BOHINJSKI GOVOR
Bohinjski govor je del severozahodnega gorenjskega narečja. Lahko rečemo tudi bohinjski govori, ker ima vsaka vas svoj glas, pa čeprav gre med nekaterimi sosednjimi vasmi le za malenkostne razlike. Večje razlike so med govori Zgornje in Spodnje Bohinjske doline. Vasi si podajajo roke, kot bi rekel Janez Mencinger, tako da zaokrožijo obe Bohinjski dolini. V Zgornji dolini si od Stare Fužine sledijo: Studor, Srednja vas, Češnjica, Jereka, Podjelje, Koprivnik in Gorjuše. Po Spodnji ali Bukovski dolini pa z Ribčevega Laza krenemo od Bohinjskega jezera na Polje, Laški Rovt, Žlan, na Kamnje, Savico, Brod in na Bohinjsko Bistrico, odkoder se povzpnemo na Ravne in Nemški Rovt. Pod bregovi Šavnice se stiskajo Bitnje, od tam nas vodi pot do Lepenc in Loga ter Nomenja. Tudi Ukane, nekdanja studorska nižinska planina, se je razvil v naselje s 36 prebivalci. Studorci so si zgradili nove hiše na seliščih starih planšarskih stanov, več kot polovica pa je delavcev Alpetoura, ki so zaposleni v bližnjem hotelu Zlatorog in v drugih turističnih objektih. V vseh dvaindvajsetih bohinjskih naseljih je 5040 prebivalcev, od teh največ v Bohinjski Bistrici (1831), ki predstavlja upravno, gospodarsko in kulturno središče Bohinja in dobiva že podobo mesta s svojimi industrijskimi obrati, novimi stanovanjskimi bloki, kulturnimi in drugimi ustanovami.
Marsikakšen nepoznavalec si po svoje razlaga to našo bohinjsko deželico, obdano z visokimi gorami, češ kako je morala biti šele v preteklosti odrezana od sveta. Pa vendarle je že v železni dobi postala kulturna pokrajina s skoraj vsemi naselji, ki jih poznamo danes. Arheološke izkopanine in mnogi stari izrazi iz planšarstva in vsakdanjega življenja, mnoga krajevna, gorska, vodna, ledinska, hišna imena in priimki pričajo o stiku s staroselci ter o živahni povezavi s Posočjem in Furlanijo. Poti preko prelazov so bile dobro prehodne, posebno čez Bačo. To potrjujejo tudi pripovedke, ki jih je ljudsko izročilo stkalo v duhovni in trgovski povezavi s Tolminsko, saj so celo mrliče iz Spodnje doline pokopavali na Primorskem. Odtod tildi tragikomična zbadljivka o bohinjskih hruškah, ki so jih s skrinjo vred pokopali na Primorskem namesto starega bohinjskega očaka, ki je na podstrehi v enaki skrinji čakal na konec hude zime, da bi ga lahko odnesli k pogrebu na primorsko stran.
Vokalizem
Bohinjski vokalizem je monoftongičen. Ločimo dolge in kratke naglašene samoglasnike. Za dolge samoglasnike je značilno tonemsko naglaševanje, torej ločimo rastočo in padajočo intonacijo.
Primeri: fi:ga, u Boxi:n'o; sve:ča, zbe:wa; kore:n'e, table:ta; jo:pa, Š9:štar; grö:zna (čedna, zala), gr6:zna; jä:ga;
Tr3gwä:ü; kii:ra, bü:kh;
Tudi zlogotvorni r ima lahko rastoč ali padajoč naglas: tir:n'e, panst.
Prebrano na slavističnem zborovanju v Bohinjski Bistrici 1. okt. 1987.
34
Dolgi samoglasniki, razen širokega e: in o:, se pojavljajo v vseh zlogih:
i: - xi:tro, pi:sk-ar, Savi:ca, zagowariita, xodi:č, tri:;
e: - sve:ča, ve:t'3r, nasre:ča, zače:wa, wore:š, dašče:;
o: - zbö:ta, kö:rba, nagö:we, taspö:dni9, nogo:, snö:;
a: - zä:kar, jä:stref, korä:zan, p»rä:tarc, nazä:i, gorjä:;
u: - zjü:tra, wü:kn'a, nabrü:sou, racü:nou, damü:, zadrü:ga.
Tudi zlogotvorni r se pojavlja v vseh zlogih razen v izglasju: t»r:dan, wottar:gou.
Široka e: in o: se govorita večinoma v predzadnjih zlogih (rö:sa, kö:sa;), drugje sta analogična.
Z dolgimi u:, o: in o: se v Zgornji doHni včasih ni začela nobena beseda, ker se je pred njimi razvil protetični w: wü:rca, wü:ra, wö:kno, W9:xar3n, wö:na. Protetični w izginja, posebno v pogosto rabljenih besedah (ü:rca, ii:ra, ö:kno) ali pa se uporablja alternativno. Na Bohinjski Bistrici in Ravnah protetičnega w ne izgovarjajo (ü:lca, ö:xct, ostii:danca, ö:rx, ö:uca). V drugih vaseh v Spodnji dolini ga ponekod izgovarjajo, drugod spet ne. Na Brodu rečejo: ö:kno, ii:lca, o:xcat, ostii:d'anca; toda: wö:sranca. Na Poljah, Nemškem Rovtu, Bitnjah in Nomenju posebno starejši ljudje večinoma izgovarjajo protetični w: wö:xct, wö:uca, wö:kno, wore:x3.
V govorici Zgornje doline najdemo tudi protetični j pred samoglasniki i.a , e in a: ji:gouc, ji:šem, ji:spa, ji:barjä:k, J9mä:m, jag'wa, Je:ma, Je:rlax, jä:pno.
Prav tako najdemo v nekaterih besedah tudi protetični g: gü:na, gostü:danca.
V Cešnjici, pod Studorom in pri Stari Fužini pa se ozka e: in o: še ožje izgovarjata: me:twa, ure:me, že:na (Cešnjica), gre:š, Tö:sc, wö:xt3c (St. F., Studor). Jezikoslovci trdijo, da gre tu za vphv tolminskega govora. Tako ozka glasova sušimo samo še iz ust starejših ljudi.
Kratki naglašeni samoglasniki
(e,a, a, o, u) se pojavljajo samo v zadnjih zlogih: z'dei, a'dan, 'tak, d no, k'rax.
Kratki naglašeni a se v zadnjem zlogu pred istozložnim j spremeni v e: 'dei, zad'gei^, pradei, opcei, zmaš'kei, k'rei.
Kratki naglašeni i se pred istozložnim 1 v končnem zlogu spremeni v o: sk'rou, u'mou, par'boy.
Prav tako se spremeni kratko naglašeni e (iz nekdanjega e) pred istozložnim 1 v končnem besednem zlogu: sa'dou, z'rou. Tudi kratko naglašeni u se v končnem odprtem zlogu spremeni v o: p'so.
Kratko naglašeni i, u in zlogotvorni 1 se v zadnjem ali edinem zlogu reducirajo v polglasnik: 'nat, 'sat, 'maš; 'kap, k'rax; 'dax, 'pax.
S polglasnikom se lahko začenja beseda, če mu sledijo r, 1 ali n in je naslednji zlog naglašen: arže:n, -irjö.u; als'jak, »Ipö:, 8lpe:n'e;3rjkä:, anmä:u,'ai3'kol.
Nenaglašeni samoglasniki
so V prednaglasnem položaju večinoma reducirani: b3se:da, nave:sta (tudi nove:sta -Srednja vas, Cešnjica, Jereka, Studor, St. Fužina), lase:n (tudi alse:n - Cešnjica, Jereka).
35
Nenaglašeni e v prednaglasnem zlogu onemi; čwo, snö:.
Prednaglasni i in u se reducirata v polglasnik (žoul'ern'e, zgabl'ein) ali pa onemita (žvi:š, xti:, s'xö:).
Kratki zlogotvorni I onemi: m'zem (na Bohinjski Bistrici pa: mö:uzem).
0 postane zožen in napet: kobi:wa, kopri:wa, powe:dou, wokö:^.
Akanje je v prednaglasnih zlogih sporadično: damu:, gowari:m, mati:ka, snaže:ta. Na Bohinjski Bistrici in Ravnah tudi v teh primerih ne akajo.
Za nenaglašene samoglasnike v ponaglasnem položaju je značilno, da se izgovarjajo nenapeto, da so se spremenili, reducirali ali onemeli.
V položaju pred istozložnim j se a spremeni v e: de:vei. Za palatalnim n' v zaprtem zlogu se i spremeni v e: xbä:n cn'ek, le:šn'ek, gwä:utn'ek, Kopri:un'ek.
Pred istozložnim } se kratki samoglasniki i, e in a spremenijo v o: kü:pou, tar'pou, ple:zou.
1 je v ponaglasnem položaju oslabel v polglasnik (xö:d3t, prö:s'at, na snaže:t9x, par vrä:tax) ali pa je onemel: nö:st, prö:st (Češnjica, Jereka: na snaže:tx, par vrä:tx).
Tudi u in e sta se v takem položaju reducirala ali onemela (tre:b9x - Srednja vas Studor, Stara Fužina; tre:px - Češnjica, Jereka, Koprivnik, Spodnja dolina).
Polglasnik je po naglasu onemel (žwo:tc, xwä:pc), pod Studorom in pri Stari Fužini pa je ostal {Ž9VJO:d9C, xwä:bac). V bohinjskem govoru končni nepoudarjeni i ne onemi, ampak se reducira v polglasnik: nö:tra, wokö:l3, tü:da, S9de:ta, mä:t3, s ko:n'a, da:ta, seda. V Srednji vasi pa izgovarjamo tudi analogično: pi:ja (velelnik pij). Vendar uporabljamo tudi oblike: okö:l, 'tut, mä:t, odvisno od govornega tempa in stavčnega poudarka.
Na Bohinjski Bistrici in Ravnah je končni nepoudarjeni i onemel. Pogosto je tudi končno naglaševanje samoglasnika v besedah: wora'n'e, žga'n'e, dobar'ga, pa'se, umar'je; wo'da pa pravijo samo na Koprivniku, Gorjušah, na Nemškem Rovtu in na Nomenju.
Konzonantizem
Za samoglasnikom in pred zobnimi priporniki izgovarjamo j: brä:izda, wii:izda, gö:izd.
Za etimološkim v pred e in i v Zgornji dohni izgovarjamo analogični 1: na gwä:la, gwale:, u ce:rkb, pwä:le, na rokä:l'3x, stä:tle.
Izgublja se tudi soglasnik \ oziroma dvoustnični w pred u (upi:na, uši:na, užni:uc, Uci:ja) in pred samoglasnikom o (kobä:sa, kobii:k, kou cač, koftä:t'3, kap, 'kop, pö:t).
Spodnjedolinski govori uporabljajo enkrat klobü:k, drugič kobü:k, na Boh. Bistrici in Ravnah pa dosledno izgovarjajo soglasnik 1 (klobii:k).
Na splošno pa se v Bohinju izpušča soglasnik č v sklopu šč (go:ša, ka:ša, dvori:še, le:šerba, mali:še).
V je v položaju med o ali a in i prešel v j v ponaglasnem zlogu: kii:koica, kü:rjoica, bobö:ica, gwä:stoica, prä:uroica, Gri:ntoka, Z3rjä:ica.
V bohinjskem govoru je v mnogih besedah še živa prva praslovanska palatalizacija: pred i in e (e) se k in g omehčata v c in z (u mö:c, na rö:c, par jä:pc3x, par kobü:cax, po
36
dlä:c). Včasih so rekh, da so pripeljaü samotežnik sena po dlä:c ah po dwä:c, kjer švapajo. To se pravi, da so sani zvrnili na bok in jih vlekli po senu, po dlaki, kjer je bilo ledeno.
Ta palatalizacija se je ohranila v ledinskih imenih tudi tam, kjer je sicer že zamrla. Bistričani pravijo, da so bili U tö:cx (V otokih). Zaselku Log rečemo Bohinjci Lö:ze, prav tako starejši ljudje rečejo na Voze:x (na Vojah).
Razen Bohinjske Bistrice in Raven v Spodnji dolini govorijo alternativno: na rö:c, na rö:k; prav tako na Bitnjah in na Nomenju. Gorjušci in Koprivnikarji pravijo na Gore:rec, na Kopri:un'ec. V Zgornji dolini je še dosti ledinskih imen: u Wö:ca(v Loki), na Mwä:c3 (na Mlaki), u Poto:c3x (v Potokih).
Zelo živa pa je sekundarna gorenjska narečna palatalizacija, kjer se mehkonebniki k, g, h pred e in i omehčajo v č, j in š. V Zgornji dolini je dosledno izpeljana, razen na Koprivniku in Gorjušah, kjer rečejo že: ta'k«, ta'ke. Sicer pa govorimo: tace, xru:šče, Š3ro:če, či:xat'3, roče:, šči:ra, če:ud3r, ni:ščga, wotro:če, p'redwa:nšča, slašca, svan'š'ča, vi:nča; dö:je, noje:, ža:je, drü:ja, u zadrü:J9, u trü:ja, trä:je; mü:se, pše:, wore:Š3, maše:r.
Spodnja dolina v nekaterih primerih še mehča, v drugih pa ne.
Na Nemškem Rovtu takole govorijo: šči:ra, če:tna, otro:če ali otrö:ke, pač pa: xru:ške, wore:xa, pxe:, roke:, š«ro:ke, m'3xü:r. Raba niha brez pravila glede na okus posameznika, na katerega vplivajo šola, radio in televizija ter raba pogovornega jezika v službi.
Na Bitnjah takole govorijo: roče: in roke:, pše: - pxe:, ta'ke - ta'če, noje: - noge:, toda samo: či:sou, če:ud«r. Bohinjska Bistrica pa drugotno mehčanje pozna samo še v kakem ledinskem imenu: V oto:če (V otoke).
Ljudski spomin sije s takole besedno igro zabeležil ta jezikovni pojav: U če:udro par če:tna pa šči:ra l-sži. In še:
A ste vi:dla barš'če dakli:če, k so ime:l na be:rtšax ta'če vall:če rde:če pi:če?
Švapanje, ki je splošnogorenjski pojav, v Bohinju ni dosledno izpeljano. Cešnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik povsod švapajo; na Gorjušah, Lepencah, v Logu in na Nomenju izgovarjajo že alternativno: me:twa - me:tla, lä:s - wä:s, š'wa - š'la, zwatö: -zlato.: V Spodnji dolini raba zelo niha.
Brod: zbe:la, pä:sla, mlä:ka, predlä:nsk; de:wat, kobi:wa.
V Srednji vasi, pod Studorom in pri Stari Fužini je švapanje pozicijsko omejeno. Dosledno ne švapamo za zobnimi soglasniki: me:tla, pä:dla, se:dla, slä:ma, zlato:, z'lo (zelo), slano:, š'la, toda: s9de:wa, de:wowa, mwä:t, pwa:ža, mwä:ka, wö:wa, pwä:tno. Bohinjska Bistrica in Ravne pa sploh ne poznajo švapanja. Jezikoslovci menijo, da gre za vpliv Tolmincev, ki so se v preteklosti doseljevali v Bohinj in tu iskali zaposlitve.
V Zgornji dolini očitajo sovaščanu, ki hoče z domačini govoriti na 1, da se spakuje. Takole ga označijo:
Ja bi:u tkü:i de:leč po sve:to, da^ krä:la lö:do pi:la.
Tudi bistriško govorico so čutili za bolj gosposko in so jo zabeležili v ustnem izročilu: Bi:starška ča:kala se i pokä:kala.
37
Biistarška seikula šti:r dela delala : cuirala, keikala, tre:ske pobiirala, piiitke vmes kli:cala.
Seveda jim Bistričani niso ostali dolžni. Takole so zarobili: Naiša kobi:wa ni 'nač pi:wa, ja le mä'u požwampa:wa, pö:tle i pa š'wa.
Posebnost bohinjskega govora sta tudi palatalna 1' in n', ki sta v ostahh gorenjskih govorih otrdela v 1 in n. V Zgornji dolini ta dva glasova izrazito palatahziramo, včasih analogno tudi tam, kjer ju ne bi smeli (Ža.Ve, wüil'ca).
Primeri: pötl'e, n'iiwa, ž'aul'ein'e, paräitsl'c, 'kon', fä:n', sn'e:, wogn'ein, tann'e, topl'em.
Bohinjska Bistrica, Ravne, Nemški Rovt in Brod mehkih n' in 1' nimajo, na Poljah ju ponekod zelo oslabljeno izgovarjajo. Starejši možakar mi je sam razložil: »Mi d'ga ja na goware:mo tkü:j. razlo:čno 'kokar u Zgö:rna doli:n; ja bal 'tok pom'ačka:n, poje:den.«
Prav tako je tudi na Bitnjah in na Nomenju: n'i:wa, garmö:re; 'fan, 'kon.
V Zgornji dolini se tudi mehkonebnik g palatalizira v položaju za n: šte:n'e, cä:itn'e, uwö:rn3, powö:rna .
Kot drugje na Gorenjskem je tudi v Bohinju prešel b pred pavzo v f: z&.i, bö:f, po:f, bä:f, ža:f, golo:f, jä:stref. Tudi pred c je b prešel v f: grä:fc, že:fc.
P pred k prav tako preide v f: te:fka. V Spodnji dolini ta raba peša, v Zgornji pa je še živa, le Studorci in Fužinarji pred c izgovarjajo b, ker polglasnik v ponaglasnem zlogu ni onemel (že:b9c, vrä:b9c). Drugod pa je d po onemitvi ponaglasnega polglasnika prešel v s: grä:sc, de:sc, gö:sc, mvk'ä:sc (mladec velja samo za prašiča).
Tudi v bohinjskem govoru se srednji spol maskulinizira, vendar je poleg oblik za moški spol posebno Zgornja dolina še ohranila končnico o pri samostalnikih srednjega spola: wö:kno, ši:wo, le:to (Boh. Bistrica pa: ö:kan, ši:l, le:t). Toda v zvezi s pridevnikom vidimo, da gre za maskulinizacijo: wö:kno ve:lak, le:t ja daže:van, če:wo i u'sok. V množini pa so samostalniki srednjega spola po občutku postali ženski: vali:če wö:kna, d»be:le jä:ica, šaro:če vrä:ta. Prav tako v Zgornji dolini pogosteje ohranjamo končnico a za samostalnike moškega spola v množini: dö:je rokä:wa, n'ggou sanö:wa, arde:č trakö:wa, vranö:wa, potö:wa, xle:wa.
Zanimivo je, da imajo nekatere vasi v določenih besedah metatezo. Tako na primer v Bohinjski Bistrici in na Ravnah govorijo ogni:še, na Gorjušah wogni:še, po drugih vaseh Zgornje in Spodnje doline pa zamenjujejo zlog: goni:še. Robidam v Srednji vasi pravimo robi:de in bori:de, pod Studorom pa onemi še prednaglasni o: *bri:de; Polje in Brod pravita borü:dne, drugi govorijo robf:de. Izraz sokrvica se redko shši. Tako rečemo tudi zelo umazani vodi. V Srednji"vasi pravimo sö:kroka, Cešnjani in Jerekarji pa sro:koica. Vse bohinjske vasi pa imajo metatezo v besedah toporišče: po'tor, potori:še, in prav tako je perutnica refetni:ca.
Pri temle brskanju med bohinjskimi govori sem ugotovila, da med govori nekaterih bližnjih vasi skoraj ni razlik. To velja predvsem za govora Češnjice in Jereke. Morda Cešnjani nekoliko bolj trdo zategujejo samoglasnike in še pogosteje kot Jerekarji uporabljajo značilne oblike prislovov brez j: z'da ali celo da (zdaj), s« (sem), sa (saj); sicer tudi druge zgornjedolinske vasi izgovarjajo nekatere druge prislove brez j: tii:ka, zat'ra ali zjü:tra. Stari Cešnjani so poznali še takole vokalno redukcijo: s'lašš (slišiš), 'vatš (vidiš).
Starejši Cešnjani pa pomnijo še živo izgovorjavo medzobnega pripornika l5> namesto končnega d v besedah: gart?', sö:t9', B'h^, tšr.-&>, mwä^Ä, pre:t^, grä:iÄ, 'raiA, stär:iJ>,
38
wö:grai?i, zä:i9i, zi:i^. Ta glas je podoben angleškemu nezvenečemu th. Za obe vasi je tudi značilno, da izgovarjajo široki o v besedah: po:š, wö:k, sicer se je dolgo naglašeni praslovanski I v bohinjskem govoru v teh besedah razvil v ozki o: -wp:k, po:š, wö:na (Spodnja dolina, St. Fužina in Studor pa: wö:una; Spodnja dolina še: po:uš, toda: wö:k).
Prav tako Studor in Stara Fužina govorita skoraj enako, le da polglasnike v ponaglasnem zlogu med b in c ter d in c v Stari Fužini bolj dosledno izgovarjajo: xwä:b3c, Ž3wo:d'SC. Studorci pa govorijo oboje: Ž9wo:tc, xwä:pc in Ž9wo:d9c, xwä:b9c. Seveda govorico obeh vasi prepoznaš še po značilnih besedah: b3cä:t9, jä:b3k itd. Vse druge vasi v Bohinju govorijo drugače: xwä:pc, xlä:pc, jä:pko, jä:pk, pcä:t3, bancat.
Kot sem že omenjala, se prebivalci različnih naselij zbadajo med seboj. Izpostavljeni so posebno tisti, ki v manjšini drugače izgovarjajo določene besede ali pa uporabljajo drugačne izraze. Hitro ti bodo povedali, kje še naglašajo na primer samostalnik voda na končnem zlogu (wo'da). Omenila sem že, da je to na Gorjušah, na Nemškem Rovtu, na Bitnjah in na Nomenju. Zelo osamljena sta tudi gorjuški in koprivniški krompe:r ter gorjuška kolowä:ra (koleraba). Gorjušci pravijo tudi: sam bi:wa (sem bila), gotovo gre za analogijo po moškem spolu: sam bi:u - sam bi:wa. Odtod tudi anekdota o Gorjušcu, ki je pripovedoval nekomu: »Na:ša i bi:wa dö:l na Bi:starc.« Tisti pa mu je odvrnil: »To i bwa pa pod9rti:ja.« Ce je biva (bila) po Bistrici, je vse stolkla, podrla. Edino Gorjušci in Koprivnikarji pravijo ma:ška (mačka), pipcu pa rečejo po:pn'ek, drugje v Bohinju je dre:garc, dre:g9rč (Zgornja dolina), pi:pc ali pi:pč.
Zanimive in lepe so nekatere slovenske besede, ki izginjajo. Na primer: stari Bohinjci so steklenici rekli skle:nca in ne fla:ša kot sedaj. Te besede nihče več ne uporablja, le starejši ljudje vedo povedati, da jo je ta ali oni še rabil. Tudi samostalnik gwä:stoica, xwä:stoica ali glä:stouca za lastovko, znan po vsem Bohinju, se le še v šali povrne v bohinjski spomin. Ta izraz so uporabljali tudi tesarji za poimenovanje dela strehe pod slemenom, Morda zato, ker pod streho gnezdijo lastovke?
Redkokdaj slišimo besedo d«šče: za skodle, raje jih poimenujemo z nemško popačenko Ši:nk9rn9 (iz nem. die Schindel: skodla, deščica).
Malokdo bo še vedel povedati, da so stari ljudje rumenici (zlatenica, gr. hepatitis) rekli le:šerba, kar pomeni tudi preprosto svetilko na loj, ki sveti z značilno rumeno svetlobo. Zato najbrž tudi ta analogija za poimenovanje bolezni.
V živi rabi pa sta se ohranila izraza wo:sranca, ö:sranca za gosenico na zelju in pa wostü:danca, gostü:d'3nca ali ostü:danca za deževnika.
Lep je tudi slovenski izraz podvo:s za os pri vozu. Nemška popačenka ä:ksa je prišla v Bohinj šele po prvi svetovni vojni. Osi, ki povezujejo prvi in zadnji del voza s kolesi, se imenujejo jagle:. Jag'wa pomeni iglo, saj so tudi bucikam in varnostnim sponkam, današnjim knö:fl'am, rekli jagli:ce. Jag'wa je tudi stanjšan del sklepane kose, ki mora v nekakšnih opilkih (iglicah) odpasti.
Tudi samostalnikov sko'lač (sokolič), ja:mč (majhna jama) in jä:gotce (jagode) ne občutimo kot pomanjševalnice. Beseda jagoda se nam zdi v Zgornji dolini, razen Gorjušcem, celo gosposka. Gorjušci kako besedo izgovarjajo že tako kot Blejci, saj so bili vedno povezani z njimi.
Starožitni in nepojasnjeni so mnogi sirarski izrazi. T-ar'n'ač je priprava za mešanje sira, c'gan pa vratilo za obešanje kotla. Etimološka analiza kaže, da gre gotovo za romansko izposojenko. V retoromanščini šigori pomeni verigo za kotel.
39
Zanimiv je tudi izraz no:šk za rezanega ovna. France Bezlaj meni, da najbrž izvira iz lat. agnus (jagnje).
V bohinjskem govoru je, kakor tudi drugod na Gorenjskem, mnogo nemških popačenk, le da so pri nas podrejene našim glasovnim zakonitostim. Izbrala sem nekaj takih, ki jih drugod manj uporabljajo.
Cvirzl'a je smreka z dvema vrhovoma, v nemščini pomeni Zwiesel rogovilo. Na cviizl'a bi:t9, pomeni biti razdvojen.
Na fardöixto sade:t (sedeti na sumu), biti priprt zaradi sumljivega dejanja. Tüixta: nevihta; v Spodnji dolini pa pravijo flü:xta.
Tako poimenujejo tudi zaletavega človeka. Beseda mogoče izvira iz nem. die Flucht (pobeg).
Ri:nčoŠ3: visoki čevlji na riinčce, torej se zavežejo tako, da skozi luknjice napeljemo vezalke.
Čirvežsn ali če:vežsn: žica, iz nem. Zieheisen: luknjičava jeklena plošča, skozi katero so vlekli železo. Ta izraz se sliši samo še v ljudski primeri: 'Maš trde: wase: kat če:veŽ9n.
Kle:baran: trd, neroden, onemogel; največkrat zaradi starosti. V ^ezlajevem etimološkem slovarju: iz bav.: slab, brez moči. 'Cax ne rečemo samo vlaku (iz nem. der Zug: vlak, poteza, značilna lastnost), pač pa z besedo označimo tudi človeško lastnost, na primer: ja na ta 'cax k'dt n'-agou wo:ča. Ima take lastnosti kot njegov oče.
U tri: cü:je mo zwoni:, pomeni, da mrliču zvoni trikrat po vrsti (Züge läuten).
Kmä:u bo kö:nc z n'i:m, ž« le u cü:go laži:. Kmalu bo konec z njim, že nepremično leži v agoniji; umira (in den letzten Zügen liegen).
Marsikdo si predstavlja, da imajo na Nemškem Rovtu najbrž več nemških popačenk kot po drugih bohinjskih vaseh. V tem se prav nič ne ločijo od drugih naselij. Zanimivo je, da celo zajtrku, ki mu po vsem Bohinju rečemo fru:štk ali fru:štak, pravijo kosi:wo. Po drugih vaseh je raba tega izraza že skoraj povsem opešala.
Zanimivejše so italijanske in furlanske popačenke, ki so manj značilne za ostalo gorenjsko narečje.
Tudi drugje sem slišala kletvico ali psovko be:štja (it. bestia: žival, surovež), ki pa jo v Bohinju pogosteje uporabljamo za neubogljivo žival in »napačnega« človeka. Včasih je bilo v ekspresivni rabi za nagajivega majhnega otroka: ti b-sšt'jac ti namä:rrra, kar pomanjševalno zveni, in tudi: ti baštjo:n ti, kar ima povečevalni prizvok.
Prav tako je v ekspresivni rabi izraz mu:š : ti mu:š ti nawü:mna. Ali celo analogno: mü'sal' nawü:mn-a. Dr. Bezlaj v etimološkem slovarju razlaga, da gre za furlansko izposojenko muss, kar pomeni osel. Pridevniško obliko mu:šast uporabljamo tudi za zmedenega, pozabljivega in izgubljenega človeka. Za starega človeka ne rečemo, da ima sklerozo, ampak daje postal mušast: ta i pa ža kei ta'ka mu:šasta rä:towa.
Mü:ska : togota, jeza, trma. Mü:ska ga i zagrabi:wa. Beseda prihaja iz it. mosca (muha). La mosca salta a colui: jeza ga popade.
Gä:mba (it. noga), slabšalno : rečejo vehkemu, nerodnemu konju in velikemu, odraščajočemu dekletu, ki ima dolge noge. Ja ža ce:wa gä:mba.
40
Podobno: ja ža ce:wa dö:rna (Zgornja dolina). V Spodnji dolini pa: ja ža ce:wa (cela) d9:nda. Donda pomeni lutko ali veliko debelo dekle. Dr. Bezlaj razlaga, daje izraz verjetno ekspresivna tvorba, a da ni potrebno misliti na romanski izvor (sbh. dunda: debeluh, debela ženska; mak. dunda: debela ženska; ukr. dunda: debeluh). Vi:nti ö:to (it. ventiotto: osemindvajset) uporabljamo ekspresivno: T bam že pokä:zou vi:nti ö:to! (Ti bom že pokazal, ti bom že dal vetra!) Nekateri govorijo tudi: T bam že dä:u vi:nto ö:to! Najbrž je analogično z nemško popačenko vi:nta (Gewinde), ker gotovo ne poznajo pomena besede in morda razumejo takole: Te bom že privil! Tudi sicer radi uporabljamo števnike v prenesenem pomenu: Ta ma use: na šta:randve:isat. Pomeni, da ima vse narobe, vse razmetano.
Gii:sta (it. gusto): okus. Ka:kšno gü:sto 'maš, da se t to zdi:?
Grä:mpa (it. rappa: skorja, guba) je nagrbančena skorja na starem, kislem mleku. 'Dga mle:ka nam piu, k ja žagra:mpa gö:r3.
'Wast: s kamni obložena in utrjena pot. V etimološkem slovarju najdemo, da beseda izhaja iz ben. lasta, ta pa iz it. lastra, kar pomeni kamnita plošča. Seveda rečemo tudi wa:šta ali la:išta (iz nem. Leiste) in pomeni: lata, polica.
V Bohinju zelo malo uporabljamo izraze za sorodstvo. Poleg očeta in matere, sina in hčere se sliši še za zeta, toda snaha je tamwä:da, žena je wö:na ali na:ša, prav tako je mož 'naš ali 'won, 'naš ä:ta ali pa povedo kar po imenu. V pogovoru s tujci pa že rečejo mö:i rrio:š, mö:ja že:na, toda nikoli moj vnuk, svak ali snaha. Pač pa takole: 'wod mö:iga si:na si:n, 'wod mö:je že:ne se:stra, 'wod že:nne se:stre moža: b'rat (svakinjin svak). Le redki posamezniki v Bohinjski Bistrici so uporabljali nemško popačenko šwo:gar, šwo:gra za svaka in svakinjo.
Tudi vikanje staršev se je le pri kakšni hiši ohranilo. Nasprotno pa mladi, ki mislijo, da vstopajo v svet odraslih, kmalu začnejo tikati precej starejše in celo stare ljudi, da s tem potrjujejo svojo emancipacijo.
Ohranila pa se je navada, da ženske govorijo na moškega: sgm bi:u, sam 'šou, namesto: sem bila, sem šla. Pravijo, da govorijo na fanta, na poba ali na moškega. Zato so ohranjena tudi ženska imena: Fra:nčk, Mi:nčk, Joxa:nč, A:nčk, Ai3ge:rč, Re:sk itd., ki imajo včasih ljubkovalen, včasih pa tudi slabšalen pomen. Na fanta govorijo predvsem v Zgornji dolini ženske vseh starosti, seveda nekatere tudi ne. Pred tujim človekom skušajo govoriti na žensko, a se kmalu zmotijo, kot pravijo, da jim spet uide na moškega. Na Bohinjski Bistrici pa včasih niso tako govorile, sedaj pa se je to pojavilo kot nova moda med najstnicami, kar bi lahko imeli za poseben slengovski pojav. Izražal naj bi večjo domačnost med vrstniki - sogovorniki in vzbujal neko svetovljansko pozornost pri drugih ljudeh. Ce kako žensko, s katero nisi posebno domač, ogovoriš na fanta, je nespoštljivo in celo žaljivo.
Skušala sem vam predstaviti nekaj značilnosti bohinjskega govora, vendar se resnično bogastvo glasov in besed kaže šele v živem govoru zunaj shem.
Minka Cvetek Ljubljana
41