotova pozdravila g. bana dr. Marušiča, ki ie s svoio navzočnostjo počastil to veliko in pomembno slavje, mala Pavla Rakovčeva pa ku-mico nove lestve »Magirus«. go. žunanio Juvanovo. Obema so bili izročeni krasni šopki cvetlic. Po maši. med katero ie svi-rala godba, ie imel msgr. Humek lep nagovor. nakar ie blagoslovil novo lestvo. Veličasten ie bil poeled. ko se ie pred blagoslovom lestve mogočno dvignila 30 m v soko v zrak. Po izvršeni blagoslovitvi je ime] raz oder. improviziran pred magistratom. župan dr. Juvan topel pozdravni nagovor. zatrjujoč nasproti r. banu dr. Maruši ču kot najvišjemu državnemu funkci.io-narju. da jc Maribor zvesto vdan kralju, vladi in državni .misli. Dalje ie pozdravil zastopnike vojaških in civilnih oblastev ter čestital domačim gasilcem k izrednemu iu-bileiu 60!etnega dela v službi človekoljubja. poudarjajoč: »Gasilskemu društvu in niegovemu neumornemu *-~dij Volleriu dolguje mesto Maribor veliko zahvalo«.
Gosp. ban dr. Marušič
.'c imel lep nagovor, v katerem ie poudarjal. da so gasilska društva prvenstveno državotvorna jn konstruktivna. Delovala so v smislu kraljevih intencii že pred 6. januarjem 1929 ter so tudi danes močna garda države in banovine. Starosta Jugoslovenske gasilske zveze g. Turk ie izreke! toplo zahvalo društvu in njegovim funkci-ionariem za oiodojiosno delo v prid ideii gasilstva. Nato ie starosta g. Turk nrinei na prapor mariborskemu društvu spominski trak ljubljanskega gasilskega društva. Enake trakove sta pripela zastopnika celjskih jn ptujskih gasilcev. Sledila je
mogočna dcfilaeija
nad 400 gasilcev s šestimi zastavami in z vsem parkom mariborskega društva.
Ob 10. se je vršila v dvorani društvenega doma slavnostna seja, s katere je bila odposlana vdanostna brzojavka kralju ter pozdravna brzojavka predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkoviču. Predsedstvo slavnostne seje je prevzel zvezin starosta g. Turk, ki je toplo pozdravil na*'zoč-noia bana, župana in druge zastopnike oblastev. Prvi podstarosta gasilske zveze Ven-gust je v Ir.pidarnih izvajanjih podal zgodovino mariborskega društva., Zborovalci so v spomin pokojnim tovarišem zaklicali stoje trikratni: »Slava!« Zborovanju so prisostvovali tudi stari dr. Urbaček, Čeligi in Jenisi, ki so danes že vsi preko 90 let in so člani društva od njegovih prvih početkov. Zv ezin starosta g. Turk je izročil načelniku mariborskega društva Vollerja.
diplomo častnega članstva Zveze.
Častni križec z rdečim trako.n pa je mariborsko društvo podelilo županu dr. Juvanu ter nekaterim gasilskim funkcionarjem • iz .Maribora in mariborske pokrajine.
Predsednik državne zveze pl. Hržič pa je podelil priznanje častnega članstva državne zveze dr. Karlu Ipavicu, dr. Šmidererju, načelniku gasilske župe mariborske Pfeifer-ju, gradbenemu nadsvetniku inž. Černvju, dr. Pfrimerju in Flakusu, srebrno kolajno za gasilske zasluge pa načelniku Kalohu iz Studencev, Falešu iz Iiač, Celotiju iz Ptuja, Koširju iz Celja ter Pšeničniku in Kle-menčiču s Pobrežja. Načelniku mariborske gasilske župe je bila tudi izročena srebrna kolajna kot odlikovanje poljske državne gasilske zveze.
Ob 11.50 je udaril v stolpu stolne cerkve plat zvona, znak za improvizirano vajo v gašenju Stolnice. Z neverjetno brzino je bil ves park takoj na licu mesta in v hipu je nad 10 cevi, ena z viška leslve Magirus, brizgalo vodo na stolnico.
Ob četrt na 13 je sledil
banket
v hotelu Orel, katerega so-^e udeležili med drugimi tudi gg. ban. župan in podžupan mariborski, pomožni škof dr. Tomažič, stolni župnik Umck, zastopniki obeh sreskih na-
čelstev, mestne občine, mestne policije, sodišča in vseh drugih državnih uradov ter gasilskih organizacij. Prvo napitnico je spregovoril župan dr. Juvan Nj. Vel. kralju, ki so jo vsi navzoči stoje navdušeno aklami-rali. Ban dr. Marušič je ponovno čestital društvu in se zahvalil konstruktivnemu delu gasilstva, obljubljajoč, da bo zastavil vse svoje sile za ugoditev upravičenim željam gasilcev. V imenu cerkve je spregovoril pomožni škof dr. Tomažič, nakar je še govoril načelnik studenškega društva, zastopnik ptujskega društva, tajnik JGZ Pristovšek, načelnik mariborskega reševalnega oddelka Raček in dr. Mjjhleisen. ki si ni mogel kaj, da ne bi bil zopet zagrešil netaktnost z nem-ško-nacionalnimi političnimi iluzijami.
Ob 15. se je pričela v studeniškem gaju skupna narodna slavnost gasilskega društva Studenci, ki je obhajalo danes svojo lOlct-nico, in mariborskega gasilskega društva. Po lepem pozdravu, ki ga je izrekla mala Tita Pregljeva visokim gostom in članom obeh društev, je studeniški podnačelnik Pregelj podal kratko zgodovino tamošnjega društva. Starosta zveze g. Turk je izročil diplomo častnega priznanja g. Kalohu in raznim članom studeniškega društva. Nato se je razvila animirana ljudska veselica.
Avgust se je poslovil s solnčno nedeljo
Hitro še v vodo in na planine! - Zanimivosti na vele-sejmu - Nedelja je potekla povsem mirno
Ljubljana, 30. avgusta.
Za slovo na,m je letošnji avgust, ki je bi! sicer zelo muhast in deževen, naklonil zelo lepo nedeljo, ki so jo. Ljubljančani s pradom izkoristili, bodi že za pohode v okolico .in v planine, ali za solneenje v kopališčih, ali pa za skupno poslavitev slavnega šišenskega domačega patrona. V mestu ves dan ni bilo posebnega vrvenja, vse se je nekam porazgubilo. Pri vsem tem nenavadnem nedeljskem mrtvilu pa je mogla naša lepa pokrajinska razstava na velesejmu zabeležita prav lep obisk že dopoldne, še bolj pa popoldne.
Šctnja po vclesejmu
nudi obiskovalcu zares mnogo zanimivosti, čeprav velesejmski paviljoni niso do kraja tako natrpani vsi, kakor pomladi. A tisto, kar se obiskovalcem nudi na ogled, je sortirano in aranžirano s tako elegantno spretnostjo, da se človek mora dolgo po-m udi ti pri vsakem razstavljenem objektu, v vsakem predelu. Kajpak, za zdrave slad-kosnedeže je najbolj privlačna razstava mlečnih in medenih izdelkov. Dalje so na izbiro pokušnje naših najskmtejših vin. Prijatelji dobre kuhinje si bodo na razstavi perutnine gotovo zaželeli takšne pečenke. Totla kaj bi vam samo vzbujali skomine! Silno bogastvo in lepoto razkazuje tujsko prometna razstava, kjer se naši podeželski letoviščarski kraji kosajo v prelepih slikah, zgodovinskih zanimivostih, panoramah in dioramih, izmed katerih občinstvo prisoja prvenstvo zares izvrstnemu diora-mu mesta Kamnika, ki ga je z veliko spretnostjo napravil znani umetnik-samouk Janez Selan. V posebnih paviljonih se nasedate neštetih zgodovinskih in statističnih znamenitosti bele Ljubljane in obmejnega Maribora..
Seveda so mnogi trgovci in podjetniki tud.i letos porabili priliko, da so na jesenski velesejmski prireditvi pokazali svoje proizvode. Od velikih strojev preko radijskih aparatov, gramofonov, parfemov, ko-žuhovine, pletenin, različnih kmetijskih pridelkov, orijentalskih preprog do najmodernejšega pohištva vam je na ogled domača an tudi inozemska produkcija. Stalna higijenska razstava je znatno izpopolnjena, ženski svet ima posebno dopadajenje nad razstavo novodobnega gospodinjstva,
praktična mladež pa uživa v tehničnem oddelku, kjer je poleg radijskih naprav postavljeno tudi domačo letalo »Lojze«, a njemu nasproti je izvrstna razstava ljubljanske direkcije pošte in telegrafa.
V Lattermanovem drevoredu vlada običajna živahnost, čeprav niso odprti vsi vinski paviljoni. Zato .pa je tam obilo prodajalcev raznih drobnarij in pa vabljivi mali prater. No, če danes niste utegnili, si boste razstavo gotovo ogledali' v teku tedna..
Nedeljska kronika
ne more beležiti nikakih senzacij. Na policiji so mirovali in je prišlo pod ključ samo par pijančkov. V šiški je žegnanje ob tako lepem vremenu poteklo seveda prav veselo. Prijetno so »komarili« kljub vsej gospodarski krizi, red pa se nikjer n-i kalil
Tudi reševalna postaja ni imela opravka. Prepeljali so v bolnico samo dva bolnika. Z dežele pa jc prišel na zdravljenje v ljubljansko bolnico samo mali Srečko Vrečko iz Rečice pri Rajhenburgu, ki se je mod igranjem precej opasno ranil v levo oko.
A da ne pozabimo: brez nesreče potekajo vratolomne produkcije akrobatov z Jezice, ki vsak večer privabljajo v Vegovo ulico in na Kongresni trg množico radovednih gledalcev.
Povečan avtobusni promet na Dunajski cesti
Splošna maloželezniška družba sporoča, da bo od 1. septembra dalie 7gostila avtobusni promet na progi od kavarne Evrope do Stadiona, odnosno do železniške""3 prelaza na Dunajski cesti ob Posavski ulici tako. da bodo vozili avtobusi na tem delu Dunajske ceste vsake četrt ure, odnosno ob naiprometnejših urah celo vsakih 7 minut. Točen vozni red ie nabit na vseh postajališčih. Vozni red na Ježioo in Črnuče osta-■ne nespremenjen.
Obenem z zgostitvijo prometa ie znižala družba tudi ceno in sicer tako. da se plača v delavnikih za vožnjo od kavarne Ev-rone do železniškega prelaza ob Posavski ulici 1 Din. dočim ostanejo cene za ostalo progo in ob nedeljah in praznikih nespremenjene.
Prvi zmagovalci
na velesejmu
V prvih dveh dneh je bilo že 17*000 posetnikov — Celodnevno tekmovanje harmonikarjev — Uspešna perut-
ninarska razstava
Ljubljana, 20. avgusta.
Letošnja jesenska velesejinska prireditev. ki je že šesta po redu, je takoj prve dni pritegnila od blizu in daleč na tisoče radovednih posetnikov. Ta prvi uspeh je ■elt.de na težke čase, v katerih živimo, gotovo najlepše priznanje prrediteljem. ki so v razstavo vložili toliko dela in truda; obenem pa je tudi priznanje naši velesejmski instituciji, ki se je s s/ojimi prireditvami že tako uveljavila, da vsaj v naši ožji domovini ne potrebuje skoro nobene reklame. Naša javnost je do-slej vedno lahko ugotovila, da veiesejm vedno drži kar obljubi, večinoma p.i nudi še več. Letošnja tujsko-prometna razstava jc za najširše sloje zares veliki privlačnost, zato se ni čuditi, da je bil koj prvi t'ni poset izredno zadovoljiv. Zvečer, ko so bile blagajne zaključene in ko so bili vsi podatk! zbrann so nam povedali, da ie bilo danes na velesejmu okrog 12.000 pose in kov, v soboto pa jih je bilo okrog 5000. Če je že sedaj zanimanje tako zadovoljivo, kaij bo šele prihodnjo nedeljo, ko bo slavnostno odkritje spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju in bo zbranih v Ljubljani na desettisoče tujcev.
Zanimanje je bilo včeraj v vseh paviljonih veliko, tako na velesejms>kem delu razstave, posebno pa še v paviljonih tuj-skoHprometne razstave in razstave naSih mest, kjer so ljudje z občudovanjem ogledovali zlasti krasno izdelane panoramske reljefe naših mest in turističnih krajev.
Glavna atrakcija včerajšnjega dne je bilo tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Privlačnost, ki ga je pokazalo to tekmovanje, nam znova priča, da harmonika kot slovenski narodni instrument nikakor ni prišla ob veljavo in da se krog njenih lju-
biteljev dalje širi. Tekmovanja se je udeležilo približno 70 tekmovalcev v raznih skupinah. Letos smo opazili sicer manjše število tekmovalcev, ki pa so bili vsekakor kvalitativno boljši in izbranejši, kakoi v preteklih letih. Napredek se pozna prt vseh skupinah, zlasti pa pri mladinski skupini. Predsednik ocenjevalne komisije dr. Karlin je po celodnevni borbi med tekmovalci zvečer ob 7. uri z lepim nagovorom na udeležence razdelil krasna darila naslednjim tekmovalcem:
V	diatonični lažji skupini: T. darilo Flis Josip (harmoniko), II. darilo Lovšin Alojz (žepno uro), III. darilo Jankovič Alojz (aktovko).
V	diatonični težji skupini- I. darilo Mavric Andrej (harmoniko), II. darilo Kokalj Alojz (žepno uro), III. darilo Pristavec Franc (aktoviko).
V	kromatični lažji skupini: I. darilo Jel-nikar Ivan (zapestno uro), II. darilo Frank Matevž (zapestno uro).
V	kromatični težji skupini: T. darilo Kovač Edvard (jedilni servis), II. darilo Samec Rudolf (zapestno uro).
V	mladinski skupini: I. darilo Miheu Josip (harmoniko), IL darilo Poljak Dušan (harmoniko), III. darilo Pograjšek Martin (aktovko).
V	ansamblih: Magistrov kvartet I. priznanje in Kmečka ohcetna godba (kvartet) II. priznanje.
Vrednost razdeljenih daril je znašala okrog 10.000 Din. Vsi nagrajenci in ostali tekmovalci, ki so bili pripuščeni k nagradnemu tekmovanju, dobe naknadno tudi še lepe diplome.
Perutninska razstava
Letos ustanovljena Perutninarsika zadruga z o. z. je s pomočjo kmetijskega
ministrstva, kr. banske uprave dravske banovine in odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe, priredila na velesejmu perutninarsko razstavo. Letošnja razstava ni bila zamišljena kot samostojna razstava, temveč le v okviru kmetijske razstave, vzlic temu pa je razstava kot poučna zelo lepo uspela.
Glede na omejen prostor je letos razstavljena skoro le štajerska pasma, in to samo prvovrstne živali od najboljših rejcev.
S /. nagrado so bile nagrajene: štajerske kokoši gosp. Josipa Glančnika, Pragcrsko, štajerske kokoši gosp. Alojzija Slaviča, Banovci p. Križevci, in enake iz Kmetijske šole na Grmu, nadalje plimetke gospoda Andreja Jenka, Št. Vid pri Stični, kokoši Rhode Island gosp. Franca Fabjančiča, Birčna vas in enake kokoši g. Jaka Seher-ja. Višnja gora in končno Hamburški Sil-berlack gosp. Dolfa Rohrmanna. Kranj.
Posebno pohvalo zaslužijo Glančnikove /kokoši, ki očividno dokazujejo, kako se poveča smotreno rejo nesnost kokoši.
Mlade jarčke Kmetijske šole na Grmu, ki so bile izvaljene marca t. 1. v Zadružni
valilnici, nam prikazujejo lep tip štajerske pasme novega jugoslovenskega stan-darta, ki je bil določen na lanski anketi v Celju.
Z II. nagrado so bile nagrajene štajerske kokoši: barona Tvvickla, novo oskrbni-štvo. Maribor, Margarete Kuhn-Tausch, Razvanje, Frana Novaka, Notranje goricc, in Leonišča, Ljubljana, ter končno bc'e štajerke gospoda Josipa Klemenčiča, Ljubljana.
Skoro vse ostale kokoši so bile nagrajene s III. nagrado ali s pohvalo. V sp"š nem so letos razstavljene Ž!vali prvovrstne in je zlasti pozdraviti, da je reja perut-nire v naši banovini tako napredovala.
Razstavljena so tudi jajca v pakovanju za izvoz in najrazličnejši načini konservi-ranja jajc. Razstavni odbor (predsednik Klemenčič, Ljubljana, Zcja, Višnja gora, Kafol, Ljubljana, gospa Černetova, Ljubljana), je priredil perutninarsko razstavo z velikim razumevanjem in ljubeznijo in kaže danes že na prav- lqpe uspehe glede smotrenega izboljševanja posameznih pasem.
Manjšinski kongres v Ženevi
Na kongresu je zastopanih držav - Objava poročil o
ženeva, 30. avgusta, d. Sedmi evropski manjšinski kongres je včeraj otvoril, kakor je bilo že javljeno, predsednik dr. Vilfan, bivši slovenski poslanec v Rimu. Skupščina je pri navajanju zastopnikov posameznih narodnih manjšin pozdravila posebno prisrčno močno delegacijo Kataloncev iz Španije.
Predsednik dr. Vilfan je v svojem izčrpnem govoru opozoril kongres na poročila, predložena v obliki knjige, o položaju 40 narodnih manjšin, ki pripadajo 14 evropskim državam. Gre tu za prvi poizkus, da se omogoči izraz želja vseh evropskih narodnosti v skupni publikaciji. Nadalje je povdarjal dr. Vilfan, da pomenja objava teh poročil odkritje rane, ki ga tvori manjšinski problem in ki predstavlja razrvanost Evrope. Izrazil je pričakovanje, da bodo za vedno pokopani časi, v katerih je Društvo narodov zastopalo teorijo asimilacije, številna udeležba na kongresu dokazuje trdno voljo narodnosti za samoobrambo.
40 narodnih manjšin iz 14 položaju manjšin v Evropi
Na otvoritveni seji sta dva zastopnika Katalonije podala daljše izjave. Državni tajnik za manjšinska vprašanja v rumunski vladi Brandsch je poslal k otvoritvi kongresa pozdravno brzojavko.
Predsedstvo kongresa je na podlagi prejšnjega sklepa, sprejelo kot rednega člana slovaške manjšine na Madžarskem oficijel-no označenega zastopnika, evangeljskega senijorja v Cabi dr. Ledeviga Szerbenyija. Na včerajšnji seji je bilo prečitano. njegovo pismo, v katerem naznanja, da zaradi nenadnega obolenja ne more priti v ženevo. Predsedstvo kongresa je nato na svojem posvetovanju priznalo kot namestnika, zastopnika kulturne zveze Slovakov na Madžarskem, ki ima svoj sedež v Bratislavi, bivšega evangeljskega župnika prof. Ludvika Krdličko, ki se mudi že nekaj dni v Ženevi.
Kongres bo trajal 3 dni.
Trgovinska pogajanja ČSR in Madžarske
Pogajanja so bila začasno prekinjena, da dobe češkoslovaški delegati nova navodila
Budimpešta, 30. avgusta, d. češkoslovaška delegacija za trgovinska pogajanja je včeraj prispela iz Lillafureda v Budimpešto, kar je zbudilo v listih razne komentarje. Tako navajajo listi med drugim, da se trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko vrše na malo običajen način. K trgovinskim pogajanjem so se zbrali ne se-mo diplomatski zastopniki obeh držav, temveč tudi mnogoštevilni zastopniki raznih industrijskih in trgovinskih panog, ki se pogajajo med seboj. Pri oficijelnih pogajanjih se osredotočuje glavno zanimanje na vprašanju carin za moko. Listi pravijo, da brez izpremembe sedanjega carinskega režima Madžarska ne more misliti na zaklju-čitev pogodbe. Ako Češkoslovaška ne popusti v tem vprašanju, bi nadaljna pogajanja ne imela nobenega smisla. Baje je češkoslovaška delegacija pripravljena za popuščanja v gotovih vprašanjih, ker pa gre pri sedanjem finančnem položaju Madžarske tudi za nekatera bančno-tehnična vprašanja, doslej še ni moglo priti do sporazuma.
Nadalje poročajo listi, da so bila trgovinska pogajanja prekinjena z namenom, da bi se nudila obojestranskim zastopnikom industrije in trgovine prilika za podrobne razgovore.
Praga, 30. avgusta, d. V nasprotju z bu-dimpeštanskimi vestmi ne gre za prekinje-nje trgovinskih pogajanj med češkoslovaško in Madžarsko, temveč so češkoslovaški delegati porabili dvodnevni odmor, da razpravljajo s pristojnimi činitelji o nekaterih novih vprašanjih, ki jih dana navodila ne obsegajo, če madžarski listi izražajo svoje začudenje, ker se vrše med interesenti na obeh straneh sporedna pogajanja, ugotavljajo v oficijoznih krogih, da ni to nobena novost, temveč je že leta običaj pri vseh pogajanjih. Tako so se na primer tudi pri nemško-francoskih trgovinskih pogajanjih interesenti direktno pogajali med seboj o carinah na železo. Vsi ti ukrepi so samo sposobni, da olajšajo pogajanja, ker se interesenti direktno mnogokrat lažje sporazumejo.
Iz Španije
Madrid, 30. avgusta, g. Debata o prepovedi katoliških listov v severovzhodnem delu Španije ie bila v parlamentu zelo burna. Ministrski predsednik Zamora ie protestiral Droti letaku, ki so ga razdeljevali v kuloarjih parlamenta in ki je vseboval protestni govor katoliškega duhovnika. Mnogo poslancev ie zavzelo svoie stališče glede prepovedi listov, pri čemer ie nrišlo do ostrih nasprotij.. Nekateri govorniki nastopili za milejšo obliko pri postopaniu s cerkvenim premoženjem, ki se ima po ustavnem načrtu razlastiti in podržaviti.
Madrid, 30. avgusta, g. Diplomatska •">-gaiania z Vatikanom se nadaljuieio. vendar pa končno veljavni sporazum še ni dosežen. Ministrski svet se ie včerai bavil s cerkvenimi vprašanji, in so na se.ii ministri izrazili mnenie. nai se tudi Sv. stolica potrudi. da bi se soor čimorei spravil s sveta.
Epilog portugalske revolucije
Pariz, 30. avgusta. AA. Iz Lizbone poročajo, da so tam aretirali bivšega ministra Ribeira, ki se je udeležil nedavne revolucije. Vlada je sklenila odpustiti iz službe vse oficirje in po d oficirje, ki so sodelovali pr: tej revoluciji.
Pariz, 30. avgusta, č. Portugalsko poslaništvo v Parizu javlja, da je bila v Lizboni revolucija le na dan 27. avgusta. Kasneje ni bil nobenega dne več v državi kakršenkoli nemir. Vse nasprotne vesti iz Madrida so neosnovane.
Povratek Mania v pnlitffto
Bukarešta, 30. avgusta, p. Včeraj se je tukaj vršil kongres narodne caranistične organizacije iz Mutenie. Vsi govorniki so zahtevali, da se bivši šef stranke Maniu zopet vrne in da prevzame vodstvo stranke. Te dni bo odpotovala delegacija v Pa-latin, da prosi Mania, naj zopet prevzame vodstvo stranke. V krogih konsresa se z velikim zanimanjem pričakuje odgovor Mania.
Ford novečiii" nm^^Mio
Newyork, 30. avgusta, d. Fordove tvornice v Detroitu so sklenile, da bodo 8. septembra zopet sprejele v službo del delavcev, odpuščenih pred mesecem. Govori se, da bo zaposlenih zopet 30.000 delavcev. Sedaj je v Fordovih avtomobilskih tvorni-cah zaposlenih približno 70.000 ljudi	'
Žrtev nogometa
Novi Sad, 30. avgusta. Pri nogometni tekmi v Bačkem Petrovcu, med tamošnji-ma kluboma se je dogodila huda nesreča. Eden najboljših igračev Naka Laslo Rok je z vso silo trčil skupaj z .igračem Slovaškega SK. Zlomil si je nogo na treh krajih. Prenesli so ga v novosadsko bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč, davi pa je po dveh tednih podlegel svojim ranam.
Prijet defravdant
Budimpešta, 30. avgusta. AA. Pred nekaj dnevi je policija v Segedinu prijela nekega Stevana Kovača iz Subotice. Po aretaciji je policija prejela brzojavko subotiške policije, da je blagajnik nekega mlina v Su-botici, po imenu Stevan Kovač poneveril 25.000 Din in pobegnil v Segedin. Pri zaslišanju na segedinski policiji je aretiranec priznal, da mu je res Kovač ime in da je denar poneveril, nakar so ga prepeljali v segedinske zapore. Iz teh zaporov je poskusil včeraj popoldne pobegniti, potem pa je nenadoma začel zmedeno govoriti. Zdravniki so ugotovili, da je aretiranec duševno zbolel, zaradi česar so ga oddali v državno bolnico.
Strašna nesreča z lovsko puško
Maribor, 30 avgusta.
V kolikor niso Mariborčani posetili gasilskih slovesnosti, so se napotili na Pohorje, ki je kljub nastopajoči jeseni v uprav pomladnem zelenilu. Vsi jutranji vlaki, natrpano polni izletnikov, ki so danes vsi prišli na svoj račun.
Med nedeljskimi nezgodami je beležiti težko nesrečo na Boču pri Sclnici ob Dravi. 40 letni posestnik Ludvik G o m i v -nik se je prepiral s svojo ženo zaradi nekih družinskih neprilik. Med kreganjem pa je udaril s kopitom svoje lovske puške tako energično po tleh, da se je puška sprožila in so mu šibre prodrle v trebušno votlino. Težko ranjenega Gomivnika so prepeljali z reševalnim avtomobilom ob 13. v mariborsko splošno bolnico, kjer se poškodovanec bori s smrtjo.
Policijska kronika izkazuje troje aretacij in 25 prijav, od teh 15 zbog cestno policijskih prestopkov.
Slikarju Francetu Ambrožiču je izpred cvetličarne VVeiler v Gosposki ulici odpeljal še neizsledeni zlikovec novo kolo znamke »Styria«, vredno 3000 Din.
Svečana krstna predstava domačega Silma
Odlična družba je prisostvovala v soboto zvečer premi-feri filma: „V kraljestvu Zlatoroga" — Polno priznanje
vrlim Skalašem
Ljubljana, 30. avgusta.
Turistovski klub Skala je za krstno predstavo svojega prvega velikega al-pinskega filma »V kraljestvu Zlatoroga« ukrenil vse, da je premijera dobila obeležje velike narodne slovesnosti. I nionska dvorana je bila praznično okrašena in razsvetljena, z galerij so viseli venci planinskega zelenja in cvetja, prepleteni z dolgimi trakovi v narodnih barvah. Od pol 20. dalje so začeli prihajati številni .odlični povabljeni gostje, ki so iih sprejemali člani TK Skale s predsednikom prof. Ravnikom, podpredsednikom ravnateljem Vilarjem, predsednikom fotoamaterskega odseka Egon o m Planinškom in tajnikom Milanom Khamom na čelu. Za predstavo pa je tudi sicer med ljubljanskim občinstvom vladalo veliko zanimanje in so nekateri gostje prišli tudi z dežele, posebno z Gorenjskega. Ob 20. je bila dvorana polna in je nudila redko sliko ljubljanske izbrane družbe l najvišjimi dostojanstveniki in predstavniki v sredini. Zares — v sredini, kajti TK Skala je problem glede razmestitve gostov v dvorani rešila na najenostavnejši način: rezervirala je spodnjo polovico dvorane za povabljence, dočim se je ostalo občinstvo razmestilo v prvi polovici, pod balkonom in na obeh galerijah.
S svojim posetom so počastili krstno predstavo g. ban dr. Drago Marušič in pudban dr. Pirkmajer, divizijski general g. Bogoljub 1116, g. knezoškof dr. Rozman, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina in dalje cela vrsta predstavnikov vseh naših oblastev, ustanov in korporacij, oficirskega zbora, SPD, JZSS, bankarstva in industrije, kulturnih društev, tiska. Pestrost .zbrane družbe je še povečala navzočnost številnih dam. Vse je bilo v živah-n:h pogovorih in posebno še mladina je b !a razgibana v nervoznem pričakovanju.
Ko je stopil na oder glavni stvaritelj filma prof. Janko Ravnik, mu je zado-nel v pozdrav gromovit aplavz. Z ot-meno skromnostjo je prof. Ravnik pozdravi! vse, ki so prišli počastit krstno predstavo in je požeiel edino to, da bi prvi slovenski film, ustvarjen z ljubeznijo vseh sodelujočih, vzbudil in poglobil v srcih vseh gledalcev ljubezen do domače zemlje. In ko se je poslovil z odra, :nu je vsa množica zopet priredila presrčne. ovacije, ki so seveda veljale vsem soustvariteljern filma.
Nato je stopil na oder predsednik ■srednjega odbora SPD dr. Josip Pretnar in je v daljšem govoru veličal de-ivanje TK Skale, gojitev pravega alpinizma, posebno pa še klubovo požrtvovalno prizadevanje za ogromni prvi slovenski alpinski film. Oprt na citate iz Baumbachovega »Zlatoroga« je slavil romantiko triglavskega pogorja ter je k sklepu v imenu vseh slovenskih planinarjev izrazil Skalašem najiskre-nejšo zahvalo z željo, da bi film pone-
sel krasoto naše Gorenjske nele po vsej državi, temveč tudi daleč po širokem svetu.
Dobro vigrani salonski orkester, skrit za črno pregrajo, je zaigral državno himno, ki so jo vsi v dvorani poslušali stoje. Slavnostni del je bil s tem zaključen in sledila je — prava svečanost, lepa kakor pesem. Ugasnile so žarnice, zavladala je popolna tišina, ko so se na platnu zableščale črke s posvetilom: »Ta film je nem — toda kljub temu doni ob njem v naših srcih mo-
Oblečemo Vas
elegantno od neg do glave
za tnal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
L.
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Zanimiv prizor v filmu: »Zoolog (univ. profesor dr. Alfred šerko) lovi in pobira z roko gade v bližini koče pri Triglavskih jezerih.«
gočna pesem: Sveta si zemlja slovenska!... Ce bo film zbudil to občutje pri slehernem, je dosegel več kakor svoj namen.«
Ali komaj so se pojavile prve slike — sijajni portreti nasmejanih glavnih junakov: Jože Copa z neizbežno pipico, lierberta Drofenika, Mihe Potočnika in zale Bohinjke Francke Sodjeve — ter se je prikazala bela Ljubljana sredi zelenja, je v dvorani zopet završalo in se je oglasilo bučno odobravanje. Tako nato ves čas predstave. Ob vsaki novi sliki, pričarujoči na platno lepoto Gorenjske, je šumenje med občinstvom tolmačilo nele zadovoljstvo nad izvrstno izbranimi in uspelimi posnetki, marveč tudi tisto presenečenje, da so naše pokrajine še vse lepše, kakor jih znamo mi gledati s svojimi malobrižnimi, v endan zamišljenimi očmi.
Film je dolg, predstava je trajala preko pol enajste, toda občinstvo je vztrajalo z isto svežo pozornostjo kakor ob pričetku. In kakor ob zaključku vsakega dela, je tudi ob koncu predstave burno aplavdiralo — ne da bi vedelo, da so junaki filma skromni in tihi prisostvovali predstavi tam doli v zadnjih vrstah pod balkonom in da se jim t e z vedno nasmejanih zdravih obrazov utrnil še en nasmešek zadovoljstva: »Dobro je bilo!«
Smrt uglednega moža
Kočevje. 30. avsrusta.
V Dolgi vasi pri Kočevju je umrl posestnik Franc R o d i č. Pokojnik je bil daleč naokrog poznan kot ugleden in nad vse umen gospodar. Pred leti je prišel iz Amerike, da tu v miru preživi preostale dneve svojega življenja. Dasi že starček — umri je star 75 let — je še vedno sam opravljal vsa poljska dela in bil v marljivosti zgled vsem kočevskim slovenskim gospodarjem.
Rodiča je tako poznal ves kočevski svet. Saj je bil eden izmed tiste stare garde, ki je prav rad obujal spomine na čase, ko je pomenilo Kočevje resnično konec sveta, ki je bil zvezan z ostalim svetom samo po sta-roveškem poštnem vozu, katerega je rajnki Rodič vozil polnih dvanajst let dan za dnem, tudi v najhujših zametih, ki so bili tolikokrat na tej črti skoraj nepremostljivi. Stari Rodič se je prav rad spominjal tudi tistih ! let, ko je zapustil Kočevje in njegovo po-stiljonsko službo, ko je stekla 1895 kočev-
ska železnica, in odšrl v Trst, kjer so »a dobro poznali kot »močnega uiatroza-'. Ud 111 se je Rodič izselil v Ameriko, kjer se je l oroeil z Američanko. Iz tega zakona se je lodilo osem otrok, ki so še vsi zdravi in žive v Ameriki.
»Amerikanec« Franc Rodič bo ostal še dolgo vsem v spominu!
Plaskanova mama je umrla
Braslovče, 30. avgusta.
Nepričakovano se ie po Savinjski dolini razširila vest. da se je v svojem 60. 'etu preselila v kraljestvo večnosti gospa Marija Plaskonova, žena uglednega posestnika Lovreta Plaskana v Braslovčah.
Res težko bodo pogrešali naši in drugi siromaki svoio mater, kakor so jo splošno imeno-vali. Ni ga. ki bi lahko rekel, da se je vrnil od Plaskana in da se mu ne bi bila izpolnila prošnja, ako ji je le bi'o mogoče ustreči.
Blaga gosna ie umrla v soboto, pogreb pa bo v Donedeliek ob 10. dopoldne. Ohranjen ii bodi len in trajen snomin. žalujočim izrekamo naiiskrenejše sožalje.
Novo industrijsko podjetje v Kočevju
Kočevje, 30. avgusta.
Pred enim mesecem je nakupil industrijec g. Ivan Štib iz Dobrepolj industrijska poslopja, ki so bila svojčas last Zadružnih gospodarskih podjetij. Med temi poslopji se je nahajala velika žaga. opekarna, pisarniško poslopje ter več barak. Zadružna industrijska podjetja so pred leti že popolnoma opustila obratovanje žage in opekarne. Ker so vsa poslopja stala ves čas brez vsakih popravil, so pričela že razpadati in se je de-
lala velika Skoda. Sedaj je novi lastnik g. Ivan Stih sklenil, da prične z deiBuatiiaujeiii vseh »Lrojev na žagi in opekarni. Obenem pa je začel podirati 36 m. visoki zidani dimnik. Kakor smo culi, bo podrl tudi vse barake, ki stojijo poleg tovarne. Na istem mestu bo prišlo namreč do novega industrijskega tekstilnega podjetja.
Kočevje ima sedaj v svoji sredini že dvoje tekstilnih industrijskih j>odjetij: Teksti-lana tovarna sukna d. d. v Kočevju in »Kočevjem, družba z o. z. Obe tovarni zaposlu-jeta nekaj nad 500 delavcev in delavk. Vendar s tem še ni bila odpravljena velika kriza, ki vlada med našimi brezposelnimi. Ravno v zadnjem času izkazuje naše mesto precejšnje število brezposelnih. To pa zato, ker je TPD v svojem delokrogu na kočevskem rudniku omejila število delavstva. Obenem pa je tudi mestna premoženjska uprava ustavila za daljši čas obratovanje na svoji veliki žagi, ua kateri je. bilo zaposlenih redno preko 65 delavcev. Zato je jasno, da je vsako novo industrijsko podjetje v Kočevju zaželjeno in dobrodošlo, ker bo pri njem dobilo zaposlitve in kruha novih sto in sto delavcev. Ne vemo še, kako daleč so pogajanja podjetja z lastnikom bivše žage in opekarne zadružnih gospodarskih podjetij, vendar upamo, da bo prišlo do ustanovitve novega industrijskega podjetja v Kočevju.
Četrtinska vožnja za vso državo
Ljubliana. 30. avsrusta.
Za svečanosti ob odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Liubliani ie ministrstvo prometa dovolilo ugodnost če-trtinske vožnje za vso državo in sicer pod pogoii. ki so bili doslej navedeni za območ-ie dravske banovine. Ugodnost četrtinske vožnje ie veljavna od 4. do 10. septembra.

Jugoslovenske umetnice v Jakopičevem paviljonu
Svečana otvoritev razstave Kluba likovnih umetnic -Velika udeležba občinstva — Sijajen uspeh prireditve
Ljubljana, 30. avgusta.
Pičlo 30 slikaric in kiparic z vseh strani države je organiziranih v klubu in med njimi so z malimi izjemami vse naše umetnice, ki kaj pomenijo. Našo banovino zastopajo v klubu Bulovec Karla, ki se pa razstave ni udeležila, Rene Dufour, soproga slikarja Gorjupa iz Kostanjevice, mini-jaturistka Doroteja Hauser iz Vojnika, mlada Mara Jeraj, soproga slikarja Toneta Kralja, Elda Piščanec, Mira Pregelj iz Litije, Avgusta in Henrika šantel, sestri slikarja šaše šantla. ter Anica Zupanec-Sodnikova, a svojo pokojno slavno članico Ivano Kobilca so kolegice na razstavi počastile z lovorjevim vencem pod njenimi deli.
Umetnicam moramo priznati, da so s svojo razstavo na najlepši način pomnožile prireditve slavnostnih dni. Na velesejmu so se naše žene izkazale kot novodobne gospodinje, na razstavi v Jakopičevem paviljonu pa kot spoštovanja vredne delavke v likovnih umetnostih. To spoštovanje se je pokazalo tudi pri otvoritvi, saj Jakopičev paviljon že davno ni bil tako poln, kakor danes ob 11., ko je s svojo navzočnostjo izrazila prirediteljicam svoje priznanje najodličnejša gospoda, ki smo med njo opazili podbana g. dr. Pirkmajer-ja z inšpektorjem prosvetnega oddelka g. dr. Kotnikom, komandanta mesta generala g. Dragomira Popoviča s soprogo, županjo go Olgo dr. Pucovo in podžupana g. prof. Jarca, dekana g. dr. Webra s soprogo, predsednika v. dež. sodišča g. dr. Ro-gino, msgra g. Viktorja Stesko kot zastopnika škofa dr. Rožmana, upravnika Narodne galerije g. Janeza Zormana z blagajnikom g. Pretnarjem, direktorja kon-servatorija g. Mateja Hubada, upravnika Nar. banke g. dr. Božiča, italijanskega gen. konzula g. Rainaldija go. (dr. Almo Sodnikovo, g. univerzitetnega profesorja dr. Mantuanija, lektorico go Copeland, kustosa dr. Vurnika, upravitelja mestnih nasadov g. Lapa, nadalje zastopnice ženskih organizacij gospe in gospodične Mašo Gro-movo, dr. šerkovo, dr. Prijateljevo, v0de-tovo, Pleškovo, Dolenčevo, Vero Remčevo in za uredništvo »Vigredi« Baro Remčevo in mnogo drugih uglednih osebnosti. Ce so ženske organizacije poslale le po nekaj oficijelnih zastopnic na to eminentno žensko prireditev ženske duhovne elite, zato so se pa naSt umetniki kavalirsko .^kazali in prišli prav vsi ali se pa galantno
opravičili. Po vrsti so prihajali gospodje France Tratnik, kipar Gorše, prof. Pod-rekar, kipar Lojze Dolinar, Rihard Jakopič, Zupan, Hilbert s soprogo, Jakac, kipar Tine Kos s soprogo, Inchiostri, pri f. Saša šantel, Matija Jama, prof Matej Stornen, škodlar, T.-ne Kralj, prof. Ivan Vavpotič s hčeeko gdčno Rut ter več drugih znanih umetaiiicv, ki so se prav prisrčno pozdravljali s srejimi kolegicam5, go. Anico Zupanec Sodnikovo, go. Robičevc, go. Maro Kraljevo, gdčno. Elzo Piščan-čevo ki so kolege predstavile tudi iz Zagreba došlima kolegicama ge Ca*i Dujšin-Gattin in ge. Reziki šandorjevi.
Ko je v elegantno s cvetjem okrašeni paviljon stopila pokroviteljica razstave častna dvorna dama gospa Franja Tavčarjeva, jo je mala Nuška pozdravila s kito rdečih rož, njsna mamica gespa Anica Zupanec-Sodnikova jo jc pa v imenu pri-rediteljic ogovorila z naslednjimi besedami:
»Velespoštovana gospa častna dvorna dama! Velespoštovana gospoda! Proslavi lOletnega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra se je pridružil tudi Klub likovnih umetnic s prireditvijo reprezentativne razstave, ki naj pokaže, kako se jugosl o-venska žena udejotvuje na umetnostnem polju in tako stremi povelieati ugl :d države ter izkazati ovoje spoštovanje in ljubezen do kraljevskega doma. Vaše pokroviteljstvo, milostna gospa častne, dvorna dama, in nad vse časten obisk najodiične.j-še gospode je nam jugoslovenskim likovnim umetnicam v izpodbudo in bodrilo pri bodočem delu, zato Vam izrekam našo najprisrčnejšo zahvalo za naklonjenost ter vas prosim, da sporočite naše najvdanejše pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru, naši vzornici Nj. Vel. kraljici Mariji ter vsemu kraljevskemu domu in izvolite proglasiti razstavo za otvorjeno.«
Po živahnih ovacijah kralju in kraljici se je gospa Franja Tavčarjeva zahvalila češ. da smatra pokroviteljstvo za največjo čast, saj z razstavo hoče pokazati svoj napredek ženstvo, ki so med njimi največ-pokazale na svoji razstavi umetnice, k' slove po vsej domovini. Ob tej svečani priliki se moramo spomniti podkrepitelja vsega lepega Nj. V. kralja Aleksandra in njegove pomočnice in zaščitnice ženskih organizacij Nj. Vel. kraljice Marije ter vsega kraljevskega doma. živio! živela! Živio!
WAN
J^mslav Tfašck:
Zaroka v naši družin
(Iz dnevnika pridnega dečka).
Mnogo skrbi imamo z našo Lidijo, zakaj večkrat, je že čez noč ostala v družbi gospodov, ki so bili prosili mater, če lahko naprav jo z Lidijo majhen izlet. Tako je .r>.ekoč prišel gospod Syrovatko, uradnik, spodoben in pošten človek, stopil k materi in očetu, ter ju prosil, če lahko vzame Lidijo s seboj na izprehod. Nenehoma se je usekaval in zatrjeval, da je vse časti vreden mož in čist karakter. Mati je seveda dejala, naj dekle le pelje na izprehod, pripomnila pa je, da se morata do osmih vrniti, ker večerje ne bo še enkrat segrevala, da tudi ne gre ostajati tako dolgo zunaj in da bi dekle lahko izgubilo dobro ime. Gospod Syrovatko se je pričel spet usekavati' in kričati, da je poštenjak in ne lopov, nakar je oče dejal: »Lopov sem, lopov tja, samo da jo privedete celo in nepoškodovano nazaj, saj veste, človek nerad vidi... « Več itak ni mogel povedati, zakaj če mati kaj reče, moramo vsi z očetom na čelu molčati, pa če ima prav ali ne.	•
Gospod Syrovatko jo je torej vzel s seboj. Mati jo je pokrižala in gospod Syro-vatko mi je podaril groš. To je bila odškodnina za vse, kar nam je kasneje napravil. Minilo je pol devetih, o Lidiji pa ne duha ne sluha; hišna vrata so že zaprli in enajst je odbilo. Mati je jokala, oče pa je pojedel Lidijino večerjo, odšel v drugo sobo in se zaklinjal, da bo poklical gospoda Syrovatka na odgovor. Mati je tarnala, da se jima je mogoče kaj pripetilo, da si je Lidija mogoče zlomila nogo ali tilnik, ali da je mogoče utonila, ali pa da je izgubila najdražje, kar ima od matere.
Vprašal sem, kaj naj bi to bilo, pa mi je dal oče klofuto, mati pa mi je ukazala moliti. Dejal sem. da bo na Lidijo že angel varuh pazil, zakaj videl sem nekje sliko, kako angel pelje slepo deklico s košarico cvetja čez bruno nad prepadom.
Oče je mrmral, da je zdaj Lidijin glavni angel varuh gospod Syrovatko in da, če bi bil on dekle, ne bi nikdar želel, da bi ga gospod Syrovatko spremljal ponoči domov.
Potem je odbilo dvanajst in mati ni nič več dejala »moja zlata Lidija,« ampak »vlačuga, pocestnica,« oče pa je kričal: »Ta je lepa, zdaj še nazadnje res ne bom z nikomer več upal iti na izprehod.«
Do treh nismo zaspali. Okoli dveh je v shrambi nekaj zaprasketalo, nakar se je mati pokrižala in zavpila: ^Eo že res! To je bil spomin!« Mlajša sestra Marija je bila vsa vesela, ko se je spomnila kako je bila nekoč tepena. ker se je vrnila ob devetih namesto cb sedmih. Okoli treh je oče izpraznil steklenico žganja in dejal: »Naj bo, kar hoče ,nič ne morem pomagati. Jutri mu jih naštejem po podplatih, vas vse skupaj pobijem in potem se obesim.« Pričel je kar za mizo smrčati in mati je upihnila luč, da se v očetu ne bi vnelo žganje. Legli smo spat in spali do osmih. Ob pol devetih so se mahoma odprla vrata, noter je planil gospod Syro-vatko in kriknil: »Ne ustrašite se! Gospodična Lidija se boji priti domov.«
Oče je na postelji sedel, pfljunil in dejal:
»Vi ste prišli sem in ste jo vzeli s seboj na izprehod, zdaj jo pa kar obdržite in pojdite z bogom.«
Mati je bila v spodnjem krilu, udarila je z nogo ob tla in dejala, naj molči in miruje, sama pa se je spravila nad gospoda Sy-rovatka; ta se je useknil in dejal, da je skoz
in skoz poštenjak in da ju je ujela nevihta, da se je utrgal oblak, da je bila ploha, da je odneslo brv, da sta morala prenočiti v gostilni, ker ni bilo nobenega vlaka, in da je tam hotel, ki še ni tako posebno drag.
Mati je pričela jokati: »Ježešmarija! V hotelu! Vi razuzdanec, nesramnež, vrnite mi jo čisto, kakoršna je bila prej!« Gospod Sy-rovatko se je tresel in zatrjeval, da je Lidijo spotoma oškropilo blato in da v hotelu niso imeli nobenega hlapca na razpolago in nobene krtače.
Oče je s postelje zaklicali: »To je bil pa lep hotel!« Mati je neprestano jokala, govorila o nekakšni beli liliji in tedaj jo je gospod Syrovatko prekinil: »Milostiva, pomirite se, spal sem v drugi sobi.« Mati ga je pograbila za ramena, stresla in zavreščala: -..Ne, jaz že vem, imam dovolj izkušenj!c
Gospod Syrovatko se je samo usekaval, mahal z robcem in dejal, da je bilo le medsebojno prijateljsko nagnenje, kar ju je na izletu združilo. Majhno prijateljstvo, kakor na primer med njim in Lidijinim očetom. Oče se je nato zadri s postelje, da se za tako prijateljstvo zahvaljuje.
Mati je spet planila k očetu in ga prisilila k molku; nato je zahtevala od gospoda Syrovatka, naj pred nedolžnim dečkom, namreč pred menoj, priseže, da bo Lidijo poročil. Prijela me je za uho in vlekla h gospodu Syrovatku, ki je ves zardel in dejal, da Lidije ne more poročiti, ker je že ože-njen. Ko je oče to slišal, je zahteval pištolo, mati pa je skoraj omedlela. Gospod Syrovat-ko si je baš pogladil brke, ko je planila v sobo Lidija, vsa blatna in objokana, pokleknila pred očetovo postelj in izjavila, da se je to zgodilo prvič in zadnjič in da je gospod Svrovatko poštenjak, ki je šel spat v sosednjo sobo.
Gospod Syrovatko je zaklical: >Da, da, po-
polnoma prav imate, gospodična, na to nisem pomislil, na to sem čisto pozabil. Ježeš-marija, milostiva, koliko stenic je bilo tam! Poljubljam roko!«
Komaj je to izrekel, je zgrabil klobuk in izginil. Lidija je hotela teči za njim, toda mati jo je zadržala, jo sunila, kakor je to navadno delala z očetom, in dejala, da je pocestnica in da vsej družini deia sramoto. Zdaj si mora poiskati moža, kar bo gotovo ?clo težko, ker bodo ljudje pričeli najbrž kaj govoriti.
Lidija je torej pričela iskati moža in našla snubača, ki prav za prav ni bil snubač, ampak prav pretkan dečko in se je pisal Vav-rušek. Nosil je nanosnik na črnem traku in se pri nas vedno tako nabasal s kruhom, da je komaj hodil, kar smo vsi opazili. Nekega dne je prišel k nam in prosi], če sme v nedeljo napraviti z Lidijo majhen izlet. Oče ni dejal nič, mati pa je Lidiji pomenljivo po-mežiknila in dejala, da Lidija nerada hodi na izlete. Lidija pa je takoj odvrnila, da še nikoli ni bila v Ržičanu in da bi rada enkrat šla tja.
Nato je imela mati dolg govor, v katerem je govorila o poštenju in med katerim je gospod Vavrušek potegnil iz žepa robec- ter se pričel prav tako usekavati, kakor prej gospod Syrovatko in prav tako je dejal, da ie poštenjak in zlat karakter. Slišal sem, kako je oče zamrmral: »Oni je dejal, da je iz srebra, ta je pa iz zlata, nu, bog pomagaj!« — Toda mi smo ji vendarle dovolili iti pod pogojem, da se do pol devetih vrne, ker bo treba sicer spet greti večerjo.
Toda odbilo je deset, enajst in mater je pričelo skrbeti: »Da le ne bi bilo tako kakor zadnjič!« Opolnoči je zgrabil oče vozni red in dejal: »Torej, poslednji vlak vozi iz Ržičana ob enajstih, počakali bomo še pol ure, potem pa skočim skozi okno.« Odšel jo v kuhinjo in spet izpil vse žganje.
6/30 PS
Automobili
10/50 PS
ekonomični zanesljivi zelo sposobni za gorske kraje Wa n d e re r-We r k e Akt.-Ges.
S c h o n o u b e i C h e m rVi t z
Generalno zastopstvo:
Dolenc & Tonnies, Autoprodajna Družba z o. z.,Ljubljana,Dvorakova ulica 3
Ko so ponehali vzkliki je ga. Anica Zu-panec-Sodnikova predstavila kolegice in kolege gospej dvorni dami in ostali gospodi, nato so pa prirediteljice svojim gostom ljubeznivo razkazovale razstavo, ki so lahko nanjo v resnici ponosne, kakor je bila splošna sodba tudi vseh navzočih kritičnih kolegov, ki se pa uspeha svojih tovarišic le odkrito vesele, še več, po ogledu so pa prirediteljice vse svoje kolege povabile še na prijeten, prav umetniško vesel večer. Opolnoči je vsa najboljše razpoložena družba iz »rožic« restavracije hotela »Union« spremila svoji prijateljici iz Zagreba na kolodvor in se od temperamentnih slikaric poslovila z najlepšimi spomini.
Objave
Smrt siare gorenjske matere. V Hrašah pri Lescah je umrla v 82. letu gospa Terezija Ažmanova, mati uglednega posestnika in župana Ivana Ažmana. Pogreb bo danes ob 10. na pokopališče v Lescah. Pokojni blagi materi naj bo ohranjen prijazen spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Za Društvo slepcev so poklonili uslužbenci restavracije »Zvezda« znesek 400 Din namesto rož ge. Roži Krapeževi za god. Denar hrani naša uprava.
V Rogaški Slatini nastopi d revi ob 20.39 v bioskopski dvorani igralec g. Vukašin Bi-volarevič v enodejanki »Kremonski svi-rač« in bo sam glumii vse štiri vloge, med niimi tudi žensko.
Poroka. Na Dunaju se poroči 8. septembra sr. Ferdo Delak iz Ljubljane z gdčno. Katico Pollakovo, hčerko novinarja. Poroka se bo vršila na dunajskem magistratu.
Zaključek čevljarskega prikrojevahiega tc;aja v Celju. 8. septembra dopoldne sc zaključi v Obrtnem domu v Celju čevljarski tečaj za prikrojevanje. lepljenje in barvanje čevljev in ortonedike. Obenem se bo v; šila razstava predmetov in izdelkov udeležencev tega tečaja, ki bo posebno za čevljarje zanimiva in poučliiva. Ogled razstave bo brezplačen in vsakemu dostonen.
Odbor Udruženia tobačnih trafikantov r izivlje vse svoje člane, da se po možnosti v največjem številu udeležijo odkritja spomenika kralju Petru v Ljubljani. Zbirališče bo 6. septembra ob 10. dopoldne na Krekovem trgu. člani z dežele nai si pravočasno preskrbijo nri županstvih potrdilo za četrtinsko vožnjo. Ravno tako se nn? udeležijo vsi člani pohoda po mestu, ki se bo vršil 5. septembra ob pol 21. Zbirališče za ta obhod bo ob 20. aa Kongresnem trgu.
Svinčnike, zvezke
in sploh vse, kar potrebuješ za šolo, kupiš najbolje in najceneje v
knjigami Tiskovne zadruge,
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13
Pri utrujenosti, razdraženosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi neravna »Franc Jožefova« grenčica, trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franc Jožefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mati ni ničesar rekla, le tarnala je, da so z Lidijo ne bo dobro končalo. Oče se je spravil v posteljo in takoj pričel smrčati, mati pa je še dejala, preden je zaspala: ^Ju-tri vam bom umila glave.-J
Ob devetih zjutraj sta se srečno vrnila. Snubač je držal Lidijo pod roko in dejal: »Milostiva, jaz sem skoz in skoz zlat karakter in poštenjak. Proti moji volji naju je dohitela grozna nevihta, oblak se je utrgal, lilo je kakor iz škafa, bliskalo se je in grmelo na levo in desno, zato sva ostala v hotelu in jaz sem ležal na de-sni, Lidija pa ua levi. s
Oče ni mogel več izdržati. Vsedel se je na posteljo in dejal: 'Sta bila pa gotovo že spet v tistem ušivem hotelu, v katerem je Lidija oni dan prenočila z gospodom Syro-vatkom?«
Mati je skočila kvišku in pričela očeta daviti. Lidija se je pri vratih zgrudila, Vavrušek pa je za rohnel: »Na, v lepo družbo sem zašel,« in planil ven. Lidija je potem štirinajst dni jokala, nihče ni govoril z njo, le oče ji je dejal: »Jaz ti bom našel moža!t Tekal je ko obseden okrog in nekega dno se je pijan vrnil domov. »Končno sem ti našel moža!« je dejal. »Rabi dobro gospodinjo, ker se hoče osamosvojiti in odpreti krčmo.« Očetu so se iskrile oči. »Dober človek je in jutri, v nedeljo, ga pripeljem sem. Brez formalnosti bomo sklenili zaroko, spekli kopu-na in ga zalili z vinom.«
In res gaje pripeljal s seboj. Sedli smo za mizo in čakali na Lidijo, ki si je v sosednji sobi urejevala frizuro.
Ko je prišla, si jo je ženin ogledal, ona njega, pobledela je, on takisto, zgrabil jo klobuk in že ga ni bilo več. Bil je namreč olačilni natakar v hotelu, v katerem je Lidiji z gospodom Syrovatkom in gospodom Vavruškom vedrila, kadar jih je na izletu ujela nevihta.	(B. Z.)
Francevič:
Ob robu narodne veselice
Velik ljudski tabor ie bučal v obmeini postojanki. Ko se ie slovestnost bližala slavnemu koncu, em sklenil sebično porabiti nekaj uric vročecra popoldne ob tekoči »hadveo«. Izluščil sem se iz goste gneče in ubral stooinie niz strmo stezico proti mikavni dolini, koder žubori rečica. Spotoma sem z očesom oplazil napis na trgovini: Na kupu jemo suhe sobe. Kar verjetno se mi ie zazdelo, da ie selski pleskar nemi-lostivo razsekal glagol nakupujemo. Gredoč mimo stavbe, kier Bos roko ven moli. sem začul tolminsko ponevko. ki sta io krožila dva preprosta kroiača:
Presneta kosama, k' ie moi fantič u nji. da b"se bila posula od vrha do tli!
Solnce pripeka in pali. da ioi in nreioj. Ob bregu zagledam med vejami prazno, prijazno ptičie stanovanjce in nehote se domislim, da so bila gnezda v stari Grčiji sveta, nedotakljiva. Pri nas. žal. marsikak otročai tega ne ve. Za mojega fantičkova-nia smo oač imeli kolikor toliko spoštovanja do krilatega rodu: za mizo ori iedi nisi smel omeniti otičkov goLiekov. sicer bi jih bili mravljinci pohrustali.
Na čvrst odrastek — sijajen obešalnik — odložim letensko obleko in stopim v široko korito, Divno. predivno. sam sebi se zazdim preličen. oreobličen v favna, ki zdihuje s Pindarom: Hydor men ariston, voda je res
najboljša reč... Mehko in milo maj-čica dete ali ko mačica mladičke me voljno obiema mlačna vodena svilenina. telo mi ie lalmo in iagodno v bistrici. nieni biserni rakvi. koder se gibljem in zibliem v nežni nasladi, v božanskem razkošju. Napol raztopljen v božajoči tekočini saniam o neskončnosti Drelestnega stvarstva, ki me obdaja. Rihice migajo in švigajo, me rahlo in krotko ščegetajo z gobčki, nedolžnimi zobčki po prstih, nemo vprašujoč: Ali boš naš? ostaneš tukaj za vedno, zagoreli or-kljič?
»Hcho. divii mož. ali si tu?« se oglasi izza vrbovja znana postava. Moi tovariš Luka Pevec, ki ie orivedel svoiesia sinka, da bi se okooala v svetli srebrnim.
Le noter, le noter i očka i sin stopita, počiita se z mano. brez puha. brez pernic in belih blazin za vse ie tu dobro postlano... ju povabim na čisto uživanje v dragi, v matici reke.
Jadrno izlezeta iz svojih oprav in se oo-grezneta v blaeodeini mokri živeli. Zakai ona dva kakor iaz se poleti precej udobno oblačimo. Za to ie potreba mrvice junaštva. Moda ie namreč naikrutejši trinog. Odkar je zap-adna Evropa posnela do hrvaških mezdnikih. ki so nosili svilnate rute okoli vratu, to svoistveno zanko, nazvano do njih kravata, io sodobnik nosi, naj bo mraz ali vročifia. Brez nie iti do cesti bi bilo olj-kancu tako nerodno kot Levstikovemu Krpanu. če bi se mu bili utrgali' v cerkvi naramnici — nesramnici — obe hkratu. takrat ko bi bil sveče orižigal... Kaj si hočete? človeške naorave so oosvečene. brž ko so se ustalile. Nehote me sDOtninjajo one stra-
že. ki so io na Poliskem za Napoleona Dostavili ob plotu. koder nai bi bil šel veliki zavojevalec mimo. Poveljnik je Dozneie no-zabil Drcklicati ukaz in straža je v nedogled še stražila. strašila vrabce ki druge ooer-iene tihotapce.
»Breg ie močvirnat«. oDOtnni Drijatelj Pevec.
»Ce ni hujšega, si bomo Domagali.« ga rw> tolažim in Dričnem gledati do neglobokem strženu reke.
Skorai smo zasledili dve Dotoolieni debli in nekaj desak. ki smo jih privlekli k obrežju — v vodi so taka bremena otroška igrača — ter iih pritrdili s kamenijem. da smo imeli takoi čisto, čedno tromostie za izhod. »Viš. Lukež. domačinom smo nastavili vabo. da se bodo hodili sem orat Kmetje so ponekod še taiko trdni v oode-dovanih predsodkih. da se iim zdi greh kazati telo. do božji Dodobi ustvarjeno.
Lani sva se — le do razsohi pokrita — solnčila z bratom ob Črnem Dotoku, kar oride kmetica in se tako zgrozi soričo rde-čekožcev. da ii Dade jerbas z glave: »Jd-zestana. kako sem se Drestrašila« vikne ter urno in žurno odnese Dete.
»Glej. Jelko, ored tegale gospoda boš v šolo hodil, kadar porasteš«. razodene oče svoiemu edinorojencu.
»No. Jelko, tvoj atek uči oetie. ali znaš že kako Desemco? Nežico dobiš od mene. ako mi brž katero poveš«.
»Bom«, privoli drobljanec. Naredi se še manjšega in zažgoli:
Gospod učitelj Paglavec, iest sem tudi paglavec, nisem otu v solo pliti. kel sem jemu tul na liti...
»Ha-ha-ha. ti si Da tič. a nimaš oeria nič«, se zahvaljam. V tem Da se drobnič osuolo okrer.e:
»Ata. tamle Da plava živa vrv«.
»Belouška je.« Dooravi blaži roditelj in reditelj.
»Belourška? Je kaj huda?«
»Ti si tudi Urška! Belouška se reče. Nad meter dolga kača. ki ji pravijo tudi: gož. vož. ož. torej tako kot konopcu. Okoli ušes ima dve beli lisi. to ie tista kačia kronica iz pripovedke. Kooalcu se včasih ovije okoli noge. a nevarna ni...«
Mogočen aeroplan ga preruši in Dregluši. 'vrtaj e širok predor v zrak,
»Aha. tu ste uskoki!« zadoni izza ielšev-ja. »Veste, kaj se ie zgodilo. Naš Ješe... Ješe... ni ga več na jugoslovenskih tleh!«
Slikar Čopič se ie pojavil in naznanil nesrečo, ki se je pripetila mojemu družmku Vladkn Ješetu. Z veselice ie krenil za menoj. da bi se opral v valovih, a zašel je v napačno smer. tako da ie nevede prestopil državno meio. Pot sta mu zastav'^ dva oboroženca in ga odgnala. Nekateri vese-ličniki so prizor oddaleč videli.
»Težko, če ga bodo brž izpustili«, ugiblie mojster Kista. »Veste, naši mejaši radi na-srajaio. Kriv ali nekriv n tem si ne be1"o las. Da vam povem. kako se tam preko deli pravica. Politični nasprotnik toži našega kmeta, češ da mn ie pred leti Dosodil toliko in toliko stotakov. a da iih navzlic opominom ne more izterjati Za to ima priče podkupljene, seveda. Toženec, ki nikoli ni preiel ne beliča ne bakrenca od onega človeka. stopi k odvetniku po nasvet. »Ka> mi ie počete, gospod doktor?« »Nič drugega ko vdati se. Ce svedoka prisežeta. treba oač priznati dolg. Ali še nekai vam ostane:
naiemite si svoji Driči. ki bosta s orisego potrdili. da ste upniku znesek odplačali z obrestmi vred.« Kako se ie tož-iteliu nos povesil, ko sta dva soseda »rogovilce vzdignila« z izjavo, da je toženec odrinil navedeno vsoto!«
Pogovor se ie usmeril drugam in obraz-nik imenitni ie omenil, da v tei strugi ni mogoče utoniti.
»Živemu se vse primeri, mrtvemu na jama« prigovarja Luka. »Poznal sem možaka. ki ie — neDlavač — orebredel 4 metre globoko Savo do dnu. kasneje pa se utooi! v plitvini, kier ga ie bila obšla slabost. Spadal je med mokre bratce. Zato mn je prijatelj zložil Dosmrjiiico. naperjeno zoper vzdržljivce. vodopivce:
Dokler si vince pil si bil zdrav in živ. Ko si se vode nažrl. si oa umrl.
Nebo se je medtem odelo v žalno haljo, da nam ie bilo kar tesno in težko pri srcu. Odpravili smo se naglo nred veselični Dro-stor. kjer nas je hitro pogoltnil zastaven »prašnikar«, kakor se glasi najnovejši na*ziv za avtobus, in odbobnal ie z nami na železniško Dostaio. da nas oremisti gosoodu Lukamatiii. Po oovršnem škroacu se ie: nebesni svod zopet ubrisal in ostali smo pod milim Bogom do zadnjega vlaka. Vladkova sužnost nam ni hotela z uma. »Ko bi ga brezobzirneži poslali na daljni jug. na barje Ballenco. Carvagno, Gapopne? Nezdravi kraji. Prebito trda bi mu predla!«
Tedaj na orisika železna kača Dred nas. Nekdo klikne:
»Viš Ješeta! Ješe je še naš Ješe!«
Kako so ga gonili od Poncija do Pilata, o tem pa drugič.
Macdonald s svojo hčerko Megan
Pol leta v železni
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
na jutranji šetnji v londonskem parku St. James
Štirje in ena
Berlinsko sodišče je te dni obsodilo na tri leta ječe šiviljo Hermino K., nekega čistilca oken in nekega artista, nekega vla-čugarja pa na 7 mesecev zapora, dočim neki inženjer, četrti med obtoženimi moškimi, ki so kradli za Hermino, zaradi bolezni ni prišel k razpravi in se bo njegov primer obravnaval posebej.
Hermina je živela v začetku v Hannov-ru. Služila je v veliki trgovini, kjer je raz-liašala pošiljke. Kradla je kakor sraka že ocl mladih dni. Lastnik podjetja pa se je zatelebal vanjo, spregledal vse njene napake, jo vzel k sebi in jo celo vzel za ženo. Tatinska strast pa se je v njej tako ugnezdila, da je ni mogla izkoreniti niti sedaj, ko je postala imovita dama. Kradla je naprej, tako dolgo, da jo je mož vrgel iz hiše.
Tedaj se je seznanila z nekim razpeee-valcem pornografskih slik in se mu je vdi-nila za gospodinjo. Vzel jo je k sebi. Oblast pa je zaradi prestopkov aretirala oba in ju zaprla. V ječi se je seznanila z nekim artistom, bivšim zračnim akrobatom. Ker so mu mamila razstrojila živce, se ni mogel več producirati in je bil brez posla. Hermina ga je navadila krasti. Kmalu potem se je seznanila z nekim inženjerjem, pozneje še z nekim čistilcem oken in z nekim vlačugarjem. Z vsemi temi se je spe-čala in jih učila donosne obrti dolgih prstov. Nagovorila jih je, da so zagrešili 24 tatvin in nakradli za 22.000 mark vrednosti.
Oblast je po dolgem iskanju izsledila srako in njene sotrudnike. Njo in tri je obsodila, četrti pa še čaka na sodbo in se najbrž še dolgo ne bo sestal s tovarišijo, da. bi šli skupaj na likof.
Grški prestol ali pa denar
Neki londonski odvetnik je vložil tožbo proti grški vladi v Londonu. Tožba zahteva^ v imemu 821etne princese Paleologue grški prestol. Stara dama pa noče biti samo grška kraljica, ampak zahteva zase naslov cesarice -ter se v tožbi imenuje »carigraj-ska cesarica« ter »dedna princesa egejskih otokov«. Tožbi so priloženi nenavadni dos kumenti, s katerimi dokazuje tožiteljica, da je potomka cesarja Andronika in zad« njega cesarja Konstantina. Njen oče, princ Teodor, veli tožiteljica, ni bil izvoljen za grškega cesarja samo zategadelj, ker mu je manjkal eden najvažnejših dokumentov, s katerim je bilo treba dokazati pokolenje. Ta listina se je nedavno našla na Malti, takrat pa je bil njen oče že mrtev. Zaradi gospodarske stiske je princesa pred kratkim napovedala polom in zdaj upa, da ji bo grška vlada naklonila če ne prestola, vsaj denarno podporo.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Čudna usoda je zadela mladega Turka Mehmeda Faiha. Mož je angle* ški državljan in dolgo je blodil po morju v železni kletki na krovu parni« ka »Western World«. Namenil se je bil v Rio de Janeiro s trebuhom za kruhom. Toda v Braziliji ni imel sreče in prišel je ob vse svoje prihranke. Končno je sklenil vrniti se v New York in ker ni imel denarja za pot, je hotel potovati kot slepi potnik. Splazil se je na omenjeni parnik in se skril med zaboje. Parnik je bil že na šir» nem morju, ko so slepega potnika na» šli in odvedli pred kapitana.
Kapitan si je izmislil zanj strašno kazen. Dal ga je zapreti v železno klet® ko, ki je stala globoko pod krovom, in tam je ostal nesrečni Turek doslovno živ pokopan. Štirikrat je bil že napra* vil parnik pot od Rio de Janeira do New Yorka, kapitan je pa še vedno držal svojega jetnika v kletki. Šele te dni je našel nesrečneža carinski in» spektor v braziljskem pristanišču in obvestil je carinsko policijo. Na po» licijo so morali ubogega Turka odne» sti, ker je bil tako izmučen, da niti stati ni mogel. Podoben je bil živemu mrliču. Na vprašnje, zakaj se je spla» zil skrivaj na parnik, je odgovoril, da ga je gnala beda. Pravil je, da je bil nad 10 mesecev zaprt v železni kletki in da je večkrat lepo prosil mornarje, naj ga vržejo v morje, ker bi bil raje utonil, kakor pa prenašal muke strašne ječe. Odpeljali so ga v bolnico, kruti kapitan se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem.
Ženska glava na trneku
V Spandauu pri Berlinu je te dni lovil ribič, ki je potegnil i zvode v papir zavito žensko glavo. Sodijo, da je ležala najdba tri do, štiri tedne v vodi. Pri levem ušesu ima rano, ki jo je najbrž povzročil močan udarec.
Kakor nalašč
»Pravim vam, da sem dobil nad tri tisoč prošenj za to službo.«
»No, pa m^ postavite, da bom sprejemal prosilce!«
Pred dvobojem
»Bila se bova na 30 korakov... s pištolo.«
»Na 30 korakov, če hočete ... ampak jaz bi se rajši na sablje.«
Kdor dobro loči...
Evropec je na svoji poti skozi vročo Afriko nekoč videl, kako zamorec iz njegovega spremstva požira strašno smrdeč kos povodnega konja.
»Saj se boš zastrupil,« vzklikne belopol-tec, »to meso je gnilo! Mar nimaš vohala?«
črnec pa se mirno odreže:
»Saj jem le meso, ne pa vonja!«
Podpore za mrliče
V Marseilleu so prišli na sled velikemu finančnemu škandalu v občinskem gospodarstvu. Opozicija, ki je nastopila pri zad* •rj h volitvah s hudo kritiko, je raagalila, da prejema več sto meščanov, čeprav so že delj časa mrtvi, denarno podporo, ki se redno 'izplačuje prinaša.kem njihovih listin. Nekateri pokojniki so na ta način preje* mali podporo že šest let. V afero je zapletenih mnogo uradnikov, kajti formalnosti za izplačevanje podpor niso bile enostavne. Nakazovalci in izplačevalci denarja so morali ravnati v medsebojnem sporazumu.
Moderne matere In otroci
Častna stotnija izkazuje angleškemu kralju pred odhodom iz Balmorala vojaške časti
Tehaifai del rubrika mrejije artatekaičai »ddelek Vaesun 09 Cempaa*. «L A.
Avtomobilizem pri nas
Kakor smo že večkrat poročali, obstoji v Newyorku posebna avtomobilska trgovska zbornica, ki skrbno sestavlja vse podatke o avtomobilskem pokretu v vseh državah na svetu. Ce so ti podatki popolnoma točni, potem je bilo stanje avtomobilov ipri nas v zadnjih treh letih naslednje: Ob koncu leta 1928. •
osebnih avtomobilov 9.800 avtobusov	450
tovornih avtomobilov 2.1 >00
skupaj torej	12.230
Na la način je prišlo na 1074 prebivalcev 1 motorno vozilo.
Ob koncu leta 1929. je bila slika po statistiki ameriške zbornice nepovoljnejša. osebnih avtomobilov	8.125
avtobusov	50")
tovornih avtomobilov 2.000
skupaj torej le
10.675
V Berlinu imajo šolo za fizično kulturo, kjer se vežbajo v gimnastiki matere in otroci.
Tukaj jih vidimo pri igri
Bilanca leta 1930. je nepopolna, ker manjka število avtobusov; vendar so osebni avtomobili dosegli število 10.000 in tovorni 2800, skupaj torej 12.800 edinic. Ce prištejemo k temu po našem računu še 600 avtobusov, bi imeli 13.400 edinic. Čeprav te številke niso popolnoma točne, vendar razlika med njimi in dejanskim stanjem ne more biti velika. Številke nam na vsak način ka-že»o, da se je avtomobilizem v Jugoslaviji v primeri z drugimi, manj naprednimi državami, precej slabo razvil. O vzrokih tega slabega napredovanja bomo poskušali razpravljati v eni bodočih avtomobilskih rubrik	__Š.
Novi rekordi. Znani rekorder na motornem kolesa Ernest Henne je Dostavil zopet nove rekorde. Nedavno ie vozil na dirkališču v Malmo. Potolkel je kar štiri rekorde in sicer ie v kategoriji solo - motornih \'o-les do 500 ccm dosegel povorečno hitrost 189 km na uro. v kategoriji 750 ccm 202 km na uro. v kategoriji motornih koles s prikolico od 600 ccm 166 km na uro. a v kategoriji nad 1000 ccm (s Drikolico) 170 km na uro. Vedno novi uspehi Hennejovi oa drugemu svetovnemu rekorderju Wrightu ne dajo soati. Zato se bosta oba vozača te dni borila za prvenstvo na progi pri Arpa-jonu.
Xa Švedskem je izšla nova naredba o cestovnem prometu. Šoferji avtomobilov ne bodo smeli kaditi med vožnjo.
Nori mali avtomobili. Nemška avtomobilska industrija je postavila na tržišče 2 nova mala avtomobila, in sicer: tovarna Opel mali avto s 4cilinderskim motorjem vsebine 1.2 lit in tovarna Brennabor tnali avto isto s 4cilinderskim motorjem in vsebino 1 lit.
Motociklistična dirka Motokluba Maribor 6. in 8. septembra je vzbudila v vseh športnih krogih največje zanimanje. Dospelo je že več prijav iz inozemstva, med drugim tudi od bratov Hansa in Huberta Hubmann. ki se jih trenutno prišteva k najboljšim vozačem Avstrije. Ravno tako je dospela prijava tudi od g. Franca Schmirmaula, ki velja za najboljšega vozača v kategoriji 250 ccm. Nemški vozač Fric Dohrendt bo dirkal z mašino Delta Gnom 350 ccm. Pričakuje se še prijava mojstra dirkača Cec-cionija s Koroškega, kakor tudi naših tu-zemskih najboljših dirkačev iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Osijeka itd. Ker poteče prijavni rok 3. sept. se bo število pro-minentnih vozačev znatno povečalo. Dirka bo organizirana po vzorcu inozemskih prireditev in je radi tega pričakovati intere-santnih in težkih borb, kakršnih Maribor še ni videl. Vsa pojasnila o prireditvi so interesentom na razpolago v tajništvu Motokluba Maribor, Gosposka ul. 37/1.
Zagrebški Avto-klub slavi 25-letnico. Zagrebška sekcija. Avtomobilskega kluba bo slavila prihodnji mesec 25-letnico obstoja. Prvotno je klub bil samostojen hrvatski klub, ki pa se je po prevratu spremenil v sekcijo Avtokluba naše kraljevine. Za proslavo priredi Avto-klub izlet avtomobilom ■in motornih koles v Zagreb iz mest, ki so oddaljena od Zagreba najmanj 200 km. Druga prireditev bo gorska dirka na progi 1 kilometer in hitrostna dirka, na progi 7 kilometrov za turistične avtomobile ter 14 km za dirkalne in športne avtomobile in motorna kolesa.
Grand Prix Marne. Na progi pri Reim*w
se je vršila velika dirka avtomobilov za Or^nd prix Marne. Na tej dirki na 4<V> kr» (50 okrogov) je zmaszal Lehoux na Bugat-tiiu, ki je dosegel povprečno hitrost 143.878 km na uro in je tako postavil nov rekord na tei progi.
Zmanjšanje delovnega ča«a. Zaradi slabe situacije na Iržišču avtomobilov je zmanjšanje delovnega časa in odpuščanje delavcev v avtomobilski industriji vedno bolj pogosto. Tako smo zadnjič poročali, da so tovarne Fordovih avtomobilov v Ameriki morale odpustiti nad 100.000 delavcev in uradnikov. Iz Berlina poročajo, da dela v Fordovi tovarni v Kclnu samo 250 delavce-', medtem ko jih ie prej bilo nad 1000. Nemška tovarna Štoewer je odpustila sedaj b00 delavcev: edino tovarna Opel. v kateri so delali le 3 dni v tednu, dela sedaj 4 dni na teden.
Vrednost prodanih gum. Iz bilance 5 največjih tovarn za avtomobilske gume posnemamo, da je vrednost prodanih gum v lanskem letu dosegla vsoto 53,6000.000 dolarjev. Ta vsota pa je zaostala za prodajami v predlanskem letu. ko se je prodalo gum za skoro 70 milijonov dolarjev.
kletki
V odmoru po ligah
V Ljubljani iuniorfl, v Mariboru Avstrijci, v Zagrebu in Beogradu Madžari — Višek plavalnih tekem v Parizu
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije
LJubljana, 30. avgusta.
Ljubljansko športno nedeljo ie danes izpolnila mladina na iuniorskem nogometnem turnirju za pokal SK Ilirije. Pole? skupinskega finala, v katerem ie nroti pričakovanju zmaiala enajstorica Ilirije II.. se je vršila tudi nrva polovica tekem za tolažilno darilo, ki so Drinesle zanimive igre in tesne rezultate.
Ilirija 11 : Reka 2 : 1 (1 : 0).
Reka ie nastopila za to tekmo kot visoki favorit, toda Ilirija je kljub temu odnesla zmago. Slabo pokrita leva stran Ilirije je napravila oba gola. V Drvi polovici igre je bila Reka v splošnem v premoči. Dobro razpoloženi vratar Krvina in precej-šnja porcija sreče sta ohranila Iliriii edini Kol prednosti pred odmorom. V 10. min. drugega polčasa ie nadel potem še drugi gol v korist Ilirije. Reka ie vedno bolj popuščala. igralci so se začeli medsebn<no orepirati in nekateri so celo nadomestili prejšnjo leoo igro z igro na moža. Zato je bila igra Ilirije po odmoru v splošnem boli-ša. V zadnjih 10 minutah ie boljše moštvo zavlačevalo igro, ker je hotelo ohraniti re-zutat. Kljub temu ie uspelo Reki tri minute pred koncem zmanjšati razliko na 2 : 1.
Moštvo Reke ie pokazalo to not slabo disciplino. Po igri ie prišlo do neljubih incidentov. ki iih ie treba strogo obsodi,ti.
Sodnik g. Držaj je do stanju igre 2 : 0 izgubil DTecej vpliva in" prepozno posegel no ostrejših sredstvih, ker ie šele 10 minut nred '.koncem izključil po enega igralca na vsaki strani.
V Drvi polovici tolažilnih iger za juni-orski pokal, ki se igrajo 30 oninuit in računa io no točkah, so bili nasprotniki v splošnem prccei izenačeni. Rezultati današnjih iger so bili naslednji:
Mladika rKorotan 1 : 0 Ilirija I. : Hermes 1:1, Mladika : Slovan 0 : 0, Hermes : Slovan 1 : 0. Korotau : Slovan 1 : 0, Ilirija I : Korotan 1 : 1.
Mtanje po današnjih tekmah je naslednje: 1. Mladika 3 točke (1 : 0). 2. Hermes 3 točke (2 : 0. 3. Korotan 3 točke (2 : 2). Ilirija I 2 točki (2 : 2). 5. Slovan 1 točka (0 : 2).
Uraški nogometaši v Mariboru.
Maribor, 30. avgusta.
Rapid in železničarji so imeli včeraj in danes v gostih dva kluba iz Gradca, proti katerim pa so samo železničarji v zadostni meri potrdili sloves mariborskega nogometa. Rapid je mogel odnesti samo neodločen rezultat.
SK Železničar : Parkklub (Gradec) 6:3 (5:1).
Na igrišču SK železničarja se je vršila včeraj nogometna tekma med prvorazrednim graškim Parkklubom in tukajšnjimi železničarji. Domače moštvo je po daljšem presledku pokazalo zopet boljšo igro. Res je, da niso bila vsa mesta dobro zasedena, vendar je pokazalo moštvo, da gre na boljše, kar daje upanje za nove uspehe. Enajstorica je igrala ves čas zelo požrtvovalno, toda sem in tja preveč defenzivno. Najboljša moža sta bila srednji krilec in vratar. Igra je bila živahna in — kar je glavno — zelo fair. Dočim je bilo pred odmorom domače moštvo zelo v premoči, so po odmoru prevladovali gostje, toda kljub temu niso mogli doseči več golov. Sodil je dobro gosp. Nemec.
SK Rapid : SK Hakoah (Gradee) 5:5 (3:2).
Današnja nogometna tekma, ki se je odigrala na Rapidovem igrišču, se je končala neodločeno s 5:5, kar popolnoma odgovarja poteku igre. Hakoah je zadovoljila samo v prvem polčasu. Glavna odlika moštva je dober, toda včasih preoster start. Razen tega so igralci precej hitri, dočim operirajo sicer s skromnimi sredstvi. Pokazali so par
dobrih taktičnih potez, dočim tehnično niso na višini. Napade so uprizarjali preko kril, kar se pa v ostalem ni dogajalo preveč pogosto. Napadalni kyintet j® precej izravnan, toda ne prvovrsten. Znatno boljša je bila krilska vrsta, v njej zlasti oba sti-anska krilca. Tudi oba branilca sta bila zelo močna razdiralnem delu. Dodavanje žoge je bilo cesto vse prej kot točno; imajo pa prav dobrega vratarja.
Rapid tO pot ni napravil usluge mariborskemu nogometu, že sam rezultat kaže,-da je predvedel šibko igro. Morda je to posledica pavziranja v zadnjem času. Rapidovci so igrali brez pravega sistema in zadovoljila je morda obramba. Tudi v krilcih je igral samo en mož, Golinar. Napad se je med igro večkrat spreminjal, kar mu pa gotovo ni koristilo. V vsaki formaciji se je sicer znal utaboriti pred kazenskim prostorom, kjer pa se je njegova umetnost nehala. Igra po vsem tem ni bila na posebni višini in razentega po odmoru tudi preveč ostra. Rapid je bil v tem delu absolutno boljši nasprotnik in bi bil zmago zaslužil. Tekmo je prav dobro sodil g. dr. Planinšek.
V	predtekmi je rezerva Rapida porazila rezervo Svobode s 3:0 (1:0). Sodil je gosp. Jančič.
Hungaria in Ferenczvaros v Jugoslaviji.
Beograd, 30. avgusta, p. Na igrišču Jugoslavije se je vršila danes mednarodna nogometna tekma Hungaria:Jugosla-vija. Tekma je bila zaključena z rezultatom
6 : 3 (3 : 3) za Hungario.
Gledalcev je bilo okoli 5000. Sodil je g. Kostič precej slabo.
V	prvem polčasu se je pričela igra s silnimi napadi Hungarie, ki pa ji niso dosti pomagali, ker je bila obramba Jugoslavije odlična. Sledil je napad Jugoslavije na terenu gostov. V 12. minuti je padel po kombiniranem napadu gostov prvi gol za Madžare po desnem krilu. V 14. minuti je sledil drugi gol, nakar se je igra prenašala na obe polovici igrišča. V 30. minuti je zabil Zečevič prvi gol za Jugoslavijo. V 40. minuti je prišel Nikolič sam z žogo, ki jo je neubranljivo zabil Madžarom. 2 : 2. V 44. minuti je padel« iz 20 metrov tretji gol za goste, v 45. minuti pa je Zečevič ponovno izenačil 3 : 3.
Po odmoru so bili Madžari znatno v premoči. Vsa krilska vrsta Jugoslavije je nenadoma popustila, že v tretji minuti je padel četrti gol za Madžare, v 13. min. peti in v 31 minuti šesti in poslednji gol za goste. Najboljši možje na polju so bili Kalmar pri gostih, Zečevič in Dimitrijevič pa pri naših
Zagreb, 30. avgusta, n. Pri proslavah jubileja zagrebškega, športnega kluba ,iSJCpnn cordije je bil danes drugi dan mednarodnih nogometnih tekem. Danes je igral' Fe-I renezvaros s Concordijo neodločeno 2:2, v polčasu je bilo 2:1 za Concordijo.
Cancardija je igrala v prvem polčasu dobro, dasiravno je bil Ferenczvaros kot včeraj proti Gradjanskemu tehnično boljši. Skoiro ves prvi polčas je vodila Concor-dija 2:0, a je tudi to pustilo Madžare docela flegmatične, ker so si bili svesti končne zmage. Sodil je g. Willer; navzočih je bilo 3500 glcdalcev. Po tekmi so razni klubi izročili Concordiji spominska darila, med njimi tudi ljubljanska Ilirija.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Tipografija sen. : Tipografija jun. 4 : 2. Proslava lOlctnice društva. 1500 gledalcev.
Novi Sad: Novi Sad : Subotica 7:2 (6:0).
Osijek: Slavija : Obilic (Vel. Bečkerek) 6:0 (4:0).
Praga: Viktoria-Žižkov : DFC 4:2 (1:2).
Dunaj: Vienna : Rapid 3:0 (1:0); Au-stria : Sporfcklub 4:2 (3:0); Admira : FAC 1:1 (1:1); Nicholson : Hakoah 3:1 (1:0).
Berlin: I FC Neukoln : Hertha 4:3. Furih: Sp. V. Fiirth : ASV Nurnberg 3:2.
Zaključek plavalnega prvenstva v Parizu
Holandska — evropski prvak v damskem plavanju, Madžarska v waterpolu. — Senzacije včerajšnje nedelje
Pariš, 25. avgusta.
Evropsko prvenstvo se vrši čisto v znamenju boja za »Coup d Europe«, za pokal, razpisan za zmagovalca v devetih moških disciplinah. — Dvakrat si ga je že Nemčija osvojil% letos pa ji kaj trda prede. Madžari so ji postali velik, nevaren pro-tivnik, precej siguren favorit!
že v ponedeljek so bile zabeležene prve točke — iznenadenje prav za prav: v 100 metrov prosto so Madžari zasedli obe prvi mesti, Barany prvo, Szekely drugo — Haas, edini reprezentant Nemčije v finalu deli na tej progi peto in šesto mesto z Luridahlom (švedska).
Barany je plaval izpod svojega normalnega časa, kar je brezdvomno posledica hladnega, deževnega vremena in pa nenavadno mrzle vode, ki bi komaj mog':a imeti več kot 16 stop.! Vpliva to jako na vse tekmovalce, ki dosledno plavajo slabše.
Peti in šesti sta plavala 1:04.4, četrti 1:03.4. Naš Wilfan torej ne bi bil tako brez izgledov — seveda, če tudi njega ne bi nizke temperature »okrog prinesle«. —
še dve veliki iznenadenji je dal ta dan; dva neodločena rezultata v water-polu, Posrečilo se je Švedom igrati neodločeno s Francozi, posrečilo pa se je še bolj Belgijcem tik pred koncem doseči izenačenje proti Nemcem. Zabeležiti je tu res več kot kavalirsko gesto Nemcev: tekma bi bila imela pričeti ob 16.50 uri. ob 17.02 pa je imel prispeti v Pariz najboljši igrač belgijskega moštva Gerard Blitz. Brez oklevanja, brez pomišljanja so se Nemci izrekli sporazumnim, da se pričetek tekme preloži za pol ure, da more Belgija nastopiti kompletna. Gesta, za katero je belgijska zveza nemški izrekla javno zahvalo in katero je sprejela publika s spontanim
odobravanjem in burnim aplavzom, gesta, ki je stala Nemčijo eno dragoceno točko, kajti brez Blitza Belgijcem ne bi uspelo doseči neodločenega rezultata.
Tretji dan — francoski triumf! Dopoldne se je bilo ob nemogočem vremenu izvršilo prvenstvo v skokih z deske pred dokaj maloštevilno publiko, ki pa je tekmovanje spremljala z ogromnim interesom, saj je domačin Lepage bil ves čas najnevarnejši pretendent za prvo mesto!
Vendar je uspelo Riebschlagerju (Nemčija) z uspelim zadnjim skokom zasesti z 0.9 točke naskoka prvo mesto, dočim je tretji bil spet Nemec Neumann in četrti Francoz Poussard, peti in šesti pa Du-najčana Steiner in Staudinger.
Popoldne. Stadion je v mrzličnem pričakovanju: vršiti se ima finale na 100 m prosto dame, velika borba treh favoritk Godard (Franc.) — Cooper (Angl.) Lenkey (Madž.). Ugibanja, pričakovanja, upanja, nade ...
Francozi zaupajo v Godardovo, Madžari v Lenkeyevo. Splošno mnenje pa je: prva, pa naj si bo katerakoli, mora plavati izpod 1:10, verjetno, prav verjetno- je, da bo padel evropski rekord, ki ga z 1:09.8 drži Lenkey.
Start. — Lenkey zagrizeno potegne s polno paro, vodi pri 30 m neoporečno in je na obratu prva. Tik za njo Godard in Cooper, Braun in Deu Ouden. Mc Dowal je že zaostala. Na drugi polovici pa do-minira Godardova. Po izvrstnem obratu je pred'Lenkeyevo in že se polagoma odmika naprej. Pred ciljem vražji spurt, peklenski tempo, zgodi se, kar ni nihče pričakoval: Lenkeyeva zaostaja in naenkrat se izloči Godardovi tik za petami mala,
trinajstletna Holandka Deu Ouden ter udari druga na cilj. Za njo Cooper, Braun,
\ Lenkey in Mc Dowal, poslednja v dokaj slabem času 1:19.2.
Stadion buči, tuli. Godardovo visoke osebnosti objemajo, poljubljajo ... Ure javljajo nov francoski rekord 1:10, skoro bi se bile izpolnile napovedi — na olimpijskem drogu med holandsko in angleško francoska zastava in »Allons enfants
de la patrie«---
Po predtekmovanjih, ki so se vršila nato, so se za finale na 400 m prosto kvalificirali Taris v dokaj slabem času 5:10, Italijana Baldo in Costolli (5:15.4!), Ge-treuer (češka), Deiters (Nemčija(, Guil-lini (Belgija) in Barany, ki je, izgleda, plaval samo za placement in dosegel le 5:25.4.
V water-polu so Madžari dali že tretji dvoštevilčni rezultat: proti Franciji 12:i, proti Avstriji 13 : 0 in proti švedski 12:1, Francozom je uspelo s 5:1 poraziti Avstrijo, dočim je Belgija v tekmi proti češki napravila pravo remek delo: v početku tekme je bil na očesu težko blesiran njih back Hoelen, moral je iziti iz vode in Belgijci so igrali skoro celo tekmo s 6 igralci proti 7. Borili so se izvanredno .igrali kolosalno, držali ves čas odprto igro in skoro bi jim bilo uspelo, izsiliti neodločen rezultat, par sekund pred koncem je uspelo Čehom, dati zmagonosni gol in tekma je končala 4 : 3 za češko. Belgija je sicer bila poražena, pokazala pa je svojo visoko, visoko kvaliteto.
Jutri plava Lampretova svojo drugo točko — 100 m hrbtno. Videli bomo! —
Pariz. 27. avgusta. Četrti dan prvenstva Evrope. Na programu je med drugim štafeta 4 X 200 m prosto, disciplina, ki je sigurna Madžarom, zanimiva pa v toliko, ker so ostali placementi povsem nedoločeni.
Poleg Nemcev, ki so jim po neuspehu Haasa in Schuberta v 100 m ter Schraderja v 400 m izgledi precej padli, so velik favorit Italijani, dočim tudi Francozi zaupajo v svojega Tarisa in se nadejajo drugega mesta.
Na startu so Wannie za Madžarsko, Con-nelli za Italiio, Vaude,pJancke za Francijo in Schulze za Nemčijo.
Prvih sto metrov je \Vannie v 1:07.6 ab-solviral kot neoporečno prvi, slede niu ostali nekako v isti liniji. Po drugem obralu prične Schulze, zares in res mu uspe predati z naskokom 1 m prvi. Zadnji je Vaudeplan-che. — Deilers (Nemčija) gre s polno paro. 100 m absolvira v 1:07 in je na obratu prvi. To pa je Madžarom dovoli. Szabados kot da je uvidel, da tako ne bo šlo, se krepko potegne naprej in že j^ na vodstvu ter z naskokom kakih 6 m na (predaji. Sledi mu Deiters, Banchelli (Italija) in Vallery (Francija).
Kot tretji startajo: Szekclv za Madžarsko, Sc.hubert (Nemčija), Baldo (Italija) in Taris, nada francoske štafete.
Szekely dominira na vsej progi ter poveča naskok madžarske štafete. Izvrstno plava Baldo. Tarisu pa uspe v sicer dosti slabem času zasigurati svoji štafeti tretje mesto par metrov pred Italijo. Nemčija se ne da!
Barany kot zadnji-absolvira 100 m v 1:03.8 in je za prvo mesto siguren.
Ogorčen boj pa nastane za drugo mesto. Roig (Francija) ne more obdržati naskoka, ki mu ga je prinesel Taris, jn se izvrstnemu Costolliju kmalu vda. Costolliju ni to dovolj. Z vso energijo se požene za Heinri-ehom, zadnjim plavačem nemške štafete, dohiti ga skoro 15 m pred ciljem. Ali stari rutiner Heinrich ve, da plava ne samo za štafeto, da plava za r evropski pokal r. Nemčiji so točke silno, silno dragocene! — Stisne zobe — vse svoje moči da v spurt — uspelo.je! Z naskokom 1 ni je Nemčiji priboril druffo mesto!
Presenečenje ie prinesel finale* na 200 m prsno dame: Ilintonova (Anglija), ki s 3:10.6 drži evropski rekord, je zasedla šele tretje mesto za svojo rojakinjo Wolstenliol-me in Ilolandko- Kaste in. In še to: prva je piavala 3:16.4, bila bi torej velika favorit na našem državnem prvenstvu!
100 in hrbtno dame. Nismo poznali pro-livnic Lampretove, pa smo skrito malo upali.
V prvi grupi je Poljakinja Novakowna. re-signirala na tekmovanje in startale so samo štiri. Čas prve 1:24!4, zadnje 1:31.0!
Tudi druga grupa ne grs' kompaktna: Lcnky (Madžarska) je odstopila. Zopet startajo samo šliri. Kmalu je jasno, da tudi tu še nismo dorasli! Lampretova obrne v 44.8, a je že zaostala za dobre 4 m. Progo odplava v svojem običajnem času 1:37.4, malo slabšem kot so ljubljanski, pač ker ni imelo smisla, borili se'in forsirati, da izpade. Tretja jc plavala namreč 1:27.6, kar Lampretova nikakor ne bi mogla doseči!
Water-polo tekmo proti Avstriji so morali Belgijci prepustiti par forfait. Ubogi, simpatični mojstri imajo čudovito smolo: eden igrač jim, ležko poškodovan na očesu, leži v sanatoriju, k temu pa so še dobili obvestilo, da je duši njih moštva, Gerardu Blitzu, umrla mati, nakar je moral seveda takoj odpotovati. Tako okrnjeni pa., seveda, ne morejo igrati. Škoda, lepo bi se bili mogli plači rati.
» B. K.
Priobčujemo nekaj rezultatov s pariškega prvenstva, ki jih še nismo objavili:
Štafeta 4X200 m: I. Madžarska (Wan-nie I., Szabados, Szekely, Barach. dr. Ba-rany) 9:34, 2. Nemčija 9:48.6, 3. Italija 9:49, 4. Francija 9:59.4.
200 m, dame, prosto: 1. Wolftenholme (Anglija) 3:16.4, 2. Kastein (Nizozemska) 1 3:18.2, 3. Hinton (Anglija) 3:20.4, 4. Su- i chardt (Nemčija) 3:23.8, 5. Bienenfeld- j Wertheimer (Avstrija) 3:24, 6. Huybers (Nizozemska).
100 m, dame, hrbtno: 1. predtek: Braun (Nizozemska) 1:24.4, Cooper (Anglija) 1:26.6, Blondeau (Francija) 1:28.6, Mallasz (Madžarska) 1:31.6. II. predtek: Hardin J (Anglija) 1:24.4, Humblot (Francija) in Corthoff (Nizozem3ka) 1:27.6, Lampret (Jugoslavija) $:37.6.
Največja senzacija je bilo plavanje na 400 m, gospodje, prosto, pri katerem je zmagal dr. Barany nad znamenitim Tarisom.
1.	Dr. Barany (Madžarska) 5:04, 2. Taris (Francija) 5:04.2, 2. Costoli (Italija) ! 5:16.8, 4. Getreuer (ČSR) 5:21.8, 5. Deiters (Nemčija) 5:25, 6. Baldo (Italija) 5:26.
Skoki dam: 1. Jordan (Nemčija) 77 točk,
2.	Epply (Avstrija) 72.86, 3. Schliiter (Nemčija) 69.94, 4. Rigolage (Francija) 68.39, Klapedick (Nizozemska) 68.32, Poir-der (Francija) 64.70.
400 m, dame, prosto: I. predtek: Braun
(Nizozemska) 6.02 2 Cooper (Anglija) 6:04, Delbort (Francija) 6:39.2. II. predtek: Godard (Francija) 5:58, Baumester (Nizozemska) 6:19, Daviš (Anglija) 6:25.8, Lo-wy (Avstrija) 6:31.6.
V waterpoIu je Madžarska premagala Češkoslovaško s 4:1, Nemčija pa Francijo s 4:1. Francija : Avstrija 5:1; češkoslovaška : Francija 2:1 (1:1); Nemčija : Madžarska 2:2 (1:0); Belgija : švedska 4:2 (1:2).
100 m hrbtno dame finale: 1. Braun <Ho-landska) 1:22.8; 2. Cooper (Anglija) 1:23.6; 3. Hardin (Anglija) 1:24.8; 4. Corthoff (Holandska) 1:27.8; 5. Hemblot (Francija) 1:28.6; 6. Blondeau (Francija) 1:30.
100 m hrbtno gospodje: I. predtek: 1. Lehnig (Nemčija) 1:16; 2. Lundah (švedska) 1:16; 3. Nagy (Madžarska) 1:16.8. II. predtek: 1. Deutsch (Nemčija) 1:14.2; 2. Bicskey (Madžarska) 1:16; 3. Koller (Avstrija) 1:17.4.
1500 m prosto gospodje: I. predtek: 1. Taris (Francija) 21:11.4; 2. Costelli (Italija) 21:21.4; 3. Tilikainen (Finska) 22:40.6: II. predtek: 1. Perentin (Italija) 21:138; 2. Roig (Francija) 22:38; 3. Halassy (Madžarska) 23:12.
Madžarska prva* v waterpolu
Pariz. 30. avgusta.
(Izvirna brzojavka.) Današnji zaključek plavalnih tckein za prvenstvo Evrope jc prinesel velike senzacije. Braunova (Holandska) jc zmagala ua 400 m v času 5:42 ter postavila obenem nov evropski rekord pred Coopcrjcvo (Anglija) in Godardovo (Francija). V finalu na 1500 in je zmagal enonogi 31adžar Halas?y pred Italijanoma Perenti-nom in Co«tollijeni. Taris se je mogel plasirali šele kot četrti. Holandska jc odnesla prvenstvo Evrope v damski h disciplinah. Madžarska pa prvenstvo Evrope v vaterpolu.
te in n
razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3
SK Ilirija : SK Kamnik 9 : 0 (5 : 0).
Včeraj popoldne se je vršila v bazenu Ilirije vaterpoolo tekma med SK Kamnikom in Ilirijo, ki je koniaU 9:0 za Ilirijo. Ilirija je nastopila z zelo oslabljenim ju-niorskim moštvom: Linhart, Čuden Franc, Hribar, Svetek Leo, Kodre, Fux, Čuden Drago. Postava SK Kamnika: Est, Karba, Prezelj, Stergar, Cerar, Bervar, Pogačnik. SK Kamnik igra začetniško slabo. Vsi bi morali mnogo, mnogo plavati. V njihovem moštvu znata edino dva cravvl. Edini dober plavač je Cerar. Za Ilirijo ta nasprotnik ni bil posebno hud. Za njo so seortali: Čuden Drago 5, Kodre 2, Svetek 1, Fux 1. Sodil je odlično g. Otruba.
Kolesarstvo
Kolesarska dirka v Kranju.
Včeraj je priredil kranjski odsek moto-kolesarskega kluba Ilirije medklubsko kolesarsko dirko na 30 km dolgi progi Kranj-Tržič-Kranj, katere so se dirkači udeležili v zelo lepem številu. Med udeleženci so bili tudi naši znani vozači Valant, Oblak, Kru-šič, Zanoškar in drugi.
Pri klubski dirki, pri kateri je startalo 8 dirkačev, so bili doseženi naslednji rezultati:
1. Furlan Alojz 55:45.6; 2. Jeras Vencel 55:45.8; 3. Gabrič Franc 55:59; 4. Pajk Vol-benk.
Pri medklubski dirki se je razvila med favoriti posameznih klubov zelo ostra borba, v kateri je končno zmagal član MK. Ilirije Valant. Podrobni rezultati so bili naslednji:
1. Valauit Ivan (MK Ilirija) 51 min.; 2. Krušič Salvator (Primorje) 51:00.2; 3. Oblak Janko (Velecip. bat.) 51:00.6; 4. Zanoškar Feliks; 5. Grabeč Ivan; 6. Vodopivec Maks (vsi trije Primorje); 7. Juh Miroslav (MK Ilirija) 8. Kačič Julijan; 9. žgur Aleksander (oba Primorje).
Za dirko je vladalo krasno vreme in tudi cesta je bila v najboljšem stanju. Kljub temu je dosežena hitrost 35.200 km na uro izredno lepa in dosega znamko profesionalnih mednarodnih vozačev. Po končani dirki so bila dirkačem razdeljena darila, nato pa se je vršila zabava v hotelu »Nova Pošta.
Novo igrišče ŽSK Hermes v Ljubljani
Kakor smo že poročali, bo v dneh 5. in 6. septembra, v dneh »Kraljevega tedna« slovesna otvoritev novega športnega igrišča agilnega Hermesa.
Novo igrišče, plod nesebičnega in vztrajnega dela agilnih šiškajev, leži v osrčju Šiške, v bližini nove cerkve, v odcepu med gorenjsko in kamniško progo s prekrasnim razgledom na Kamniške planine.
Tiho, skoraj neopaženo brez hrupa in pompa so kot čebelice marljivi Hermežani pod smotrenim vodstvom svojih funkcionarjev zgradili iz velikega kompleksa zemljišča, ki ga jim je dala uvidevna železniška uprava kot svojim uslužbencem v najem, prekrasen športni prostor, ki bo po obsegu in lepoti eno najlepših v Sloveniji. Skozi vse leto so agilni Hermežani skoraj z lastnimi prispevki in sredstvi delali. Ako pomislimo, da je v današnjih težkih časih, v času splošne gospodarske krize uspelo agilni m Hermežanom z res skromnimi sredstvi zgraditi si svoje igriške, je to le najlepši dokaz složnega skupnega dela idealnih in nesebičnih športnih delavcev, ki jim je napredek slovenskega športa res iskreni oilj. Delovanje Hermežanov dokazuje že skozi leta in leta, da je Hermes v slovenskem športu faktor, preko katerega se ne more in ne sme preiti. Njih delo ni samo njih lastni ponos, isto naj bo v ponos in živ dokaz vztrajnosti in marljivosti vsemu slovenskemu športu, predvsem pa v ponos Ljubljane, ki si s tem pridobi tretje moderno urejeno športno igrišče.
Natančni program sporeda otvoritve igrišča priobčimo v prihodnjih dneh. Predvidoma pa bodo na otvoritvi sodelovali Ilirija, Hermes, Hašk in Primorje. VSK Triglav in drugi.
*
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja nog. sekcije v hotelu Mi-klič. Seje naj se udeležijo igralci: Hassl, Jug I. in Slapar.
' Za brezposelno delavstvo
Polovična vožnja na železnici
Beograd, konec avgusta.
Minister za socijalno politiko je sporazumno s prometnim ministrom izdal pravilnik, po katerem se brezposelnemu delavstvu dovoljuje polovična vožnja (50 odstotkov normalne vozne cene) v tretjem razredu potniških in mešanih vlakov na vseh državnih železnicah in v tretjem razredu ladij v državni rabi, kadar potujejo v svrho zaposlitve iz kraja v kraj ali posamezno ali pa v skupinah. ,
Za delavca v smislu tega pravilnika se smatra vsaka oseba brez razlike spola, ki svojo telesno ali duševno moč daje v službo tretjih oseb, bodisi za plačilo ali pa v svrho svoje lastne izobrazbe, v kolikor ta služba ni javnopravnega značaja.
Pravico na to ugodnosti imajo brezposelni delavci, če se ugotovi:
1.	da so v resnici nasjmanje 3 dni brez dela v kraju dotedanjega bivališča, pred potekom tega roka pa, če predlože pismen verodostojen dokaz o zaposlitvi v drugem kraju; ali
2.	da v kraju svojega bivanja ne morejo dobiti dela, pa obstoji verjetnost zaposlitve v drugem kraju, in
3.	da glede na svojo dotedanjo brezposelnost in višino svojega zaslužka kakor tudi na posebne i družinske i gospodarske okoliščine iz lastnih sredstev ne premorejo vsevkupnih potovanjskih stroškov.
Kdotr hoče uživati ugodnosti, kakor jih določa ta pravilnik, si mora preskrbeti »objavo«.
Objava velja 14 dni, pri čemer se dan. katerega je izdana, računa kot prvi dan. Delavec more začeti potovanje kateregakoli dne, dokončati pa ga mora v roku, za katerega velja objava. Objava se ne more uporabiti za povrnitev in tudi ne za vožnjo do kake druge postaje, temveč samo do one, ki je označena v objavi sami.
Objave izdajajo:
1.	javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture:
2.	izven sedeža teh ustanov pa občinske oblasti samo do najbližje borze dela, njene podružnice ali ekspoziture;
3.	v primeru, da je delavec prejel od borze dela, njene podružnice ali ekspoziture poziv na delo, mu more občina izjemoma izdati objavo do kraja zaposlitve.
Ker je ta pravilnik že stopil v veljavo, more brezposelno delavstvo, moško in žensko, pa naj se bavi s telesnim ali duševnim delom, takoj poseči po ugodnostih, ki mu jih nudi ta iz zakona o varstvu delavstva izvirajoča vladna naredba.
Pocenitev kruha - v
Beogradu
Beograd, 30. avgusta.
Beograjska mestna občina si je že lani in tudi letos veliko prizadevala, da bi dosegla pocenitev najvažnejše življenjske potrebščine, kruha, pa se ji stvar nikakor ni posrečila, vsaj v taki meri ne, kakor je želela. Po beograjskih listih se je obenem tudi razvnel hud boj med konsumenti, ki so točno izračunali, kako bi se mogel kruh znatno poceniti, pa bi peki še vedno imeli ne samo primeren, temveč celo prav lep zaslužek, in med peki, ki so venomer trdili, da celo ob sedanjih visokih krušnih cenah ne morejo izhajati, češ, ker je moka tako draga. Vkljub temu za beograjske peke, o katerih je znano, da jih je mestna občina določila več kot polovico, da jim zaradi nesnage in nehigijenskih pekaren obustavi obrat, tako »neznosnemu« položaju, pa vendar niti en beograjski pek ni propadel, pač pa vsi žive ne samo dobro, temveč celo prav dobro in prodajajo tudi še danes, ko je toliko padla cena žitu, da je morala država poseči vmes in preprečiti polom žitne proizvodnje, svoj kisli kruh po isti ali celo še višji ceni kot poprej. No, sedaj pa je prišel tudi zanje čas, da se jim zaustavi njihovo brezvestno odiranje prebivalstva in ravno tistega, ki je najbolj potrebno javne zaščite, najubožnejšega, ki se prehranjuje skoraj izključno s kruhom.
V Beogradu se nahaja krušna tovarna tvrdke Simič in čurčija, ki je v svrho regulacije krušnih cen menda predlanskim ali pred tremi leti sklenila z beograjsko mestno občino pogodbo, da bo prodajala svoj kruh po ceni, ki bo za 10 odstotkov pod borzno ceno moke. Tako se je. tudi godilo do lanskega leta in Beograd je imel razmeroma poceni kruh, pri čemer pa je še treba omeniti dejstvo, da je kruh te tvrdke, ki je s svojimi ceniami prisilila peke, da so svoje cene izenačili z njenimi, znatno boljši od kruha drugih pekarn, ker je zamešen s pivnim kvasom, ne pa s kislim razkvašenim testom prejšnje peke. Beograjska mestna občina pa lanskega leta, pač pod vplivom pekovskih zastopnikov v mestnem občin-, skem svetu, ni hotela več obnoviti pogodbe s tvrdko Simič in čurčija, češ da ta pogodba protežira posamezno tvrdko proti vsem ostalim pekovskim obrtnikom, in ta sklep je imel za posledico takojšnjo — podražitev kruha. Toda sedaj je, ne da bi sklepala pogodbo z občino, tvrdka Simič in čurčija storila svoje, kar bo tudi brez take pogodbe imelo za beograjsko prebivalstvo blagodejne posledice, za katere ji more biti hvaležen ves Beograd, izvzemši seveda peke.
Tvrdka Simič in čurčija je te dni znižala ceno svojemu kruhu, in sicer belemu od 3.50 na 3, polbelemu pa od 3 na 2 dinarja.
Pekarna je storila to, ker so padle cene moki, pri čemer pa seveda računa, da ji bo povečana proizvodnja vsekako nadoknadila, kar izgublja z znižanjem cene kruhu. Da že lani, ko so padle cene žitu, ni znižala cen kruhu pojasnjuje pekarna z razlogom, da je v smislu pogodbe z občino morala urediti po raznih krajih mesta nove prodajalnice, ki se ji lani, ko občina ni obnovila pogodbe, še niso izplačale. Sedaj, po poldrugem letu, so izdatki za te in tudi še nekatere nanovo urejene prodajalnice pokriti, pa se je pekarna mogla lotiti zniža-vanja cene kruhu, pri čemer pa računa, da bo ob danes uveljavljeni ceni, 3 za beli io 2 Din za pol beli kruh, imela še vedno —
20
čistega zaslužka!
Tvrdki Simič in čurčija bodo seveda morali slediti tudi vsi ostali beograjski peki, če ne prostovoljno, pa pod pritiskom javnega mnenja in pristojnih oblasti.
OTROŠKI ZDRAVNIK
DR. DRAGAŠ
se je preselil v Beethovnovo ollco St. 4
(pri Kranjski hranilnici. Telefon 3336)
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Na razstavi novodobnega gospodinjstva
Razstava novodobnega gospodinjstva v paviljonu K na ljubljanskem velesejmu vsekakor zasluži vso našo pozornost.
Koliko potov je bilo treba, koliko velike odgovornosti in malenkostnih skrbi, koliko nočnega dela! In vse to so napravile gospodinje same, ki so si morale utrgati čas v domači hiši. Res, da so jim pomagali sinovi in hčerke, skavtke in gozdovniki, vse je bilo na delu. Že delovno osobje samo je biLo pravi simbol novodobnega gospodinjstva, ki ni več zaničevano suženjsko garanje, nego tudi od moških uvaževano in cenjeno kakor vsako poklicno delo.
Na razstavi je udeleženih lepo število domačih podjetij s svojimi izdelki in izumi. Prirediteljice so pač upoštevale pomembno načelo zdravega narodnega gospodarstva »Svoji k svojim«. Le ob taki priliki, ko vidi človek pred seboj zbrana vsa ženska dela, šele lahko izprevidi, koliko so pač ustvarile naše žene: kuharske in gospodinjske knjige, knjige za ročna dela, telesna kultura in dr. Razstavljene so zanimive novosti, ki bi šle — zabeležene po knjigah in časopisih — bežno mimo nas, če bi jih ne videli okusno razpostavljenih n? mizah: porcije mleka in jedi, ki naj jih dobiva dete do enega leta in v drugem letu (državni Dečji dom); rastlinska hrana za odrasle, pripravljena sila okusno (ga. Jerica Zemljanova v Mladiki); dojenček, oblečen v higijensko perilo, zraven njega pa dete v starinskih nepraktičnih srajčkah in povojih (modna trgovina L. Megličeve v Pražakovi ulici); zanimive slike in diagrami o telesni kulturi žene (TKD A tesna) — naj omenim tu zlasti krivuljo, ki kaže telesno moč žene in moža v posameznih letih, ter črto, ki predočuje ženino sposobnost in moč v presledkih menstruacije. Poučna je razstava kuhinjskih pripomočkov, zelo dobrih in tudi manj priporočljivih, kakor so se pač izkazali v praktičnem gospodinjstvu.
Poklicne žene bo zanimalo enosobno stanovanje, ki združuje spalnico, sprejemnico in delovno sobo, kuhinjo in kopalnico v enem prostoru. Razstavljalke so upoštevale razmere premožne in manj imovite družine; zato vidimo ondi tudi elegantno štirisobno stanovanje poleg enosobnega in z zasilnim, toda okusnim pohištvom iz zabojev.
Dolga bi bila kolona, ako bi hoteli našteti vse podrobne zanimivosti te razstave. Obiskovalke le opozorimo, naj si vzamejo precej prostega časa, da si bodo mogle vse oddelke s pridom ogledati, se marsikaj naučiti in si morda tudi kaj zabeležiti.
Razstavljalke sprejemajo na željo tudi članice za J Z vezo gospodinj«, naročnice za : Gospodinjsko pomočnico« in prodajajo >Tridesetminutne obede« po 2 Din. Vse to pa mimogrede, neobvezno, brez vsiljevanja. Vstopnina v gospodinjsko razstavo je 3 Din, malenkostna v primeri s trudom za ureditev jn z bogastvom razstavljenih stvari.
Klara Campoamor
Gospo Claro Campoamor. poslaniko volilnega okrožia San Martin de Valde Iglesias. m) izvolili sami bajtarji, poljski delavca in kmetje v madridsko konstituanto. Zmagala '■e Dri nodeželskem ljudstvu z radikalno -Mberalnim programom.
Gosna Campoamor je sni oh »record-wo-mati« Šoaniie. Prva odvetnica in novinarka vberskega polotoka ic. Kot odvetnica ie predvsem zagovarjala republikance — sicer precej brezuspešno — zato pa je s tem večjim uspehom razširjala svoie ideje v madridskem časopisju. V konstituanti se bo ba-vtla največ s pravnimi vprašanih predvsem bo zastopala ženske pravice. Žene imajo v Šoaniii le pasivno volilno pravico, v delu pa je načrt enakopravnosti žena na političnem Doliu. Seveda pa bo težko uveljaviti ia princip v praksi, ker je večina šoanskih žena še zelo reakcionarnih in nazadnjaških v primeri s svojimi evropskimi sestrami. Ps ga. Campoamor upa. da bosta nropagan-da in prosveta spremenili ta položaj. Potem se bodo žene lahko udejstvovale v parlamentu prav s tolikšnim uspehom kot možje, danes na imaio možje .še več nolitičnega razumevania. kakor žene. kar ie naravna
posledica dosedanjega zatiranja žena. Gospa Campoamor ie izjavila v nekem intervjuju: Hočemo samo prilike, da se kaj naučimo. postanemo razumne in znamo zastopati svoje stališče v življenju liki možje, potem se bo videlo, česa so zmožne žene.
Vsaka udeistvujoča se žena doživlja dilemo. kako si odtrgati ob svojem delu še čas za rodbinske dolžnosti Toda ženski instinkt bo našel pravo srednjo not med delom in ženskostio oz. rodbino. Žena si ie zadnia leta pridobila vedno več oriznania. ker ie pokazala, da ie na vsakem področju zmožna postaviti celega moža. Nekatere preti-ranosti izvirajo iz tega. ker so se ženam preveč nenadno odprla vrata iz doživUen-ske ječe v svobodo. Razumljivo ie. da so sprva nekoliko pretiravale in da so nekatere žene pač začutile struio sodobnosti, niso pa razumele gesla. Tako ie Dri vsakem pionirskem delu. Sodobna žena pa bo tud; ko bo imela vse človeške pravice, ohranila svoio ženskost in svoje žensko dostojanstvo.
Odnos sodobne žene do erosa
Kdor se danes zagovarja dvojno moralo, trdeč, da ie nien namen ohraniti neomade-ževanost žene. ie čisto v zmoti. Vede ali nevede zanika deistvo, da je bilo tako zva-no strogo-moralno naziranje preišnje dobe globlie ukoreninjeno v materij alizmu. kakor v etiki. Kaiti meščansko dekle ne ceni nedotaknjeno«ti toliko zaradi tega. ker to čednost uvažuje mož, kakor iz razumsk^a pretehtavania. da ima mož. ki se ie s tem. da se ie poročil prostovoljno odrekel prostostim. ki mu iih dovoljuje dvojna morala, neko pravico do tega, da dobi nedotaknjeno dekle za ženo. ob kateri se mu obeta novo doživetje. Zato ni ohranitev devištva deklet iz boljše družbe v nobeni zvezi z glo-z globokim etičnim spoznanjem. Sicer pa ie čednost abstrakten poj.m. ki ga ne moremo priznavati samo posameznim plastem, "drugim i o pa odrekamo, da s tem zadostimo obstoječim moralnim zakonom.
Dvojni morali nasprotno stališče sodobne žene ie torei kliub marsikateremu razumskemu orevdarianiu povsem etičnega izvora. To bodi povedano predvsem predstavnikom »dobrih, starih časov«, ki trdijo, da se sodobna žena v svoji želi i oo enakopravnosti bori za možu pridržane pravice in zahteva zase svobodo v ljubezenskih stvareh, ki so io dosedaj priznavali samo možu.
V resnici oa niti od daleč ne misli na to. da bi uveljavila tako zahtevo. Kajti sodobna žena je tip ustvariaiočega človeka, kateremu seksualnost ne pomeni glavno v življenju. ki pa ie marveč vrdnoti kot življenjsko nujnost. Zaradi svojega etičnega na-ziran.ia pa zagovarja monogamni princip v spolni ljubezni. Ne glede na to. nas uči že vsakdanje ooazovanje. da žene. v katerih življenju igra spolnost glavno vlogo, podrejajo vse svoie žitje in bitje temu naziraniju. Kaiti neprestano mislijo na to. kako bi ugajate rn žele priznanje. Zato ne negujejo le svojega telesa, temveč polagajo veliko važnost na n.iega lepotičenje, tako da mu posvečajo bistven del svojih misli in opazovanja. Da. celo duhovne moči in umetniška darovitost služijo nagonskemu izživljanju, t. i. uporabljajo iih preračunane na vtis na moža. Če tudi nekatere teh žena iz različnih vzrokov ostaneio v zadnjem pomenu te besede zveste možu, vendar ne moreio stroeti brez ozračja flirta iti stopnjevane erotike. Zato večidel svojega časa prebijejo na krajih, kjer uspeva tako ozračje in kjer navezuieio stike z nasprotnim sDolom. Take žene srečujemo na vseh promenadah v mestih in na letovišču, vidimo jih na vseh plesih in mondenih prireditvah. In v vsakem slučaju znaio pogovor speljati na tir. ki iim urita in odgovarja.
Sodobni ženi pa ie prav tako življenje in nehanje tuje in odvratno, tako da ii manjka predpogojev za izživljanje. Zato ne smemo beležiti danes v družbi vladajoče zakonike nezvestobe in povsem širokovestne^ ooi-
MALI OGLASI
Brivskega vajenca
»prejme Hinko Dolenc. brivec, Ljubljana. 37975-1
Solidno natakarico
ki zna nemško, potrebuje posredovalnica Mrak t Ljubljani.	36077-1
~ Dekle
pridno >n pošteno, m vsa hišna dela. iščem za Beograd. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Beograd«.	' 38161-1
Šivilja
k; jo vajena prikrojeva-»ja pletenin ln kot voditeljica šivilj, dobi takoj »talno mesto. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
3S227-1
Dobro izurjena T	šivilja
** konfekcijo dobi takoj sta;no mesto z vso oskrbo. •Kailo-v v oglasnem odd. »Jntra«.	38228-1
Šivilja
■»ajfna na vseli strojih — dobi trajno nameščeDje. »Lana«, Linhartova nI. 35.
37630-1
Dva ključ, vajenca
er>Ti'jme Ivan Meglic, Kar-lovška c. -22. 38233-1
Šofersko službo
dotii tist.i, ki da na roke lO.flOO Din kavcije. Prcd-»ost ima oni, ki da več. Lahko je začetnik. P!a-<kam mesečno 1000 in stanovanje. Služba v Ljubljani iD stalna; tudi oženjen je lahko. Ponudbe takoj na ogl. odd. »Jutra« % navedbo doseči, službe šifro »Osebni voz«.
38342-1
Več pleskarskih pomočnikov
d-nfcro kvalificiranih takoj sprejme J. Hlebš, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33 37816-1
Šivilja
gre šivat- na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
S7GS0-2
Strojnik
strojni ključavničar trezen. zanesljiv, želi službe. Taškar, Loka-Zusem.
37903-2
Mlad trg. pomočnik
išče mesta. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod značko »Specerist«.	38360-2
Dekle išče službo
najraje kot pomoč' pri gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 38255-2
Brusač
išče slnžbe na večji žagi za avtomat. Dopise ptR. št. »1395« na podr. »Jutra« Maribor.	38263-2

Bočni avtomat
za nogavice št. 8 prodam za 500 Din zaTadi pomanjkanja prostora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
38226-6
Mlinsko - telnične predmete
v veliki izbiri in po solidnih cenah nudi tvrdka: Brear & Co., Ljubljana, Kolodvorska 35. 38181-30
Sladkega sena
več centov oziroma vagonov prodam. Cena po dogovoru. Naslov v podruž. »Jutra« v Celju. 38256-33
Camernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jogo - Aoto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonlrana Prospekt 12 sastonj — pl Site ponj!	851
Gorazdov nčni zavod
Pouk stenografije in strojepisja ter potrebnih merkantilnih predmetov po najnovejši in najuspešnejši metodi. — Priglasila 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure dopoldne, Nunska ulica št. 19, pritličje. Pismene prijave do dne 14. septembra pod naslovom J. Gorazd, Bled 2, Vila Rodica.
38013-4
21
Družinska hiša
na lepem krajn, lepi vrt in vinske brajde z vsem na prodaj. Krpanova 3, Studenci pri Mariboru.
38259-20
Hišo
z dobro idočo gostilno ?n malim vrtom, v bližini Radovljice po zel« nizki ceni Drodam radi selitve. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37885-20
Hišo z vrtom
v bližini Celja, 4 sobe, električna luč, vodovod, za Din 52.000 proda Arzenšek. Celje, Kralja Petra eesta 22. 38257-20
Mlin
na stalni močni vodi, zidan in z opeko krit v bližini dveh trgov ob glavni cesti. Vsa ostala poslopja, hlev, svinjaki in klet novo zidani in v dobrem stanju. Pripadajoča zemlja njive, travnik, vinograd, 8 oralov debel bukove ho-ste, vse v enem komadn, na prodaj zaTadi bolezni. Pojasnila daje Frane Kos, Socko št. 54, pošta Pod-sreda. Cena 65.000 Din.
3S177-20
2 majhni hišici
z njivo, pet minut od kolodvora Šmartno ob Paki, pripravne za pen-zioniste. poceni naprodaj. Naslov: Mihelčič, Zagorje ob Savi.
37201-20
Posestvo
četrt nre od železniške postaje in farne cerkve Dev. Mar. v Polju prodam. Posestvo meri 25 oralov. Cena nizka. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 38174-20
Hiša z ali brez njive
naprodaj. Cena hiše 30.000 Din. Oboje ob prometni cesti Maribor-Ptuj. Hiša skoraj novo zidana z večjimi prostori, pripravna za trgovino {brez konkurence) ali kakšno drugo obrt v bližini Ptuja. Pojasnila daje Martin Bros, Zgor. Breg-Ptuj.	38173-20
Hišo prodam
ali oddam v najem v Lev-čevi »lici 7. Obstoječa 2 lokala, prosto stanovanje, velik vrt, poleg tega še 3 takoj pro6ta stanovanja z gospodarskim poslopjem. Za prevzem potreben kapital 75.000 Din. Pojasnila daje Hinko Šimenc, Kongresni trg 8 ob 2. popol.
98183-30
movania nravnosti in morale na račun sodobne. temveč nesodobne žene. če tudi bi bila čisto mlada. Kaiti sodobnost ali nesodobnost se ne nanašata na starost predstavnic žen. spola, temveč na starost odnosa do življenja. torej življenjskega nazora. Nekatere žene so začutile dih novodobne miselnosti. One vedo, (Ja so »svobodnec v primeri s prejšnjimi časi in razumeio v svo-iem primitivnem pojmovanju to svobodo na naiprimitivneiši način v smislu spolnega izživljanja.
Resno etično pojmovanje sodobne žene io ie privedlo h spoznanju, da se dva človeka. ki iu spaiaio duševna, duhovna in telesna skupnost, pogosto srečata šele v zrelejših letih, da pa zavede čutnost v mladosti do marsikaterih krivih sklepov, ki nam ne smeio biti izra/. lahkomiselnega življenjskega nazora. Čutnega življenja ljudi ne smemo soditi do zunanjih znamenjih z »dobro« ali »slabo®, ker so slučaji, ko čustvena zvestoba še ni porok za telesno. Kajti še celo v duševnem in duhovnem oziru vioko stoječi liudie ubereio v sexualibus pot. ki ie povprečnemu človeku neumliiva. Vse te stvari pa nam ne smejo biti odločilne pri presojanju človeka, važno ie le v koliko ie vse njegovo življenie volivano od etične resnosti in borbe.
Žena kot državljanka
V življenju narodov so dobe, ko žive liudie oo gotovih idejah, ne da bi se zavedali teoretičnih, pravnih ali etičnih predpogoiev za svoie ravnanje. Tako so mnoga stoletja, da tisočletja živele različne človeške skupine druga poleg druge aH med seboj v državi ali Da tudi v geo-politično določenem prostoru. Danes pa ne stojimo samo pred temeljnimi spremembami našega življenia v Evropi, temveč pred spremembo zunanjih življenjskih okoliščin vsega človeštva.
Zadnje generacije evropskih narodov so bile pod vplivom dveh prevratnih dogodkov prvi ie aktiviranje ljudstva v državi izza francoske revolucije in osvobodilnih voin: drugi je obvladujoča vez države in naroda z gospodarstvom, odkar se ie industriiali-zem razvil v gospodarsko tehniko in odkar ie kapitalizem postal gospodarska forma.
Ti dogodki so se vršili v poediroih geopolitičnih predelih Evrope v različnih desetletjih in so bili tudi v različnih desetletjih odločilni za notranjo duhovno preobrazbo poedinih plasti naroda. Žena ie zadnia doživljala te zunanje spremembe in iz tega izvirajoče spremembe svoje miselnosti. So-ciiološki položaj' žene. njena posebna uvrstitev v pravni sistem in narodno gospodarstvo države so vzrok, da so se omenjeni vplivi mnogo pozneje pokazali v mišlie-nio in hoteniu žena. kot pri večini mož. Toda danes struiiio ti vplivi z vso močjo tudi skozi življenie žene in povsod, kier postane žensko življenie zavestno, oblfkuieio in določajo ie smeri vse dejanje in nehanle. Zato ie danes žena povsod, ne samo tam. kjer ima vso volilno pravico, postala resnična državljanka.
Življenie Evrope pa se ie zadnie stoletje preobrazilo, da ie postala vez med posameznim državljanom in državo zaradi gospodarske politike in demokracije tako tesna. da se noben državljan ne more odtegniti vplivu države na njegovo življenie.
Birokraoija že po svoiem bistvu mehanizira odnošaje med ljudmi. Kaiti predpis velia za vse enako. Uradni red utesni storitev v obče veliavno shemo, v kateri nimata prostora niti individualen razmah, niti individualno delo. Vse oa. kar prisili človeka v enoličnost, ograža življenjsko formo tistih ljudi, ki se po svoji naravi ne moreio vtesniti v to enoličnost torej predvsem žene.
Naj ostane neodločeno vprašanje. če -fe mož nositeli individualnosti, žena oa nositeli ica tipičnosti, dali je mož iznašel velike sisteme izenačenja in nniformiranja hrepeneč po tem. da bi premagal pretiran indi-vidualizem. aH pa si jih je ustvaril, ker od-govariaio niegovemu bistvu — vsekakor vid-imo danes, da obstaja v živlienju moža želja no izenačenju in izbrisu osebnosti ?n
da moška mladina mnogih narodov odušev-ljeno sledi tej tendenci.
Žensko doživljanje oa se orotivi takemu izenačenju. Ženskega življenja ne moreš shematizirati. Vsak zakon se razločuie od drugega, in ker da žena v zakonu mnogo več notranje moči jn zunanjih naporov, kakor mož. se že iz tega razloga žena upira kolektivizaciii. Še več: vsak otrok se razlikuje od drugega, zato ni niti eno gospodinjstvo (kljub moderni tipizirani gradnji stanovani — podobno drugemu. Vselej bo večina žena — in skoro 90% jih je. ki kadarkoli v svojem življenju dožive zakon — ohranila v svojem življenju individualnost in samobitnost in sicer ne samo ozek krog zgornjih plasti, kot ie to ori možeh na vodilnih mestih, z najvišjo odgovornostjo; nikakor ne. prav večina žena ima v sebi tisto individualnost, ki se ie mehanizacija, biro-kratizem ali kakršnakoli druga obiska ko-lektivizaciie ne morejo polastiti in ie tudi ne morejo zatreti; pač pa ii lahko storimo zlo tako. da se pretvori iz dolžnosti m pravice v veliko trpljenje.
Ako pa smo idealisti ia verujemo, da edino iz miselnosti vodi pot k ozdravljenju ran. ki iih danes očštuieta gospodarstvo in družba, tedai vendar ni vseeno v kakšni duševni usmerjenosti živi kak narod. Kaiti miselnost vsakega naroda voliva tudi na miselnost drugih narodov. Saj ne kvarijo samo slabi zgledi nravnosti, tudi dobri zgledi omajeio skvarieno nravnost. V tem smislu usmerjene žene vseh narodov bi lahko močno vplivale na ljudsko duhovnost.
Številke o ločitvah v F n siji in Ameriki
razvidimo iz revije s-Ths Nation« (Newyork). Ločitev je sicer v Rusiji zelo enostavna formalnost, nalaga pa možu dolžnost, da v slučaju, da so se rodili v zakonu otroci, plačuje zanje alimente v višini 25—23 odst. svoje plače. Ta znesek pa očetu znižajo, ako se vnovič poroči. Samo v izjemnih slučajih dobi tudi žena nekaj za svojo preskrbo. Naslednje številke so iz I. 1927.:
Poroke Razporoke *'« Leningrad	24.215 16.016 66.5
Moskva	26.211 13.421 74
Odesa	5.206 1.597 32
Relativno manjšemu številu ra55porok v Odesi je iskati vzroka v dejstvu, da tvorijo tretjino prebivalstva Židje. V Moskvi in Leningradu je število ločitev od 1. 1924. strahotno poskočilo.
Te številke primerjamo s številkami nekaterih ameriških mest iz 1. 1926.:
Poroke Ločitve ®/o Cincinnati	4.126 989 24
Detroit	16.290 4.605 28
Saint Louis	8.583 2.971 34
Denver	2.714 937 39
Porast ločitev v primeri s porokami v USA kažejo naslednje številke: 1890 : 5.9°/o — 1900: 7.9°/» — 1910.: 8.8% — 1920.: 13,4 o/0 _ 1926.: 15%.
Japonske žene v trgovski mornarici. Zadnjih izpitov v japonski trgovski mornarici so se udeležile mnoge žene v starosti od 27 do 28 let Izmed teh so štiri napravile izpit za kapitana, ena kandidatinja pa je položila
izpit za ladijskega inženjerja za motorne ladje do 50 ton.
Žene na višjih javnih mestih v USA. V
šestih od 48 severoameriških držav so žene državne tajnice. V treh deželah načelujejo žene finančni upravi. Mnoge žene imajo visoka mesta v prosveti. Tako je v neki državi 51 žena okrožnih nadzornic. Ohio pa je dosedaj edina država, kjer je neka žena sodnica v apelacijskem sodišču.
ŽeAa naj se ndejstvuje v občinskem svetu. jEgyptienne« poroča, da je izdal turški notranji minister na guvernerje vseh provinc ukaz, da naj podpirajo izvolitev 3 do 5 žena v občinski svet vseh večjih mest. Čeprav je število predlaganih zastopnic še omejeno, vendar pomeni to stališče velik korak naprej.
Nov ženski list v Londonu. V Londonu bo pričel izhajati list ^The Calk, ki je namenjen ženam in urejevan od žena. List naj bi bil organ žena v javnih vprašanjih in poizkus, uveljaviti tudi njih posebne interese n. pr. v poklicnem življenju. Kajti dnevniki posvečajo bore malo prostora ženskemu mnenju in ženskim vprašanjem.
Sarojini Naidu, indijska prvoboriteliica in sodelavka Gandhijeva je odpotovala na konferenco pri okrogli mizi v London, kjer bo pomagala Gandhiju v borbi za pravice svojega naroda.
Zastopnice Mednarodne federacije ▼ pridobitnih poklicih zaposlenih žena ameriške sekcije, so se mudile pretekli teden v Pragi, da se seznanijo z življenjem in delom čeških žen. Češke žene so jih sprejele po svojih zastopnicah z najrazličnejših poklicev, ki so jim obrazložile uspehe v svojem delu. Ameriške članice imenovane federacije delajo neprestano propagando za svojo organizacijo s predavanji, s tiskom in drugače.
V Parizu so ustanovili podružnico Mednarodnega ženskega gibanja. Nameravajo pi jih ustanoviti tudi v Budimpešti in na Poljskem. Zdi se, da si hočejo žene iz vseb dežel podati roke. da se s skupnimi močmi bore proti svetovni stiski. Ta velika misel svetovne zveze bi morala delovati prepričevalno, kajti živimo v času, ko je sila poedinca brezmočna. Skupno hotenje pa mora dobri stvari končno pripomoči do uspeha. Tudi »Zveza poklicnih žen« služi dobri stvari: pomagati hoče ženam do neomejene možnosti udejstvovanja in stremljenja in povečati njen krog udejstvovanja ter njen vpliv v javnem življenju, kjer je potrebna beseda in delo žene. Zato bi se morale združiti vse žene, ki se udejstvtn jejo in delajo za zaslužek, čas je že, da vse in povsod to uvidijo.
Ne cacajte otroka
Triletna Dorica je srčkana sladka stvarc ca, postružnica, edina sestrica dveh starejših bratov, ki jo obsipata z ljubeznivostjo, tako da mora mati večkrat ugovarjati, naj je ne pomehkužijo. Ko je bila pri njih teta Elizabeta na obiskovanju, so domači Dorico poljubljali, potem jo je hotela še teta mlaskniti. Dete pa jo odločno odvrne, češ: »Nikar razvajati otroka!«
IVAN AŽMAN naznanja v svojem, kakor v imena svoje žene NEŽICE in otrok AMALIJE, ANE, FRANCIKE, GABRIJELA in MARICE vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da nam je naša dobra mamica, stara mamica, gospa
Tereziia Ažman
dne 30. avgusta v 82. letu svoje dobe po težki dolgi bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil dne 1. septembra ob 10. tiri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Lescah.
Hraše pri Lescah, dne 30. avgusta 1931.
RODBINI AŽMAN, ŠOKLIC in ostalo sorodstvo.
Kupim posestvo z obrtjo ali kmetsko pri Ljubljani. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 38247-20	1 1 potniki
	Agilne potnike temperamentne za prodajo 40 gospodinjskih predmetov, patentnih konsumnih novosti, sprejmemo proti visoki proviziji in fiksumu. Prvi potni stroški povrnjeni. Celotna pogodba. Trgovska hiša Šapira-Om-nia. Dunajska eesta 36. 36170-3
	
Motorno kolo s prikolico ali brez, znamke Terrot 500 ra', zgoraj krmljenj ventili, elektriž. razsvetljavo v prav dobrem stanju radi nabave	
	
avtomobila naprodaj. Naslov v ogl. odd. »J-utra« 38243-10	EEE52D
l Kupum I	Vinotoč oddam s stanovanjem. Poizve se na ogl. oddelku »Jutra«. 38334-19
Manufakturni pult dobro ohranjen kupim. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« Maribor pod »Dobro ohranjen«. 38261-7	
	Garažo oddam v centrumu mesta z vodo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 38231-19
	Vinotoč delikateso oddam v najem ali račun z vsemi pravicami. Potrebni kapital Din 15.000. Natančneje pri H. Šimenc, Kongresni trg 8 ob 2. popol. 38184-17
Otroško posteljico belo in dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »Cena« na og!. oddelek »Jutra«. 38254-13	
Prvovrsten klavir kratek kupi pevsko društvo »Lipa« Litija. 38187-26	Pri boljši trafiki bi sodelovala z nekaj kapitala. Ponudbe na oglas, odd. »Jntra« pod »Trafika«. 38176,17
	
Sffffflfff?	Osebno pravico gostilne oddam zanesljivim ljqjiem. Ponndbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Osebna«. 38176-17
Agente (inje) serijozne za prodajo rje prostega jedilnega pribora na obroke proti fiksumu sprejmem. Raz. Omnia-Chapira, Dunajska e. 36. 38169-3*	
	Vf Umivanja
	Stanovanje 3 sob ia pritiklin oddam takoj. Nova hiša. Zadaj za Korošcev© «1., Moste. 37998-21
500 Din na dan lahko zaslužite s prodajo presenetljivega, pozornost vzbujajočega šlagerja. Nikake kavcije ni treba, Mimo dobro namazan jezik. Pod šifro »Verujemo v boljšo bodočnost* na ogl. odd. »Jutra«. 38168-3	
	Sobo in kabin jo tikoj oddam. Mah vae 49 pri Jezici. 37964-31
Stanovanja
so*>e ln kuhinje oddam takoj v Rožni dolini, cesta XV/30.	38146-21
Dvosobno
stanovanje
in eno sobo oddam. Rožna dolina c. VI/4. 38157-21
Stanovanje
3 sob, kopalnice, predsob« in solnčno s 1. novem, oddam Pod Rožnikom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
38188-21

Dijaka
k solidnemu osmošolen sprejmem. Naslov v ogl. oddelka Jutra. 37978-22
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Sv. Petra e. 46. —
Pukelstein.	37979-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Svetla, solnčna soba. Resljeva cesta 3-II., levo.
37938-22
Dijake
sprejmem na stanovanje in zajtrk v bližini obrtne šole. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 38008-22
Dva mlajša dijaka
sprejmem v popolno oskrbo. Zdravo in zračno stanovanje, nadzorstvo strogo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	38229-22
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Naslov ▼ ogl. oddelka »Jutra«.	38230-22
Dijaki(iije)
Udobna privatna stanovanja brezplačno podeduje Fink, Poljanska 15 — m. stopnjišče, vrata 9.
36201-22
Dijakinjo
nižje šole iz boljše rodbine sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. Kopalnica na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37224-22
Dijaka
višjih razredov sprejmem v vso oskrbo b sedmo-šolcu. Nemška konverzari-ja in pomoč pri učenju. Cena nizka. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38195-22
Dijake
sprejmem v zračno solio in eiektrično razsvetljavo v centru mesta. Naslov v odd. »Jutra«. 38133-22
<i 01
Ob Tivolija
v vrli oddam lepo balkonsko sobo. Naslov v »glas. oddelka »Jutra«. 37860-23
Podstrešno sobico
oddam mirni gospodični blizu Tivolija. Naslo«v v oglasnem oddelku »Jutra« 37861-23
Sobo
lepo, prazno, oddam gospodični. Golob, Emonska 10-1.
37935-23
Opremljeno sobo
v centra mesta (Gledališka ulica 7/11) oddam • 15. septembrom. 38005-33
Sostanovalko
sprejmem. Sv. Petra nasip 53.	38244-23
Dve prazni sobi
vezani s separiranim vhodom v centra, pripravni za stanovanje, pisarno ali obrt, oddam s 1. okt. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
38246-23
Prazno sobo
Išče gospodična za takoj. Plača do 300 Din. Naslov v ogl. odd. Jutra. 38194-33
Mesečno sobo
lepo opremljeno s posebnim vhodom oddam v Gradišču. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 38240-23
Dve mesečni sobi
lepi, skupni s posebnim vhodom v Gradišču oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	38241-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom oddam dvema stalnima gospodoma v Knafljevi Tiliei 13/2.	37525-23
Gospodn
oddam lepo oprem, solnčno sobo s posebnim vhodom v enodružinski vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37223-23
Sobo
lepo opremljeno s uporabo kuhinje išče zakonski par. Ponudb9 pod »1. september« na ogl. odd. »Jutrac.
38190-23»
Sobo
majhno, opremljeno s posebnim vhodom oddam za Bežigradom. Naslov v ogl. odd. Jutra	37968-23
Kapital
Družabnika
aH sodelavca s gotovino 25.000 Din za otvoritev trgovina z mešanim blagom na dobrem mestu sprejmem. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Maribora pod »Dobro idoč posel«.	38264-16
Telefon 2059
Premog suha drva
PoctSoft.	it 6
♦>M»MM»MMMMt»
5?

Lokal
za pisarno, obrt ali trjf*. vino takoj oddam v Kolodvorski ulici 8. Pojasnila v trafiki t to tam. 374-37-1»
Dva trgovska lokala
skupna za specerijo in de-likateso in vinotoč oddam takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Stanovanje takoj prosto. Prednost imajo resni reflektanti. Poizve se pri Hinko Šimenc, Kongresni trg 8 ob 2. ari pop.	38185-17
Pletilni stroji
skoro novi, zelo agod!v» naprodaj: Walter: 8/27, 8/70, 10/60; Ideal: 14/27, 14/35. 8/22, 8/50, 12/27, 9/70; Wedermann: 8/50, 12/60; Vasanta: 10/1 nO, Jacquard: 8/80. Ponudb« na S. Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5. 38189-20
Pletilni stroj
z masivnim stojalom S/109 za vzročnim aparatom Du-bied. z* štiri tisoč Dia prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
38225-23
D&piti
Muzikaličen gospod
išče istotako damo v Evrho muzk-iranja. Neano-nimne ponudbe pod »Harmonija« na ogl. oddelet »Jutra«.	38238-24
Dame, pozor!
Trajni kodri od 12»—1»
Om. Zunanje dame se naproša, da se z dopisnico javijo. Imam na zalogi tudi gledališke lasulj« z» prodati in izposoditi. J. Holij, frizer za dame v Brežicah.	38179-24