murve in svilode rediti m ,svilo pridelovati. Po spisu doktorja ln profesorja Fr. lisa v. Hlukek-a Krajnsko deželo vredil Ur. Janez Bleiteeis, na svitlo dala Krajnska kmetijska družba. S' podobami na 4 listih. V Ljubljani 1851. Natis Jožefa Blaznika. .Lsnvolof juj 1 . '= ' i Ji ■'■ -■ " .. V s » ;; ^ : Predgovor. (1 Veravno je kmetijska družba že o letu 1841 v posebni knjižici „kratek poduk žid ne gos e n c e in murve prav in z velikim pridani rediti“ na svitlo dala, in so tudi ,,Novice“ o letu 1843 rejo murb in svilnih gosenc prav lepo razlagale, je vunder občni zbor naše družbe lani sklenil, krasni dar, ki ga ji je njeni ud, slavni profesor Dr. HIu- b e k v Gradcu, s svojim izverstnim in s p o- dobami razjasnjenim rokopisam prijazno ponudil, radovoljno sprejeti, in po tem rokopisu pričujočo knjižico na svitlo dati, ktera zapopade obširni nauk murvo-in svi- loreje po nar novejših in domačih sku¬ šnjah tako jasno razložen, da bo gotovo vsacimu razumen. Krajnska dežela je povsod, sosebno pa na Dolenskim, pripravna za rejo rnur- vinih dreves in sviloprejnih červičev 5 zato si je kmetijska družba sedanji čas na vso moč prizadevati začela, ta pri- delk, ki zamore domovini o kratkim času veliko dobička donesti, močno razširiti in na noge spraviti. V ta namen redi ona na svojim vertu obilo murvinih dre¬ ves, kterih je že tišuč in tišuč po nizki ceni prodala, pa tudi brez plačila manj premožnim razdelila. Murvo - in sviloreja je lahka reč 5 vsak kmetič se je zamore s pridam lotiti. Tri reči so zato potrebne. Pervič je treba, da si murvinih dreves zasadi, s kterimi bo červiče redil. Ko je z murvinim perjem ali na svojim zemljišu preskerbljen, ali da ga pri svojih sosedih dobiva, naj si poskerbi Drugič s v i I o d n i h j a j č i k, iz kte¬ rih se červiči (svilodi ali zidne gosence) izvalijo, kterih za seme dobiti ni nobena težava, ako bo pervikrat le z majhno zalego začel, ktere že od znanih svilo- rejcov dobiti zamoremo. Tretje pa, kar je v občno povzdigo sviloreje potrebno, je, da bi se kakošna družba vstanovila, ali da bi se po več krajih veči svilorejci oglasili, ki bi majhne pridelke pokupovali,da bo vedel majnši svilorejic svoj pridelk (svoje svilne mešičke) kam spečati. Odbor kmetijske družbe na Krajnskim v Ljubljani spomladi 1851. Dragi kmetovavci! W asi sinovi, ki so iz Laške vojske prišli, so vam mende pravili, kako so Lahi bogati; povedali so vam pa tudi gotovo, da svojiga bogastva veliko po sviloreji dobivajo, s ktero se pridno pečajo. Svilodi ali zidne gosence namreč, ktere so našim škodljivim gosencam zlo podobne, svilo ali žido pre¬ dejo, iz ktere se Židane rute, kape, trakovi in več druge obleke, kakor tudi dosti cerkveniga oblačila dela, ktere se pa še zmirej premalo naredi, zato ker je zmiram več ljudi na svetu, in ker si skorej vsak vedno boljši in gorši obleko nositi želi. Nobeno kmetijsko delo se tako lahko in o tako kratkim času ne opravi, kakor svi- loreja. Svilne gosence rediti in opravljati je delo otrok in starih ali slabih ljudi, ki niso za nobeni drugi opravek več. Nobeno delo tudi tako malo stroškov ne priza¬ dene , kakor sviloreja. Nekaj murvinih dreves je zadosti, da si zamorete v svojih izbah po 10 do 12 funtov mešičkov (galet ali kokonov) na nekte- rih diljah ali lesah izrediti, ki jih scer za sadje sušiti ali za kakošno drugo rabo imate. Nobeno delo vam pa tudi toliko dobička prido¬ biti nemore, kakor židoreja; 10 do 12 let star otrok namreč in pa kak starček’ali kakošna babica zamorejo 20 tavžent svilnim červičem skoz 34 dni streči, in o 10 dneh njih vpredenje oskerbeti, mešičke oskubsti in pobrati. Od 20 tavžent červičev, ki ti več prostora ne vzamejo, kakor 240 štirjaskih čevljev, se dobi v naših krajih 50 funtov mešičkov, in če se funt me¬ šičkov po 50 kraje, srebra speča, si v 44 dneh en otrok in kak starček 41 gold. in 40 kraje, lahko prislužita. Iz tega, dragi deželani, lahko previdite, da nobena kmetijska reč tako hitro toliko dobička ne prinese kakor židoreja, in prav imajo vaši sinovi, ki so na Laškim bili, ako vam pravijo: da so Lahi večidel od židoreje premožni. Veliki dobiček, ki ga židoreja prinese, so že Karl VI., cesarica Marija Terezija in pa njeni sin cesar Jožef II. dobro spoznali; tiste stare murvine drevesa, ki se še dan današnji v mnogih krajih naše dežele najdejo, so od časov veličastne cesa¬ rice in cesarjev, ki so za povzdigo sviloreje ve¬ liko skerb imeli. Kmetje so takrat veliko murvinih dreves zasa¬ dili; ker so jih pa leta 1809 Francozi večidel posekali, da bi mi Žide ne pridelovali in jim do¬ bička v tem ne kratili, se lahko razume, zakaj se zdej tako malo starih murvinih dreves v naši lepi deželi najde. Ker bo pa celi deželi židoreja le takratk obil- nimu pridu, ako se je bojo vsi kmetje sploh zraven svojih drugih opravil poprijeli od srede majnika do konca rožnika, tedej takrat kader je že večji del poljskih opravkov dogotovljen, zato je tudi ta nauk glede na ta čas posebno za kmete napravljen. Večini posestnikam se priporoča inurvinih dre¬ ves , kolikor je moč, obilno saditi, židniga pridelo¬ vanja se pa s posebno skerbjo le tako dolgo der- žati, dokler se bojo kmetje sploh poprijeli svilne červiče rediti. Se je to zgodilo, potem jim bojo njih zasajene murvine drevesa le takrat nar več dobička donesle, ako bojo murvino perje manjšim kmetam, bajtarjem i. t. d. za majhno ceno — postavim, po pol krajcarja ali po krajcarji funt — prepuševali. Posestniki večih zemljiš so po svojim stanu in svoji vednosti pervi, ki imajo drugim lep izgled v vsim biti, kar je deželi k večimu pridu in blagostanju. Po tem lepim poklicu je dosihdob tudi dosti večih posestnikov ravnalo, in veliko tavžent mur- vinih dreves, ki so po mnogih krajih Krajnskiga zasajene, živo pričajo, koliko si oni prizadevajo, svoji deželi nov pridobiček nokloniti in nje prid na višji stopnjo povzdigniti. Prijatli! Že je pot k novimu pridobičku v naši lepi do¬ movini našim pridnim deželanam osnovana. Že več sto tavžent murb lepša našo deželo. Kmetijska družba ima skerb za rejo teh koristnih dreves, ki jih razdeljuje po deželi. Nam vsim, posebno pa učiteljem in duhovnim gospodam po deželi, naj bo mar, s združeno močjo to m.alo nježno drevice rediti, da bo z nebeškim blagoslovam krepko drevo izrastlo, in obilen sad v bratovski složnosti doneslo ! išilllth h . ' ' & i»p% aaivsii« §¥iIo- ali židoreja* 3 . Od življenja gosenc sploh, zlasti svilodov ali zidnih gosenc, §• *• ^^osence, vsakimu dobro znane, ker s svojo po¬ žrešnostjo marsiktero leto lesnim in sadnim dre ve¬ sam veliko škodo napravijo, so mehke živalice brez kosti, ki imajo navadno spredej 6, zadej pa 4 do 10 nog. Svilodi ali židne gosence imajo spredej 6 ro¬ ženih zlo ojstrih, zadej pa 8 širokih nog s ternkami, in rep ali zadnico kakor rak. (glej podobo na I. listu 4.) Njih mnogo narezana koža je zlo kosmata; le pri kterili bolj starih je bolj svitla in manj kosmata. Glava je z roženo kožo prevlečena; gobček ima dve roženi čeljusti, dve ustnici in žnablji z več tipavnicami (/4) in se brez želodca v čeva zdaljša v kterih se živež kuha. Za dihati, kar je vsaki živali potrebno, go¬ sence nimajo pljuč, kakor konji, krave, ovce, svinje i. t. d. tudi ne ušes kakor ribe, ampak 2 sapnika po vsaki strani čev, iz kterih več malih stranskih sapnikov izvira, v ktere skoz 18 majhnih černkastih luknjic, 9 na vsaki strani (poglej na I. listu pod. 4. a) in skoz černkaste šerpam po¬ dobne riže ali duške na herbtu (list. I. pod. 4. b.~) zrak sopejo. Na listu I. podobi 1. se vidi židna gosenca 1 dan stara, na podobi 4. pa popolnama dorašena; 10 černkaste pike a, a, a, in sčrpasta duška b, b, kažejo, kje gosence k življenju potrebni zrak serkajo. §• 2 . Ker so gosence toliko požrešne, tudi ined vsimi živali nar hitreji rastejo, in ker se jim koža toliko razširiti nemore, kakor truplo raste, se pod staro kožo nova naredi, in kader je zgotovljena, se go¬ sence k počitku vležejo (zaspijo) ali leve, ter se en ali več dni ne ganejo in staro kožo (kakor hlače) slečejo. Temu počitku gosenc, v kteriin navadno glavo kviško deržijo se pravi spanje ali levenje (list I. pod. 2.). § 3. Večidel gosence navadno po 4krat zaspijo ali se levijo, in scer od 5 do Vi dni, in ker po spa¬ nju ali levenju še 5 do Vi dni živijo, tako njih življenje navadno 25 do 60 dni terpi. Zidne gosence na Krajnskim pri navadni reji 30 do 39 dni živijo. S- 4. Gosence v naših sadnih vertih zlezejo vkup, kadar se čas spanja bliža, in se z neko prejo, kakor pajčino, zapredejo, da jih merzla sapa ali dež v spanji ne moti ali clo ne pokonča, ker jim mraz in dež nar bolj hudo de, gorko in suho vreme pa se jim nar bolj prileže. Židne gosence se scer v spanji ne zapredejo, le nekaj malo preje na ležišu naredijo, da staro kožo bolj perterdijo, in da se gorkota ležiša manj • spi'eminja. Pa vcnder, kar škodljivim gosencam pod mi¬ lim nebam ne liasne, tudi koristnim svilodam ko¬ ristno ni. §• 5 . Kader so židne gosence v spanji (to je, kadar ii se levijo), se vidi, da berž ko zaspijo, vse blato iz sebe iztrebijo, nič več ne jedo, glavo kviško molijo, staro kožo z nekim žlezastim sokam na pro¬ stor, kjer so, priterdijo, neganljivo ležijo, in le takrat glavo sem ter tje mečejo ali majejo, kader jih merzel veter, dež , druge gosence ali kar si bodi v spanji moti. Glava Če dalje bolj tolsta prihaja, stara koža na glavi se zgerbanči; nar pervo se od gobca ro¬ žena terda koža kakor černa luska oluši in v ti dobi gosenca truplo naprej porine in staro kožo, ktera o tem na glavi poči, izsleče. Na listu I. pod. 2. se vidi židna gosenca v spa¬ nji ; na pod. 3. pa po sleki ali levenju in a kaže izslečeno kožo. §. 6 . Po spanju, levenju ali sleki ne začnejo go¬ sence precej jesti, temuč kterikrat še celi dan mirne ostanejo, da se jim nova koža posuši in zraka na¬ vadi in pa da se roženo žrelo bolj uterdi. Berž po sleki gosence ne marajo za staro, terdo, temuč sežejo po mladim perhkim listji, ker ga ložej zgrizejo in prebavijo. §. 7. Nar bolj požrešne so gosence, kader se po- slednjikrat levijo, zato so takrat tudi drevesam nar bolj škodljive. Čez 5 do 12 dni pa nič več ne jedo, se čisto oblatijo ali strebijo in se v neko prejo ali mrežo za¬ pletejo in s tem se življenje gosence ali červa konča. Zidne gosence na Krajnskim po zadnji sleki še kakih 8 do 12 dni živijo in celo njih življenje ob¬ seže tedej 30 do 39 dni. §. 8 . Predejo gosence z gobcam in to delo navadno v 2 do 4 dneh končajo. 12 - Preja zidnih gosenc se vidi na podobah 5, 6, 7 in 8 lista I. V ti preji se gosenca v žival spremeni z rajavo luskinjasto kožo brez nog, kteri se puža (Puppe) pravi. Tako pužo židnih gosenc kažete podobi 11 in 12 na listu I., kjer se še na podobi 12 pri a duški gosence vidijo. Puža v preji 10 do 25 dni negibljiva živi, in le takrat pokaže, da živi, kader se kakor bodi zdraži, postavim z gorkoto, s tiskam, s pikam i. t. d. V prejo zavite puže židnih gosenc se imenujejo mešički (ali kokoni ali galete), kteri, če se zmotajo ali izsnujejo, sir o v o ali kun ad rast o žido ali svilo dajo. Čez 10 do 25 dni se puža v preji spremeni v metulja, kteri z nekim rudečorujavim sokam, ki ga izserje, prejo pri enim kraju tako razmoči, da je kos vun smukniti. Na podobi 10 listu I. se vidi luknja v mešičku, iz kteriga metulj pride. §• 9 - Metulji, ki imajo 4 prašne peruti in na glavi tipavnice, nimajo ust za jesti, zato pa imajo spolo¬ vila za pleme, ki jih gosence nimajo. Oni tedej ne žrejo več, temuč nekoliko okoli ferflajo, se plodijo, in po 200 do 900 jajčik zležejo, iz kterih bodo še tisto ali prihodnje leto gosence, ne pa metulji. Na podobi 13 in 14 listu I. se vidijo metulji židnih gosenc, in sicer na podobi 13 ona (metuljka) na podobi 14 pa on (metulj). §■ 10 . Iz tega, kar je bilo dosihmal rečeno, se vidi, da življenje žival, ki se gosence ali červi imenujejo, 3 čase ali dobe obseže namreč pervič: dobo go¬ sence ali červa (pod. 4. list I.) drugič dobo puže ali mešičkov (pod. 12 list I.) in tretjič dobo metulja (pod. 13. list I.) 13 S- 11- Gosence nimajo druziga opravka, kakor da žrejo in naglo rastejo. Zato jim posebno tekne: 4. Gorko in suho vreme; 2. da jih v spanji nič ne moti, sosebno ne veter ne dež, 3. da jim ni potreba mokriga listja žreti, in da še mlade ali berž po sleki ali levenju mehko perjiče dobivajo, in 4. da popolnama čisti zrak serkajo. Gosencam nar bolj v škodo so oj s tri vetro¬ vi, dolgo deževje ali mokro in rnerzlo vre¬ me in pa prevelika vročina, posebno kadar poletni čas sonce naravnost na nje sije. §■ 12. Puže ne žrejo nič; potrebna pa jim je predvsim enakostna gorkota, da se popolnama v metulje spremenijo. Pri njih se že blezo gotovo razsodili da, kteri metulji bodo možkiga, kteri ženskiga spola. Puže možkiga spola imajo manjši in terdnejši mešiček ali kokon, kteri je večidel na sredi vrezan ali vglobljen. List I. pod. 7. kaže kokon možkiga, pod. 6. pa ženskiga spola. §. 13. Preja, sktero je puža ovita, je ena sama tanjka nit, dostikrat po 1000 čevljev dolga, ktero gosenca iz sebe (kjer ima v posebnim meliu židno zalogo) potegne in v podobi ležeče osmice (ao) navije ali kokon napravi. Tako ovita in navita nit ohrani to podobo, ker se nekoliko prijema in se lahko raz¬ tegne in omota, dokler se na nji Ijep ali žleza ne posuši. Ako je pa nit že suha, se morajo kokoni v topli vodi razmočiti, da se dajo raztegniti in zmotati. Bolj terdni ko so mešički, bolji so in več svile še iz njih dobi. 14 §■ 14. Tudi pri metuljih se spol lahko razloči, ker so metulji možkiga spola tanjši, manjši in bolj žive barve, kakor pa one. Podoba 14. kaže me¬ tulja inožkiga, podoba 13. pa ženskiga sviloda. Metulji židne gosence več ne žrejo, tudi ne fer- llajo okoli, temuč iztrebijo iz sebe blato, nek ru- dečorujav sok, po tem berž po plemenu grejo, in one 300 do 500 jajčic znesejo, ki so sperviga žveplenove barve, potem pa zmeram bolj temnaste in poslednjič višnjevosive postanejo, kakor mako¬ vo seme. II. Od jajčic in semena svilnih gosenc. §. 15. Kakor kmet nar gorši seme razseje, ako hoče prav dobro žetev imeti, tako mora židorejic nar gorši jajčica za rejo oberniti, ako mu je za obilni prideik Žide mar. Ker pa se seme ne dobi vselej dobro, si mora kmet dostikrat semena izptujih krajev preskerbeti, postavimo konopleno Laško, laneno Rusovsko, pše¬ nično Banaško i. t. d. da si lepši žetev pridobi. Nar bolj popolnama jajčica židnih gosenc se dobijo v Brianci na Lombarškim, od kodar tudi štajarska svilorejna družba vsako leto to seme dobiva. Kdor hoče popolnama dobriga semena imeti, naj si ga od ondi naroči ali pri kmetijski družbi o pravim času za-nj oglasi, da ga ona naroči. Dobi se pa tudi pri svilorejcih na Krajnskim dobro seme. §. 16. Kdor hoče jajčic židnih gosenc izdomače reje dobiti, naj si čverslih srednje velicih in tanjkih ko¬ konov možkiga in ženskiga spola nabere; naj 15 jih v venec ali krancelj na nit s šivanko natve¬ zi, vender da ž njo puže ranil ne bo, in naj jih v izbi enakostne gorkote obesi, kjer bodo iz njih v 10 do 15 dneh metulji izleteli, se plodili in jajčica zlegli. Kako se imajo za rejo odločeni kokoni natve- ziti, kaže podoba 9. na I. listu. §• 17 . Jajčika naj ti metulji na popir ali na star te¬ nek pert ležejo, in shranijo naj se na suhim hladnim kraji, nar bolj v kleti (keldru), pa ne v taki, kjer vol ali vino vre, —na spomlad pa, kadar se imajo izvaliti, jih moraš v topleji kraj ali hišo prenesti. Nar bolj je jajčica na pert nabirati, iz kteriga se lahko ali še tisto leto, če so že višnjevo-sive, ali pa prihodnjo spomlad z nožem posteržejo in osnažijo. Vzemi zato čiste merzle vode, prideni ji neko¬ liko kuhinske soh’ ali vina in operi varno v nji pert z jajčiki, posterži jajčica z nožem v vodo in jih zmij in v senci posuši; po tem jih pa deni plitvo v je¬ sene ali papirnate škatiice z luknjicami, da so zračne, in jih shrani, ali pa jajčica v pertu do spomladi hrani, in še le zdej ž njimi ravnaj, kakor je bilo rečeno. §• ia Dobre jajčica židnih gosenc so višnjevo-sive in sploh makovimu semenu podobne; se močno svetijo in imajo pri sredi majhno globino, ktera med vale- njem zmirani manjši prihaja in naslednje celo zgine. Ako se zmučkajo, nekoliko zasumijo, in iz njih nek vlečljiv žlezast sok izteče; v vodi gredo dobre jajčica na dno, slabe pa po verhu plavajo. §.19. €as jajčica židnih gosenc valiti, se sploh začne, kader murve pervo perje poženejo. Na Krajnskim je sredmajnikaaliobolj merzlih 16 letinah proti koncu majnika čas jajčica iz shranil- nic v gorkeji izbe prenesti (ki naj ima toplote od 15 do 17 stopinj po Reaumirjevim gorkomeru). Prej ko se kje židoreja pričeti zamore, več dobička prinese, zato ker je pozneje vročina, po¬ sebno kader presti začno, gosencam škodljiva, in pa da na pozno poletje ni potreba murvam vej s perjem vred oklestiti, ker pozno pognane mladike silo rade pozebejo. §• 20 . Da se jajčica izvalijo, se denejo v pertnen ža- kljic, kteriga naj podnevi kakošna ženska v nedrii nosi, ponoči pa pod zglavje položi. Vsaki dan se jajčica pomešajo, brez da se žakljic odpre, in še le četerti ali peti dan se pogleda, ali so že ktere gosenčice izlezle. Je še malo gosenc, se v žakljičku pustijo, in se ravna, ž njimi, kakor je ravno rečeno bilo; jih je pa že precej, se žakljic v škatlico (list I. pod. 15.) izprazne, ktera se v gorko izbo za¬ nese , da se še druge gosenčice izležejo. Daš jajčica v gorki hiši valiti, postavi plitvo skledo vode na peč, da zrak v hiši vlažen (moker) ostane, nikoli pa jajčic na peč ali preblizo k peči ne devaj. Vedi pa tudi, da s prenaglim valenjem slabe, s počasnim pa prav dobre gosence dobiš. Počasi in po redu se v 8 do 12 dneh izvalijo, ako gorkota v hiši perve 2 ali 3 dni 13 do 17, potem pa 17 do 19 stopinj ima ali saj prevroča ni. Toplota, ktera se otrokam in starčkam do¬ bro prileže, tudi valenju jajčic nar bolj streže. §. 21 . Vse gosence ne izležejo naenkrat iz jajčic, te- muč v 2 ali 6 dneh ali pa še delj za poredama. Nabero se pa le gosence, kterili je 3 dni za- poredaina nar več izlezlo. Da bojo pa gosence enake velikosti, kar je k boljši židoreji potrebno, se ima gosencam, ki so se pervi dan za rejo nabrale, 17 le enkrat, druziga dneva dvakrat, in (retjiga tri— do petkrat na dan jesti dati in se na topleji kraj hiše, postavim na polico pod strop, postaviti. Tako bodo gosence enako velike, in se lahko četerti dan vkup denejo. §. 22 . Da se izvaljene gosence ložej nabero, se po¬ loži na niško škatlo, v kteri so jajčica, en kosmuhje sakovine ali kakošna druga redko tkana reč in na njo se mlado perjiče potrosi, na ktero same skoz luknjice zlezejo. Če imaš kaj taciga na škatlo po¬ ložiti, deni mehko perjiče na jajčica in jih poberi, kadar so se gosence po njem zasedle. Veliko manj dela pa je s pervim ravnanjem. List I. pod. 15, ti kaže škatlo s tako mrežico po¬ krito. §. 23. Mlade gosence so černkasto-rujave, gobček je svitločern, koža zlo kosmata, in rep je širok, kakor sploh zadnji život. Take gosence so popolnama godne. Ako so pa izležene gosence bolj svitle in kratke in pri zadnjici bolj ozke in pa slabe viditi, še niso popolnama godne, večidel zato, ker so se prenaglo izvalile. §. 24. Ako en lot ali 20,000 (prav za prav 25,600) jajčic izvaliti daš, boš iz njih 20—40 funtov kokonov (mešičkov) o slabih letih, 40—50 „ „ „ o srednjih „ 50—60 „ „ „ o dobrih „ 60—70 „ „ „ o nar boljših letih izredil. Večidel se pri nas od 1 lota jajčic sploh 40 do 50 funtov kokonov dobi. Kdor tedaj mešičkov izrediti hoče, potrebuje 2 18 za 10 funtov mešičkov 1 kvinteljc jajčic „ 20 „ „ 2 kvinteljca „ „ 30 „ „ 3 kvinteljce „ „ 40 „ „ 1 lot „ §. 25. Ker pri navadni židoreji vsaka židna babica le 400 jajčic izleže, je 50 babic potreba za 1 lot jajčic. Ker se pa mora k vsakimu mešičku ženskiga spola tudi eden moškiga spola pridjati, je za 1 lot jajčic 100 mešičkov potreba. Ker se pa kakšna reja kakor bodi skaziti zna, in bi tako jajčic zmanjkalo, naj si, kdor hoče 1 lot jajčic gotovo izvaliti, poltretji lot omisli; poldrugi lot naj da izvaliti, 1 lot pa naj prihrani za drugo rejo, ko bi se mu perva kaj pokazila. Ako je perva reja srečna, se shranjene jajčica zaveržejo. §. 26. Kdor se ni še nikdar s svilorejo pečal, naj jo le z malo tavženti gosenc prične; zakaj če je ravno reja teh toliko koristnih živalic čisto lahka, vender dosti pazljivosti in marljivosti ali veselja k ti reči potrebuje. Kdor se je v nji že bolj izuril, lahko od leta do leta veči rejo z velicim dobičkam nastavi. V takih krajih, kjer še židna reja ni sploh vpeljana, naj se pred vsim gleda, de se veči reja ne prične, kakor se listja glešta, zakaj listje od delječ dobivati, židoreji nobeniga prida ne prinese. V takih krajih se rajta na 1 1'unt mešičkov 20 funtov listja; kdor hoče tedej 1 lot jajčic izvaliti, mora saj toliko dreves in germov imeti, da od njih 10 centov listja dobi. Kodar je židoreja bolj razširjena, zamore, kdor je je že bolj vajen, če gre prav po sreči, z 10 funti listja 1 funt kokonov izrediti, ali 10 funtov zeleniga perja za 30 do 50 kr. v denar spraviti. 19 Nar hitreje se zna židoreja z murvinim ger- movjem začeti, pa nar manj 1000 šestletnih ger- mov je treba, da se iz njih 20 do 25 funtov ko¬ konov naredi. III. A. Kako s svilodi ali zidnimi gosencami sploh ravnati. S- 27 . Kdor si hoče iz židoreje nar več pridobiti, naj se ogibuje vsakiga premodrovanja, in naj z gosencami samo tako ravna, kakor je njih življenju primerno. Pred drugim je gosencam, da se dobro obna¬ šajo, čistiga hladniga zraka potreba; vstuh- njenim in spridenim zraku ti bojo bolehale ali celo poginile. Zato se jim mora staniše vsaki dan iz- račiti (preljuftati), le takrat ne, kadar so v spanju. Ker pa gosence skoz sapne luknjice dihajo, ki jih spodej poleg črevesa na vsaki strani imajo, ne smejo preblizo vkup ležati, da ložej dihajo, in lese ali mreže ne smejo z listjem ali blatam pre¬ obložene biti, da ložej zrak od spod gor dobivajo. §. 28 . Snažnost je pol živeža — pravi star pregovor — in zares pri nobeni živali ta pregovor toliko ne velja, kakor pri židnih gosencah. Kdor lese ali ležiša, na kterihima gosence, pridno snaz i in zrak či s ti, je že veči del tega opravil, kar je pri židnih gosencah k dobrimu ob¬ našanju potrebno. Les ali pletenic čediti pa tudi ni težavno delo. Ako se majhnim gosencam kaka mubja sakovina, večini pa ribja mrežica na leso položi in na-njo perja nastelje, gosence same na njo zlezejo, —po tem se mrežice z gosencami vred na druge čiste lese preložijo, in blato z nektcrimi slabimi gosen¬ cami, ki zaostanejo, se prav prav lahko odpravi. 2 * 20 §. 29. Gosence dajo le terdo blato in nič scavnice od sebe,akopaz listjem preveč vode dobijo, jomo- rajo, kar je je preveč, skoz kožo spotiti. Ako je pa zrak mer z el in moker, se go¬ sence ne morejo potiti, in zbolijo, postanejo mehke in rumenkaste ter poginejo, če se jim berž ne pomaga. Da se temu v o kom pride, naj se gleda, da gosence mokriga listja ne dobivajo, in če se jim o sili mora mokro listje dati, naj se poprej m e d pertam ali v čistih Žakljih nekoliko osuši in tudi hiša naj se jim bolj razgreje, da bodo mogle preobilno vodo izpuhtiti. Že sploh ni dobro, gosencam poperviin spanju perja naravnost z dreves polagati, temuč naj se en dan poprej obere, in na senčnim hladnim kraji hrani, preden se gosencam poda. Kdor to skerb ima, in o mokrim vremenu hišo bolj gorko derži, zraven pa ležiše snaži in zrak čisti, bo čverste in zdrave gosence imel, in si dosti veselja, pa tudi obilno dobička nad njimi pridobil za svoj trud. §. 30. Ze poprej je bilo rečeno, da gosence v pri¬ meri svojiga trupla med vsimi živalmi nar več zrejo in nar hitreje rastejo. Ktere gosence več piče dobijo, tudi hitreje ra¬ stejo, hitreje zaspijo in se poprej izbudijo in tudi več žrejo; to pa je krivo, da druge gosence memo njih v rasti zaostanejo, od dne do dne se manjši vidijo, kakor da bi se sušile; zato se tudi temu sušica pravi, ktera je gotovo znamnje napčniga ravnanja z gosencami. Ta žalostna prikazen se vselej vidi: 1. kadar se mlade gosence razne starosti vkup devajo, in se ne stori, kar je bilo §. 21. opo- minovano, 2. kader se gosence enako ne kerraijo (futrajo} 21 ali kader se listje nad gosencami enako ne potrosi, ali kader se jim preredko na dan (le 2 ali 3 krat) polaga in še morde pica enaka ni. S- 31. Kdor hoče gosence s u š i c e, in kar iz nje hudiga pride, obvarovati, sme le tiste gosence v eno rejo zediniti, ktere so 'se v 2 ali 3 dneh zaporedama izlegle, ter mora vse dopolniti, kar je bilo v §.21. rečeniga; mora listje, ravno preden ga polaga, z močnim nožem v male kosce razrezati, to rezanco rahlo s persti premešati, in vsaki dan nar manj 4krat, ali vsakih 6 ur, kolikor je mogoče, enakšno po gosencah nasuti. Večkrat in bolj enakšno ko se gosencam na dan jesti daje, manj je treba listja, hitreje ra¬ stejo gosence, in prej ko so godne, več se iz reje pridobi. Poprej, kakor ravno pred polaganjem, se listje razrezati ne sme, zato ker se naglo posuši in več ne velja; scer pa je dobro listje do tretjiga spanja narezovati. §. 32. Spanje ali le ven j e gosenc je blezo nar ime- nitniši del njih življenja; je tako rekoč: pogoj njih veljave in celo njih življenja; je zato židorejcu dobro vediti, kdaj s e n j ih spanj e začne in k a j je takrat početi: Znamnja spavniga začetka so bile že v §. 5. napovedane; med spanjem pa bo to le zapomniti: 1. kadar se vidi, da so gosence žreti nehale, da poslednje piče niso več načele, naj se jim več ne polaga, če bi tudi ktera še vmes jesti hotla; 2. o spanju se morajo gosence čisto na miru pustiti, zato nikar odrov ali les premikati; 3. je varovati, da jih merzla sapa ne prehladi, ker tako sok med staro in mlado kožo okreni, in gosence stare kože sleči ne morejo ter iz med narezami se jim rumenkast gnoj cedi, ki lese in so- 22 sedne gosence oskruni. To se gostokrat pri per- vim in drugim Ievenju narajma, posebno če so go¬ sence premočnatiga ali clo mokriga listja dobivale, vreme pa je mokro in merzlo bilo; 4. kader se spanje ob dolgim deževji ali merz- lim vremenu prične, se mora izba zanetili (zaku¬ riti), ker scer spanje 3 ali 5 dni terpi, in se ve¬ liko gosenc pogonobi. Nič bolj spanja ne prikrajša ali levenja ne pospešuje, kakor da se gorkota pov¬ zdigne, hladna sapa ovarje, in staniše tamno derži. 5. pokladati se gosencam še le sme, kadar se jih je že veči del zbudilo, in zbujene glave sem in tje majajo, kakor bi si jesti iskale. (§. 6.) Ako se pregodno jim jesti daja, se jih rada sušica loti. (§. 30.); 6. perva 2 dni, zlasti papervi dan po Ievenju se gosencam ne sme stariga žilaviga, ternuč mla- diga perhkiga listja in le po 3 ali 4krat na dan dajati; 7. preden se zbujene lačne gosence pervikrat kermijo, naj se po njih mreža razpresti in na njo mladiga narezaniga listja nadeva, da se morejo go¬ sence iz stariga ležiša, kjer so se slekle, lahko prenesti. (§. Ji8.) B. Kako s svilodi o posamesnih dobah njih življenja ravnali. §. 33. Kakor je že rečeno bilo, zidne gosence 4krat zaspijo ali se slečejo (levijo) in po slednji sleki še kakih 8 do 13 dni živijo, tedaj njih celo živ¬ ljenje 5 razdelov ali dob obseže. Od perve dobe. Perva doba se začne, kader gosence iz j a j čic i z I e z ej o, in terpi noterdo konca per- viga levenja, kar se v 5 ali 6 dneh zgodi, ako ima izba 17 do 19 stopinj gorkote. 23 Kakšne da so gosenčice o pervi dobi, je bilo že v 23. §. povedano. Malo pred spanjem postanejo gosence rumen- kasto-rujave, glava je bela, skoz svitla. Navadno spanje četerti dan prično in en ali poldrugi dan spijo ; v 6ti dan pa se kermijo (futrajojj in prenesti. Če imaš gosenc od i. lota jajčic, ti o pervi dobi 4 ali 5 funtov listja požrejo,'in za ležiše 3 čevlje dolgih in 3 čevlje širokih les potrebujejo. Perje se jim mora narezati. Od druge dobe. Gosence, ki so se pervikrat levile ali slekle, so svitlosive, glava je belkasta. Druga doba 4 ali 5 dni terpi, 4ti dan navadno zaspijo, 5ti dan pa se spet kermijo. O drugi kakor o pervi dobi gosence navadno le 1 dan, in čez navado le 2 dni spijo. Gosence od 1 lota jajčic 8 do 10 funtov listja požrejo in nar menj dve lesi po 6 čevljev dolgi in po 2 čevlja in četertin široki potrebujejo. Perje se jim nareže. Od tretje dobe. Gosence, ki so se drugikrat slekle, so še bolj s vitle, kakor bi bileomite, tudi gobček ni več čern, temuč je rujav in širok. Ta doba pri gorkotiod 16 od 18 stopinj, 6 ali 7 dni terpi; 4ti ali 5ti dan gosence navadno spanje prično, 6ti ali 7mi ga končajo, potem se jim nare¬ zano perje na mrežo potrošeno jesti da. Med začetkam spanja do perviga kermenja te dobe pretečeta 2 ali 3 dni. Treba jim je 35 do 40 funtov listja in 4 les po 6 čevljev dolgih in 2 čevlja širokih. Ker gosence o ti starosti močno sopejo, se jim mora večkrat zrak ponoviti. Ob soparčnih dnevih 24 se zrak nar bolj ponovi, ako se na žerjavici prav suhe trešice sožgo in plamen po hiši prenaša. Od četerte dobe. Še bolj svitle so gosence, ki so se trikrat le¬ vile, njih glava je veliko veči inširji. Ceterta doba terpi pri gorkoti od 15 do 16 stopinj 7 do 9 dni; oti ali 6ti dan se gosence pa z nenarezanim perjem kermijo in preneso. O ti dobi od perviga spanja do perviga ker- menja navadno 3 dnevi menijo. Požrejo 131 do 140 funtov listja in potrebu¬ jejo 9 po 6 čevljev dolgih in 2 čevlja širokih ple¬ tenic ali les. Za čist zrak se jim mora še bolj kakor o tretji dobi skerbeti. Ležiše jim je treba nar manj enkrat osnažiti, zlasti ravno pred spanjem. Od pete dobe. Po četerti sleki so gosence temno rujave, po¬ stanejo pa v 2 ali 3 dneh skorej vse bele; glava je rujava, velika in široka in rep blezo rakovimu po¬ doben; olevene gosence dostikrat celi dan kakor omamljene pred slečeno kožo sedijo. Ta posledna doba zapopade pri gorkoti od 15 do 17 stopinj 8 do 12 dni, ali gosence postanejo še le 8mi ali 12ti dan po četerti sleki za predenje vgodne. To dobo se imajo gosence z listjem nar starej¬ ših dreves ali germov kermiti, ki se jim na malih vejicah 6 do 12krat na dan poklada. Za snažcnjc les in zračenje staniša se mora o ti dobi posebno skerbeti. Kakor hitro se vidi, da ene gosence več ne jedo, ali de se k predenju pripravljajo, se morajo preložiti, da se na novih čistih lesah vpredejo. 25 Treba jim je 660 do 700 funtov listja na 20 lesah, ki so 12 čevljev dolge in ravno toliko široke. § 34. Ako se vsih 5 dob življenje zidnih gosenc so- stavi, se dobi naslednji pregled, če je bilo 1 lot Pri nas sploh gosence 34 dni živijo, 872 fun¬ tov listja požrejo in 230 čevljev na dolgo in široko prostora potrebujejo, ako se en lot jajčic izvali. Ako se staniše nič ne neti (kuri), in je od 13 do 17 stopinj gorkote v njem, takrat gosence blizo 8 dni delj živijo in več žrejo. Hitreje ko se židna reja dokonča, večim nevarnostim se odide, manj je listja in dela potreba in več dobička prinese. Pospeši se pa židna reja, akose gorkota pov¬ zdigne, gosencam večkrat (po 6 do 12krat) po malim polaga in pa, kar je moč, staniše, lese in zrak čisti. SV. Od vpredenja svilodov. §. 35. Kadar gosence dogodijo, nehajo žreti, vse blato iz sebe strebijo in poslednjič nek rumenkast sok od sebe dajo, se proti luči skozi svetijo, okoli la¬ zijo, in dostikrat iežiše popustijo *) in si pripra¬ ven kraj poišejo, de bi se vpredle. Zato je pred *) Gosence svoje Iežiše, kjer se redijo le dvakrat popustijo, namreč kader dogodijo, in pa kader jih kaka bolezen napade. 26 vsimpotreba, jim pripravnih krajev za vpre- d e nj e poskerbeti, da preveč Žide ne zavlečejo. K temu so nar bolji čiste, prazne in suhe lese, ki se ob straneh z dobro suhimi oblancami, po sredi pa z brezovimi šibami, kakoršne so za metle, ali pa z resjem obložijo, tako da je dosti prostora vmes. Na H. listu vidiš na podobi 1 prazne, na podobi 2 pa obložene lese. Na tako ležiše, ki se mu prejna uta ali pri¬ prava reče, se godne gosence spravijo, in kader se jih je že dosti nabralo ((500 do 750 gosenc na pro¬ storu 12 čevljev po dolgim in širokim), se s popirjem (navadno kosmatim) dobro pokrijejo, in prejna pri¬ prava se v kak suh kraj prenese, kjer veter skoz ne vleče in gorkota 15, k večimu 18 stopinj do¬ seže, ako v izbi, kjer se navadno gosence redijo, prostora za njo ni. Ako je kraj, kjer imajo gosence presti, pre¬ vroč, bodo rade slabe in vedle, in ali celo nič, ali le nepopolnama predejo. §. 36. Ker se pa ne dogodijo vse gosence naenkrat, se morajo le godne odbrati in na popisano prejno pri¬ pravo spraviti, druge pa še kermiti. Da pa godne gosence že precej na lesah, kjer se redijo, pripravne kraje za vpredenje naj¬ dejo , se obiožijo lese po straneh z oblanci, ali z brezovimi šibami, ali pa z resjem, in godne gosence bodo same na nje zlezle in presti začele; negodnim pa se na sredi lese kerma polaga. Ako se na sredi lese že le malo negodnih go¬ senc najde, naj se še te s kterimi drugimi negod¬ nimi združijo; kar je še listja na lesi, naj se po¬ bere; gosence pa, ktere na straneh predejo, s popirjem pogernejo. §. 37. Nektere gosence nočejo v popisanih pripravah presti; takim se mora kaka skrinja, škatla ali kak- 27 šha druga posoda z oblanci nadevati, v ktero se potem gosence denejo, ali pa se v kak popivnat za¬ vitek (škarnicelj') — kakoršne v štacunah imajo — zaprejo. Popirnati zavitki so pri majhnih rejah nar boljši pomoček, tudi nar bolj vedle ali lene gosence k predenju prisiliti. Pri večjih rejah je to premudno. §. 38. Pri vpredenju gosenc naj se posebno takole ravna: 1. Prejna priprava se ima prej pripraviti, ka¬ kor se gosence dogodijo, da se godne berž v nje spra¬ viti morejo , in da se Žide kaj ne zavleče. 2 . K predenju se le prav čiste lese vzamejo. 3. Bolne in skerčene gosence naj se hitro s priprave pobero. 4. Izba, kjer gosence predejo, ne sme pre- merzla (ne pod 15. stopnjo R.) pa tudi ne pre¬ vroča (ne čez 18. stopnjo R.) in kratko nič mo- čirna biti. 5. Med predenjem gosence celo ne terpijo, da bi merzla sapa po njih vlekla, sicer začno začeto prejo popušati, in kokone nagrizejo, kar pa veliko Žide pokvari. 6. Nar raji gosence v temnih krajih predejo , zato naj se med predenjem vselej s popirjem ali čednimi rutami pokrijejo, okna zadevajo, ali kakor bodi izba temna naredi. §. 39. Kader gosenca presti začne, narprej nekaj nitek okoli svoje okolice perterdi, in se še le potem v nje prav vprede ali kokon naredi, kar se o 3 dneh zgodi. Tem nitim se pravi kunadrasta svila, zad¬ nja Žida (floret-žida), ki se ne da motati, to je, ne v dolge niti razvleči, temuč le kakor predivo ali volna presti, in za koltre, nogovice, rokovice i. t. d. potkali. Na listu I. podobi 5 se pri a) vidi zad¬ nja Žida, pri 6) pa kokon ali mešiček. 88 V. Kako svilo spravljati, ali s kokoni ravnati. §. 40. Sicer gosence kokone o 3 dneh skončajo, pa vender se pred 8 dnevi iz prejnih priprav vzeti ne smejo, ker ne začnejo vse gosence naenkrat presti. Kokoni se s zadnjo žido vred pobero, ker se tudi ona za kakošno rabo potkati da. Slabi nepo¬ polni ali nagnjiti kokoni pa se odločijo, ker niso za motanje, temuč le za zadnjo žido veljajo. §• 41. Kader si že vse kokone iz prejnih priprav po¬ bral in na čedno leso plitvo razgernil, jih je treba opuliti, to je, zadnjo žido od kokonov odbrati. Zato vzemi 4 ali 6 kokonov v levico in jim z desnico vso zadnjo žido opuli razun tistih nit, ki se tikama kokonov deržijo. Lete niti se imajo kokonam zato pustiti, ker se drugač pri motanji težko konec Žide najde. §. 43. Kadar si kokonam zadnjo žido odpulil, berž tiste odberi, ktere meniš za rejo odločiti. Kteri kokoni in kako se imajo za rejo odbrati, je bilo že v 16. §. rečeno. Drugi kokoni se morajo berž zadušiti in umoriti, sicer metulji iz njih izležejo in se več omotali ne dajo. Umorijo se pa kokoni na dvojno vižo: Deni kokone v krušne slamnice ali peharje in jih po krušni peki v peč deni, kjer naj tako dolgo ostanejo, dokler vnjihpirže ali červi več klukali ali ropotali ne bodo. Ali pa kotel celo do verha z vodo napolni in jo dobro zavreti daj. Na kotel položi rešeto, da ga bo do kraja po¬ krilo, in kjer rešeto na kotlu leži, ga z mokro cunjo ovij, da sopuh pri kraju vim ne more. V rešeto 3 ali 4 perste visoko kokonov na- suj, jih s kočo (kočam) pokrij, in jih nekaj časa (5 do 10 minut) nad sopuham pusti, dokler se puže ne zadušijo, da jih ni več čuti. Na to rešeto odvzemi, sprazni in vnovič na¬ polni. Zadušene kokone na drugo kočo ali kak pert devaj in jih ž njim čez noč zavij, ko bi ktera močna puža ne bila mertva, da še ta pogine. Drugi dan se pert izprazne ter se kokoni s perstmi rahlo na čedne lese razgernejo, da se po- polnama osušijo. Pri tem ravnanju se ima gledati, da med kokoni nič nagnjitih ni, kteri bi druge oskru¬ nili, da se kokoni ne zmučkajo, ker bi se potem neradi motali, in da se v sopuhu zadušeni kokoni prav prav dobro, pa ne prehitro osušijo, zato se ne smejo ne v zaneteni hiši in tudi ne na soncu sušiti. Kokone v sopuhu zadušiti je veliko bolje kakor v peči, ker se preveč ne posušijo, ložej omotajo in boljši (svitlcjši in terdnejši) svilo dajo. §■ 43. Pošiljali se imajo kokoni vselej v jerbasih ali cajnah, ne pa v Žakljih, da se kaj ne pomučkajo. Tako je ravnati s zadušenimi kakor z nezadušenimi. §. 44. Za rejo je treba 34 dni, in za predenje in spravljanje kokonov 10 dni; cela zidna reja te¬ daj se opravi v 44 dneh ali v 6 tednih razun va- lenja jajčik, pri kterim se pa tako nič ne zamudi. VI. Od motanja mešičkov ali kokonov. g. 45. Kdor hoče kokone sam omotati, *) naj si pri— *) Štajarska družba židorejc plačuje funt (32 lotov) zadušenih na Štajerskim zrejenih kokonov: 30 pravi motovilo, to je, Turinsko mašino, ki jo je Du¬ najski židofabrikant gosp. A.Hvala popravil, kakor se na listu II. v podobi 4. vidi. Pred motanjem se kokoni zberejo. Narprej se odbero naj večji in debeli kokoni, v kterih je večidel po dvoje gosenc vpredenih, kterim se zato dvojci pravi (list I. pod. 8.) Po tem se poišejo naj tanjši, to je, majhni čversti kokoni, ki so na sredi vglobeni. (list I. pod. 7.) Kar jih še ostane, so srednje baže, in še od njih se odbero, kar je nar boij slabih in nepo¬ polnih. Vsaktera baza naj se posebej mota. S- 46. Dalje naj se pri motanju na to le gleda: 1. K motanju ni pridno terde ali studenčne vode jemati, temuč mehka voda, posebno dežev¬ nica, kteraje že več časa stala, naj se za to vzame. 2 . Vode v kotlu, v kteri kokone z majhno sirkovo metlico premešvaj, da boš mogel konec najti, višje ne je razgrej, kakor do 77 stopinj po Romirjevim gorkomeru. Vrela voda žlezo ali lim preveč razmoči, po 50 do 60 kr., kader manj kot 300 kokonov 1 funt znese » 40 » 50 » » 300 » 350 » » » >, » 30 » 40 » » 350 do 400 » » » » » 20 » 30 » » 400 » 500 » » » » » 15 » 20 » » čez 500 » » » » Za nezadušene kokone se osmi del manj plača, zato ker zadušeni kokoni manj vagajo, tako da 32 lotov nezadušenih le 28 lotov zadušenih verze. Ako tedaj zadušenih kokonov funt 40 kr. velja, se ne- zadušeni le po 35 kr. plačajo, Kdor le malo zidne reje na Stajarskim ima, mu nar bolj kaže kokone družbi proda¬ jati, ker se mu funt, eden k druzimn po 50 krajcarjev pla¬ čuje, in se motanja lahko ogne, kije še posebno mudno delo in veliko umetnosti in pazljivosti potrebuje. Ako kdo le pol lota jajčic zvaliti da, priredi 25 funtov kokonov in za nje od družbe 20 gold. 50 kr, dobi 5 to je, v 6 tednih si pridobi 20 gold. 50 kr. srebra z delam, ki mu ga otroci in stari ljudje le nekoliko tega dela vajeni lahko opravijo. Pisavec, in Žida se po tem tako ne sveti, in je bolj ojstra in kerhka. 3. Mota naj se na zračnim kraju o lepim vre¬ menu, da se Žida na matovilu hitro posuši. Ob de¬ ževnih ali meglenih dnevih se Žida prepočasi suši, štrene se rade sprimejo, in Žida je potem terda, kerhka in ojstra ali kosmata. 4. Od dobrih kokonov se vzame pri motanju le po 4 ali 5, od srednjili po 6 ali 8 in od slabih pa po 9 ali 10 nitik vkup na eno nit. Slabi kokoni naj se nikdar v tanjko žido ne zmotajo, ker je scer nit preslaba. 5. Večkrat ko se niti pri motanju osukajo ali zvijo, bolj so okrogle in boljši Žida se dobi. Razcepljena, plošnata, neokrožena Žida dosti manj velja. 6. Na štrenah naj se na motovilu nar poprej rahle niti odbero , potem pa s sirovo v merzli vodi namočeno žido na rokah omancajo. 7. Potem naj se štrene semtertje z merzlo vodo varno poškropijo, molovilo pa nekaj časa naglo suče, da se preobilna voda odderzne. 8. Na to se štrene z motovilain vred na sen¬ čen, zračen kraj denejo in v 6 ali 8 urah so suhe. §• 47. Za funt Žide je treba 7 do 43 funtov kokonov in židna cena je med 6 do 14 gold. VII. K zidni reji pripravni kraji in potrebno S- 48. Za zidno rejo je vsako staniše pripravno, ktero se da zanetiti (kuriti), zračiti in temno na¬ praviti. Zanetenje ali kurjava je pri valenji jajic in o pervili 3 dobah, če je vreme slabo ali močimo in merzlo, potrebna. 32 Ker gosence sperviga le malo prostora potre¬ bujejo , in židoreja deželi le takrat nar več verže, kadar se je kmetje sploh po malim zraven svojih družili opravil poprimejo, so kmetiške hiše alipre- bivavnice, razun dimnic, za židorejo dosti pripravne. V 4. in 5. dobi se gosence lahko tudi na sked¬ njih (podih) imajo, kteri so ob tem času prazni. Kdor ima pripravne žitnice ali kaste za žito, zna tudi v nje gosence o zadnjih 2 dobah spraviti. Pod streho se morejo gosence v zadnjih 2 dobah le takrat imeti, kadar je streha slamnata, in ako se ovarovati more, da merzel zrak saj ob gosenčnim spanju skoz ne vleče. Za vpredenje pa podstrešja veči del niso pripravne, ker je na njih konec rožnika (junija) že prevroče. Kjer so strehe z opeko ali ceglam ali pa s pla- tiči (Schiefer) krite, so dile večidel prevroče in soparčne, zato gosencam niso pripravne. §. 49. Gosencam za ležiše je vsaka pletenica iz ver- bovih ali brezovih šib dobra, posebno pa lese, na kterih se sadje suši. O pervih dveh dobah pa se morajo lese s po- pirjem pokriti, da preveč gosenc skoz ne zleze. Ako so pletenice iz viter (rora), morajo še delj časa s popirjem pokrite ostati. Navadne Štorje sozagosenčno ležiše prav pri¬ pravne. Ako nimaš tacili pletenic, si jih moraš tako le napraviti. Vzemi dve lati po 6 čevljev dolgi, in ju na obema koncama in na sredi s 3 poprečnimi la- ticami po 2 čevlja narazen, skup skleni. Na to remo mušne sakovine (mušniga platna) s žebljiči perbij. Take lese vidiš v pod. 1. na listu II. Za 1 lot jajčic scer ni več kakor 30 les po 6 čevljev dolzih in 2 čevlja širokih treba, da ti jih 33 pa po poslednji dobi zmanjkalo ne bo , si jih en par več napravi. Za prelaganje gosenc v pervih 2 dobah je po¬ treba dveh kosov (štukov) mušne sakovine, tako velicih, kakor so lese. V naslednjih dobah vzemi mreže enake velikosti. §. 50. Lese se scer morajo na kakoršno koli pripravo razložiti; nar prostejši se vidi na listu II. podobi 1. a, b , c, d. e, f, g, h. Leta priprava je oder na 4 nogah, med ktere se lese ena čez drugo položijo. Poprečne late, na kterih lese leže, imajo po 2 čevlja in 2 palca dolge, in saj 10 palcov na¬ razen biti. Odri so višji ali nižji po visokosti izbe, v kteri se židoreja ima. Ako je izba 10 čevljev visoka, mo¬ rajo odri 9 čevljev in pol visoki biti in 20 po¬ prečnih lat ali 10 les imeti, kar je za pollota jajic zadosti. §. 51. Razun les in odrov je treba še nekaj večjih in manjših škatijic za valenje jajčic, za shranilo malih gosenc, za njih prenašanje i. t. d. Mašina, ki se na listu II. pod. 4 vidi, ni za kmete. Njeni deli se iz risanja spoznajo. Kotel na podobi 3. ima 3 predale; v pervim a) ena delavka kokone obravnava, in molilnicam pri predalih bb) podaja, niti se skoz luknjice že¬ lezne latice c) odevajo, pri d) s pripravo e) kri¬ žajo, na vreteno g~) in od tod na motovilo h) na¬ peljejo ter s kolesam Z) sučejo, to pa z drogam m) verti. Da je menj kurjave treba, se dve taki mašini k peči postavile, kakor se v podobi vidite. 3 34 Reja murv* §. 52. Svilne gosence še le takrat moreš rediti, in svilo od njih dobivati, kader jih imaš z listjem bele murve kermiti. Preden tedej zidno rejo pričeti moreš, ti je potreba dreves ali germov bele murve imeti. Murvine drevesa in germi, ki se navadno na Krajnskim najdejo, so prave sorte, in ž njimi se moraš židoreje s pridam poprijeti. Murva, ki se ji m o r e t i a n a pravi, je le posebna sorta bele murve, in za rejo prav dobra. Germasta filipinska murva pa s prav velikim in napihnjenim perjem, kakor tudi čer na z velikimi černimi jagodami in s kosmatim ojstrim perjem pa slabo žido date in ste le za silo. S kakšno drugo kermo, postavim s solato, škoreco, bukovim, grahovim ali drugim perjem ne moreš Žide pridelovati. Na listu III. na 1. podobi se vidi bela murba, kjer a) moški, 6) ženski cvet, c) pa jagode kaže, ki so bele, rudečkaste, pa tudi Černe, tode veliko manjši kakor od černih murv. Podoba 2. na III. listu kaže perje popolnama divjiga ne cepljeniga, podoba 3. pa perje požlah- njeniga murvniga drevesa. §• 53. Ker se pa belih murv na Krajnskim čeravno veliko, pa vunder še premalo najde in med njimi veliko še prav mladih, tedaj je je pred vsim potreba, te koristne drevesa po deželi razširiti. Ker pa Krajnska kmetijska družba vsako leto veliko tavžent murvinih drevesic iz semena izredi in jih po 100 za prav majhno ceno 35 po 50 kraje, enoletnih . 40 „ dveletnih 20 „ triletnih 40 „ štiriletnih 30 „ petletnih 40 „ večletnih prodaja, tedaj tistim, ki želijo murvinih dreves za¬ saditi, nar boljši kaže, jih iz družbiniga verta v Ljubljani dobivati. Kdor jih manj kakor 100 vzame, dobi' vsako drevesce enoletnih po 1 kraje., dveletnih po 2 kraje., triletnih po 3 kraje., štiriletnih po 5 kraje., pet¬ letnih po 7 kraje., večletnih pa po 10 kraje. Manj premožnim kmetam in učiteljem jih deli družba tudi brez plačila. Murviniga semena lot se dobi po 15kr. naprodaj. Kdor si pa hoče murvne drevesa sam zrediti, mora pred vsim za dobro seme skerbeti. H temu namenu si naberi zrelih jagod od čver- stih ne prestarih, ne premladih dreves, zmučkaj jih z rokami v vodi inzmivaj jih tako dolgo, da se čisto seme od mesa, ktero s kalno vodo odlij, popolnama oluši. Potem se seme suši in do spomladi shrani. Kdor še sam velicih dreves za seme ne glešta, naj se pri družbi oglasi, ktera mu funt dobriga semena za 3 do 12 goldinarjev prepusti. S setevjo se ima pa tako ravnati: Seme, ki ne sme čez 3 leta staro biti,scer ne cimi, naj se v solni vodi k večimu 48 ur namaka, potem se v kako posodo z dobrim peskam pome¬ šano dene, poškropi in z mokrim maham zakrije ter se včasih poškropi, da se ne osuši; na to se v kak topel kraj pokrito postavi, kjer bo v 2 ali 3 tednih začelo cimiti (kaliti). Kadar se rumene cimice prikažejo, se semena dobro obdelano gredo po širokim vseje, s perstjo k večimu eno četert palca debelo posuje, in z dilo, ktera je na ročico nasajena, dobro zapha, da se §• 54. zemlja povsod lepo poprime. 3 # 36 Potem se setev s zelenimi vejami pokrije in ob suši saj vsaki drugi večer s prestano vodo zalije. Čez malo dni se setev že enako gosto prikaže. Z vejami se le o vročih dnevih pokrije; kadar bilke že po čvetero peresic poženo, vej več treba ni. Daje pa manj sitne in drage pletve potreba, naj se greda že o jeseni popred prekopa, da se plevel še pred zimo očimi; na spomlad se pa zemlja spet obdela in plevela očedi. Da se le zemlja čista derži, se s setevjo ni treba prenagliti, če se tudi komaj mesca rožnika opravi, se do prihodnje zime rastljike vonder toliko vterdijo, da jim, ako se celo ne zavarvajo, k ve- čirnu veršiči pozebejo. Kdor more seme v pokrite tople grede saditi je tolikanj bolji; tako bojo rastlike že pervo leto 1 do 1 % čevlja zrastle. Zna se tudi novo obrano seme mesca maliga ser- pana (julija) saditi, pa rastlike so do zime premajhne, in se morajo dobro obvarovati, da ne pozebejo. §. 55 . Drugo spomlad se rastlike vse z dolgo lopato varno vim vzamejo; samo gleda naj se, da ne bodo koreninice kaj pri tem pokvarjene. Izkopane rastlike se od bero nar pervo veči vkup, potem nar manjši, sredne pa ostanejo. Pri vsih se korenine nekoliko porežejo, slabši deblice odreže in vse očesa odkerhnejo, le k večimu dvoje nar močnejših se pri verhu pusti. §■ 56 . Tako obrezane drevesca se kakor sadne dre¬ vesa v verste po čevlju narazen razsadijo. V verstah pa naj drevesca, kakor so velike, po pol čevlja do čevlja narazen pridejo, nar močnejši po 1 2 palcov, sredne po 8 palcov, slabejši pa po 4 do 6 palcov. Kdor ima dosti zemlje, naj precej močnejši po 37 2 čevlja, druge pa po čevlju po dolgim in širokim saksebi vsadi. Močnejši se navadno, slabejši pa kakor zelne sadike ali ilance s klincam sadijo. JVa listu III. na podobi 4. se vidi srednje dre¬ vesce. Y T ečidel pri nas slabe drevesca po 3 do 6 palcov visoke, močne po 12 do 24 palcov visoke zrastejo. Prostoru, kamor se enoletne drevesca razsa- dijo, se pravi presadiše, gredam pa, kamor se je seme vsejalo , sem eni še. Da se 'pa v presadišu imajo močne drevesca proti severju, slabe proti jugu, srednje pa v sredo posaditi, se lahko samo po sebi razume, ker rast- like ena drugi sence delati ne smejo. §. 57. Presajenim drevesam naj se vse stranske mla¬ dike , ki se morde iz kakiga ostaniga neokerhnje- niga očesa pokažejo, odpravijo, da gorši rastejo — plevel pa naj se čedno otrebuje. §. 58. Spomladi tretjiga leta se spet vse stranske mladike potrobijo, deblo pa do živiga poreže, to je, s pozabljenimi verhi še kaka 2 palca živiga lesa. Kdor jih hoče cepiti ali pelcati, naj zdaj močnejši drevesca za to odbere, (list III. pod. 5.) §. 59. O četerti spomladi se ena versta močnejših dre- vesic izkoplje ; tako pridejo druge verste po 2 čev¬ lja narazen, (list III. pod. 6.) Po ostanin verstah se slabji drevesca, in scer če je mogoče, vsako drugo izkoplje, da druge po 2 čevlja narazen pridejo. Triletne drevesca se v 2 čevlja narazne verste v drevno sadiše po 2 ali 2 čevlja in pol narazen razsadijo, in ž njimi se kakor o tretjim letu ravna. Kdor je pa močne drevesa precej o začetku v 38 verstah 2 čevlja po dolgim in 2 čevlja po širokim narazen razsadil, mu jih zdaj ni treba kopati in presajati; tudi takrat ne, kader bi se bile o tretjim letu preslabo obrasle. Slabeji drevesca v presadišu ostanejo, in z njimi se kakor o tretjim letu ravna, ali pa se iz- kopajo in za germovje porabijo. §. 60. Peto spomlad ali drugo leto potem, ko so se dre¬ vesca v presadiše presadile, se ima razločiti, kako visoke so že drevesca in pa kako jih hočeš rediti. A ko še niso 5 do 6 čevljev visoke, in bi rad 7 do 8 čevljev visoke drevesca imel, tedaj v 5. tako kakor v 4. letu z njimi ravnaj; če pa tega nočeš, jim pusti 3 ali 4 veje in jih do 6 ali 8 pal- cov poreži; te veje so krona ali rejne veje. Na listu III. v podobi 7 se vidi tako obrezano o letno drevesce, ktero se mora drugo leto kamor koli stanovitno vsaditi. Želiš pa pertlikovcov dobiti 3 do 4 čevlje vi¬ sokih, jih moraš sploh na krono porezati. Za germovje po 1 do 2 čevljev visoko, ki ni za brajdo ali plot, se vzamejo slabe drevesa iz presadiša po drugim letu. S- 61 . Ako drevesa še o petim letu niso zadosti vi¬ soke dorastie, se še le o šestim letu na krono ob¬ rezati in o sedmim stanovitno presaditi smejo. V ti starosti postanejo v dobri zemlji po 5 do 6 čevljev visoke in na spodnjim deblu po 4 palce debele. Mladih in slabili drevesc nikoli za stanovitno ne presajaj. Murvne drevesca, ki jih hočeš presaditi, le s palcam in kazavcam objemi, in ako kazavec do palcoviga člena seže, so zadosti močne za presa¬ diti. Necepljene murvne drevesa, ako so dobro pre¬ sajene, do 25 . leta vsako leto blizo za 1 palc de- beleji prihajajo. 39 S- 62 . Ker se presajene visoke drevesa pred desetim letam rabiti ne smejo, da zamorejo čversto zrasti, naj si svilorejc zraven njih še murviniga germovja zredi, ktero se more že v 4. ali saj 6. letu porabiti. G er m o v j e pa se tako redi: Tri ali štiriletne drevesa se iz presadiša sko¬ pajo in tako obrežejo, da 3 do 5 vejic z 2 ali 3 očesi ostane. (List 111. pod. 8.) Na to se na odločeni kraj v 2 do 3 čevlje na- razne verste po 3 čevlje saksebi presadijo, kjer pa še o četertiin in petim letu svoje starosti niso za rabo. O peti in šesti spomladi se le pozebljeni verhi porežejo, vse druge veje pa ostanejo, in se še le takrat, kader se jim perje za klajo jemlje, tako obrežejo, da le 3 ali 4 rejne veje po 6 do 8 pal- cov dolge jim ostanejo. O 7 . ali 8. letu se germi tako razrastejo, da se mora vsaka druga versta izkopati, da po 6 čev¬ ljev narazen pridejo. Izkopani germi se po 6 čevljev na štiroko in dolgo razsadijo. Z močnimi drevesi se to 1 ali 2 leti poprej stori. §■ 63. Hočeš iz murvnih drevesc brajde ali žive p lot e vpeljati, kar se prav prav dobro da storiti, obreži dve ali triletne drevesa v polkroglo, (poglej list III. pod. 9.) in jih v 2 čevlja globoko in 2 čevlja široko drago (jamo) tako razsadi, da po čevlju narazen z vejami po ravnoti drage pridejo , kakor na listu III. v 9. pod. vidiš. Brajdno (plotno) listje scer ni tako dobro ka¬ kor germovnato, vonder mladim gosencam , pa tudi starjim kmalo po spanji prav dobro pride. Ako se gosencam, posebno o slednji dobi, samo 40 tako listje polaga, le malo kaj velja, ker se z njim le slabi kokoni zredijo in slaba Žida dobi. Le vmes z drugim perjem se zamore, razun o imenovani dobi, o suhim in toplim vremenu pokladati. Vse to velja tudi od perja filipinskiga ali košatiga murvniga drevesa, ktero se, kakor verba ali jagnjed, po vejicah 10 do 15 palcov dolgih saditi da, samo na to naj se gleda, da sadike v dobro obdelano zemljo noter do zadnjiga očesa po dolgim in širokim čevelj saksebi pridejo in ple¬ vela čistijo. §. 64. Prav je, ako vsak židorejc germe sadi in v sončnih krajih za vetram brajde dela, ker one bolj zgodno poganjajo, da se židoreja za več dni prej pričeti mora, kar tudi veliko več dobička prinese. §. 65. Perje necepljenih dreves se gosencam veliko bolj prileže, kakor pa požlahnjenih, zato ker se iz njih manj mokrote naserkajo 29). Ker pa divje ali necepljene murve preveč sadja rodijo, kteriga gosence ne vživajo, pa manj perja imajo, kakor žlahne, zato po tacih deželah, kjer se bolj s židorejo pečajo , murve večidel cepijo, kakor je pri sadnih drevesih navadno. §. 66 . Kdor hoče murve s cepljenjem požlahtiti, naj jih spomladi tretjiga ali četertiga leta, to je, ko že 2 ali 3 leta v presadišu stoje, ali z nakla¬ dam (Anplatten) ali s popkam (Oculiren) cepi. Nar manj morajo drevesca za mazinec debele biti, da so za cepljenje pripravne. §• 67. Z nakladam se takole cepi ali pelca: Vzemi žlahno mladiko (cepič), ki je za pi- savno pero debela,in razreži jo na kosce, tako da 41 ima en kosec po 2, k večurni po 3 očesa. (List IV. pod. a in d). Na debelejšim koncu tikama pod berstjem (pop- kam) mladiko vreži in od tod jo kakor zagojzdico po dolgim podreži kakor na listu IV. v podobi 1. d. vidiš. Divjaka toliko pri tleh gladko odreži, da bo za mazinec debel. (List IV. pod. 1. b in c). Kjer boš divjak odrezal, ga z ojstrim nožem kolikor se da ravno ogladi. Na sončnim kraji perrezaniga divjaka nastavi zato pripravljeno žlahno mladiko in na deblu za- znamvaj, kolikor ga mladika na strani pokrije. Za¬ znamovani kraj zdaj od spod gor po dolgim lako obreži, da ga bo narezana mladika popolnama po¬ krila, in da se na vsaki strani koža žlahne mla¬ dike tikama na kožo divjaka prileže. Ako si divjak in mladiko tako prirezal, nastavi mladiko na divjak naravnano, in ji s popirjem , ki si ga v cepivni vosek namočil, povij; kjer pa se stikata, ali kjer cepič narezani kraj divjaka ne za¬ krije, pomaži deblo s čopičem ali penzeljcam, ki si ga v raztopljeni cepivni vosek namočil. (List IV. pod. 1 d). S popirjem cepiče zavezovati je boljši, kakor s čem drugim, zato ker take zaveze ni treba od¬ vezovati ali narezovati, kakor druge, ker narašene drevesa popir same raztergajo, kar tedaj veliko manj dela in skerbi potrebuje. §. 68 . Cepivni ali pelčni vosek, v kteriga se popirne vezavke namakajo, in s kterim se rane pomažejo, se tako naredi: Vzemi 1 funt rumeniga voska, 2 funta terde smole in pol funta terpentinove smole, vse vkup na žerjavci raztopi, in raztopljeno v merzlo vodo, ki je v skledici pripravljena, vlij, in z mokrimi ro¬ kami štruce naredi in jih spravi. Za rabo daj en kos tega voska v plehasto po¬ sodo, pod ktero Iampica gori, in vosek topi, da ga 42 s penzeljcam lahko namažeš. V pod. 8. na IV. listu vidiš plehasto posodo z lainpico vred. Hočeš pa le mehek vosek, da ga lahko z ro¬ kami po ranah razmažeš, vzemi 1 funt rumeniga voska, 1 funt terde smole (nar boljši mecesnove) pol funta terpentina in 4 lote svinske masti in iz tega naredi podolgate štručice, kakor je bilo gor rečeno. §• 69. Cepljenje s popka m ali z očesi se ravno tako kakor pri sadnih drevesih opravlja, samo da se pri murvah vselej žive ali rastne, ne pa spijoče očesa porabijo, to je, na spomlad kader sok ali muzga teči začne. Cepljenja z očesi ali popki ni potreba dalje popisovati, ker se na listu IV. pod. 2. a a h pri¬ pravljeni divjak v pod. 2. c pa izrezano oko oči¬ tno vidi. Zaveza je kakor pri cepljenji z nakladam. Kdor le malo murvnih dreves požlahniti hoče, naj jih z očesi cepi; kdor jih pa veliko ima cepiti, naj jih pred sokotekain z nakladam , pri sokoteku pa z očesi cepi. Za cepljenje in obrezovanje potrebno orodje se vidi na IV. listu in scer v podobi 5. vertni nož, v podobi 3. nož za cepljenje z nakladam, v po¬ dobi 4. za cepljenje z očesi, v podobi 7. drevna žaga, v podobi 6. drevne škarje, in v podobi 8. peč za cepivni vosek razpušati. §. 70. Kdor murvne drevesca v presadišu redi, jih pripravno obrezuje, in v močno rahlo in pa toplo zemljo presadi, ne bo dobil razcepljeniga perja, kakor ga navadni divjak ima, (list III. pod. 2.) temuč blizo tako , kakor se na cepljenih najde, (listHI. pod. 3.) ; s tem pa je tudi naredil, da dre¬ ves tako hitro kaj ne napade, da dalje obstojijo, in za naše kraje pripravno perje dajo. 43 Kjer se židoreja še le vpeljati ima, in kjer sploh tako gorko ni, kakor na Laškim, naj se ne skerbi toliko za požlahnjenje, kakor veliko več za pomno- ženie murvnih dreves. §. 71 . Nekteri kmetje menijo, da mlade drevesca, ki so na slabi zemlji zrastle, se potem dobro obna¬ šajo, ako se na dobro zemljo presade. Skušnja pa drugači uči. Kakor se namreč mlada žival zakumra, ako se slabo redi ali pita, ravno tako vse sadne in murvne drevesa zaostanejo, ako se mlade v slabi zemlji izredijo. Korenika ostane slaba in brez stranskih vejic in koreninic les postane, bi rekel, gerbast, koža ni gladka, ampak risasta, kakor na starih drevescih in večidel z maham obrašena: letne mladike so silno kratke in letno okrožje zavoljo slabe rasti tudi le osko in stisnjeno. Če take pokvečene drevesa tudi na dobro zem¬ ljo presadiš, kjer imajo reje obilno, se vender ne morejo prav nasititi, ker nimajo raldiga naglo pora- šeniga lesa, ampak le gost in gerbast les, imajo tako rekoč slab želodec, ki obilne reje ne more povžiti ne pokuhati, zato tudi večidel pokvečenci za vselej ostanejo, iz kterih se rada smola cedi, jih mah in lešaj obraša, se jim verhi sušijo, ster- žen gnjije ali kaj druziga loti. Nekteri takim revnim na dobro zemljo presa¬ jenim drevescam pušajo, to je, na deblu kožo in tudi enmalo lesa od zgor do tal narežejo. Včasih jim to scer pomaga, da tako drevesca saj huj- šiga ovarjejo, in da jim veseljši rastejo. Hočeš pa sadne in murvne drevesa vsiga tega kvara ovarovnti, jih moraš v semeniših, presadiših in drevnili sadišiti rediti, kjer je suha, topla, ro¬ dovitna in globoka perst ali zemlja. Globoka zemlja je posebno' za presadiša in drevne sadiša potrebna, zato se mora perst za pol- 44 drugi čevelj globoko razruti in oberniti, tako da ro- dovita na spod, manj rodovita pa na verli pride, kakor se v vinogradih dela. Kdor tedaj hoče lepe sadne in murvne drevesa izrediti, naj po zdaj učenim ravna, zastarane misli in navade pa opusti. §. 72 . Pri nobenim drevju obrezovanje ni tako po¬ trebno, kakor pri murvi. Z obrezovanjem je trojni namen sklenjen, namreč : 1. Dalji obstojnost dreves. 2 . 0 bil nisi rast bolj popolnama listja, in 3. Ložji dobitva listja. §. 73 . Akomurvnim drevesam samo perje obereš, vej in rastlik pa ne porežeš, se ti bodo ravno tako posušile kakor sadne ali hostne drevesa, ki jih go- sence več let zaporedama objedajo. Sok, kar ga je, ni v stanu na vsih vejah od¬ gnati, in tako se nar pervo verhovi veji začnejo sušiti, potem se odzgor dol celo drevo posuši, ker nisi vedil prav ž njim ravnati. Ako pa veje prirezuješ , pregoste pa celo od¬ režeš, in drevesa le vsako drugo leto za listje ra¬ biš, si boš čverste drevesa ohranil, ki ti sploh več listja dajo, kakor če jih vsako leto obereš, pa nič ne obrezuješ. Dalje tudi obrezovanje dreves stori, da perje toliko veči izraste, kolikor manj očes si pustil, ali veje bolj prirezal. Ako pa drevesam dolge veje pustiš, je tudi več popkov ali očes na njih in drevni sok ni kos zareze perja izpolniti, zato se pa tako perje dobi, ka- koršno se na listu III. v 2 . pod. vidi. Z obrezovanjem pa tudi ložej listja ali perja zagosence dobiš, ker se le zelene drevesa, — pred drugim sokotekam o sv. Jakobu — obrezujejo, in tako ob enim dosti perja nabereš. 45 §• 74 . Pri obrezovanji se ima pa tako le ravnati: 1. Vse rezno orodje mora biti ojstro. 2. Vse, kar od stebla jemlješ, tik stebla od¬ reži; samo glej, de kože ranil ne boš. 3. Vse veje , ktere niso enako razdeljene, naj se porežejo. Zakaj ako niso veje enako po deblu razdeljene, se drevo na vse kraje popolnama rediti ne more. 4. Ako niso vse veje enako razdeljene, ali krona na drevesu ni prav vredjena, da so po eni strani slabe, po drugi pa močne veje, se morajo slabe veje zlo ali prav kratko porezati, ker to mo¬ čen les naredi. Vidiš, da ktero drevo sploh slabo raste, ga močno poreži, ktero pa dobro raste pa le malo. 5. Kar je suhiga, mertviga ali medliga naj se poreže ali izreže. 6. Močne korenine rodijo močne veje, in slabe korenine slabe veje; zato se mora drevescam, ka¬ der se presajajo, ktere imajo slabe korenine, veje zlo, ktere pa močne korenine imajo, le malo pore¬ zati, ali daljši veje pustiti. 7. Drevesam na močni rodovitni zemlji, se veje daljši pustijo, na pusti zemlji se jim pa bolj prirežejo. 8. Iz listja, ki v senci priraste, se ne dobi dobra Žida, zato naj se veje tako razdelijo, da bo perje na zračnim in svetlim, kar jih je pre¬ gosto vkup, naj se izrežejo. 9. Vse mladike, ki iz korenine, ali iz spod- njiga debla izrastejo, naj se tik debla porežejo, ker zgornjim vejam sok jemljejo, zato jim tudi na¬ vadno roparji pravijo. Sploh se imajo vse mladike, ktere se na spom¬ lad ali o sv. Jakobu, to je, pri drugim sokoteku ne zrasejo, odpraviti. 10. Močne veje naj se le o veliki sili odre- 46 žejo, zato ker rane popolnama več ne zacelijo, in potem drevesam rad steržen gnjiti začne. Močne veje se posebno takrat odrezujejo, ka¬ dar se vidi, da stare drevesa vsahnujejo,' takrat se močne veje do 1 ali 2 čevlja porežejo, pa tudi koža se mora počediti in od korenin staro perst odkopati in z drugo rodovitno namestiti. 11. Ako vidiš, da vnovič zasajene drevesca — 6 do 12 let stare — pridno ne rastejo, jih mo¬ čno poreži, in jim na polnočni strani pušaj,' to je, z vertnim nožem deblo od zgor do tal tako nareži, da ne bo samo koža prerezana, temuč tudi les načet. §. 75. Rečeno je bilo, da se murvne drevesa z ob¬ rezovanjem dosti zboljšajo, vender lepe, čverste in stanovitne drevesa se le v suhi, topli, globoki in rodoviti zemlji izrediti dajo. Res je, da murve tudi v ilasti teški zemlji ra¬ stejo, pa silo počasi in ker na Krajnskim ni tako gorko kakor na Laškim, je tudi njih perje bolj vo¬ deno, in za gosence pridno ni. Zato murbe v samo ilasto zemljo saditi ne kaže. Hočeš vender murve v ilasto zemljo saditi, mo¬ raš ilovco s peskam, grobljam, apnenim laporjem (soldanam) i. t. d. namešati in drevesa po dragah razsaditi. §. 76. Ako si drevesam za rast pripravno toplo in suho zemljo odločil, jih moraš tudi prav razsaditi, da ti bojo čversto in stanovitno rastle. Ako bi se pri nas sploh sadne drevesa prav, sadile, bi ne bilo treba praviti, kako se imajo murvne drevesa saditi, ker se murve tako, kakor druge sadne drevesa sade. Ker jih pa veliko sadne drevesa napčno sadi, je potreba, natanjko povedati, kako se imajo murvne drevesa saditi. 47 Jame se imajo, če spodnja zemlja ni pešena ali iz rahliga ne predebeliga groblja, nar menj 2 čevlja globoke in 6 čevljev široke o jeseni skopati in čez zimo pustiti. V pešenih krajih je nar bolje jame po 7 ali 8 čevljev široke in po 2 čevlja globoke kopati, in drevesca plitvo saditi, da se korenine po verhu razširijo, ne pa v globoko tišijo. Na dnu se imajo po 2 čevlja globoke jame še s krampam ali z ma- tiko zrahljati. Na dobri zemlji je dosti jame po 3 ali 4 čev¬ lje široke in po poldrugi ali 2 čevlja globoke ko¬ pati. Kadar jame koplješ, deni rodovitno zemljo posebej, puhlico pa, pesek in debelo groblje tudi posebej odmeči. Debelo kamnje ne sme nazaj v jamo. Za vsako jamo je potreba 1 ali 2 šajtergi vležaniga gnoja-nar bolji je knalovna (žaganje) s hlevnim gnojem namešana — ali pa tratnice (ruše), ako je rodovitne persti premalo. Ilovca se s peskam in gnojem nekoliko nameša in na dno 1 ali poldrugi čevelj visoko nadeva; na njo se nasuje rodovite persti z gnojem pomešane, toliko da saj 2 ali 3 palce nad jamo pride. Kadar je jama že na pol nasuta, se v sredo kol zasadi, in okoli rodovite persti, kakor je bilo rečeno, natrosi. Na to se drevo v rodovito zemljo na južni strani kola takole vsadi: Močno in ojslro obrezano korenino pod deblam nekoliko z ilovco pomaži in sred jame nar manj 2 čevlja nad zemljo postavi, in stranske koreni¬ nice, kolikor mogoče, enako in bolj naravno razprosti, z rodovitno perstjo zasuj in pa z vodo polivaj, da se bolj korenin prime, in poleže. Pusta perst sc po verhu nasuje in okoli debla majhna globina ali jamica naredi; vsajeno drevo se še enkrat zalije, kol se pa s slamo ali verbjem kri¬ žem priveže. (List III. pod. 10). Ako se drevo v zlo suho zemljo vsadi, in spomlad 48 je stanovitno suha, takrat je prav prav dobro, na¬ suto in polito perst z maham, gnojem ali z rušov- njo ali tratnico obložiti, mah pa nekoliko s perstjo posuti, da ga veter ne odnese. Tako se perst tako naglo ne posuši in drevesa se bolj primejo, brez da bi jim bilo treba pogosto zalivati. Ravno tako se ima tudi z drugimi vsajenimi drevesi ravnati. §. 77. Hočeš murve na goli ilovci zasaditi, naredi navdol nar manj 3 sežnje narazen po 4 čevlje ši¬ roke in 2 čevlja globoke drage, zmešaj ilovko s peskam, apnam, grobljem, apnenim laporjem ali enakimi rečmi. S to mešanco drage kakor jame nasuj, in po njih drevesa nasadi; dobro ti 'bodo rastle. §. 78. Visoke murvne drevesa se imajo tako narazen saditi, kakor je kraj, kamor pridejo. Nikoli pa ne smejo murve manj kot 2 sežnja narazen stati. Pri cestah pa pridejo po 3, na njivah po 4 do 6 čevljev v verstah narazen, verste pa naj bodo 20 do 30 sežnjev ena od druge, da njiva ne bo preveč v senci. Po travnčjih (senožetih) so verste po 10 se¬ žnjev zadosti narazen. §. 79. Pred 10. letam, to je, 3 ali 5 let po presa- jenju, naj se visokim drevesam perje ne obera, pa obrezuje naj se vsako spomlad. (List III. pod. 10.) 49 Dorašene visoke pa necepljene drevesa dajo po svoji debelosti listja po 10 palc. obsežka ali blezo 3 palc. premem. 6 do 10 funt. Cepljena drevesa skorej eno tretjino več listja dajo. Kako se od 20 funtov perja 1 funt kokonov izredi, se po tem lahko prerajta, kako obširna bi bila židoreja po številu in velikosti murvnih dreves. Pozabiti pa se ne sme, da se pri nas dreve- sam vsako drugo leto perje ne obira; zato je za kolikorkoli gosenc izrediti, še enkrat veči število dreves potreba, kakor pa rajtinga pove. Kdor na priliko 1 lot jajic izvaliti da, potrebuje 10 centov listja. Ako so drevesa na spodnjim kraji debla 18 palcov debele, da tako drevo 16 do 20 funtov perja, in 50 do 63 dreves je potreba, da se 10 centov listja dobi, ali da se gosence od 1 lota jaj- čic izredijo. Ker še pa drevesa drugo leto olistiti ne smejo, tako je 100 do 116 dreves omenjene velikosti po¬ treba, ako nočeš eno leto židoreje opustiti, ampak jo neprenehama naprej peljati. §. 80. 200 šestletnih murvinih germov ti toliko listja da, da zamoreš20funtov kokonov izrediti. — Scer od leta do leta več listja dobivaš, pa do 10. leta moraš židorejo k večimu le za toliko pomnožiti, da vsako leto 5 funtov kokonov več izrediš. 4 50 Kader so germi čez 10 let stari, ti dajo 5 do 10 funtov listja po 10 do 15 let stari. §• 81 . Kakor je bilo že rečeno, murve posebno na njivah dobro storijo, kjer se zemlja vsako leto obdeluje. Da pa drevesa setvi ne škodjejo, se morajo visoke drevesa, to je, po 6 ali 7 čevljev visoke po ver- stah 4 do 6 sežnjev narazen vsaditi in verste mo¬ rajo 20 sežnjev ena od druge biti, tako da na oral ali joh (to je, 1600 štirjaških sežnjev) 50 visokih murv pride. Od njih dobiš vsako leto od ll.do 15.1eta vsako leto 400 funt.listja ali 20 funt. kokon. Ako se, postavimo, funt kokonov po 50 kr. proda, tako 50 dreves vsako leto brez stroškov znese: -M 5 * 55 iv 55 „ tc/i o teti c* Toliko — se ve da brez vrajtanih stroškov — se prav lahko vsako leto pri modrim ravnanju od židoreje dobi, ker smo pri ti rajtingi nar manjši 51 listni prldelk zraven tega pa narveči povžitek listja za izrejo 1 funta kokonov vzeli. '*) §. 83. Vsajenje 6 ali 71etniga visociga drevesa ti pride, če vzameš 15 kr. da drevce kupiš 6 „ da jamo narediš 3 ,’ za kol, ki ga k drevesu daš 6 „ da jamo zasuješ, drevesa po¬ staviš in privežeš. skupej na 30 kr. srebra. Ako tedej na cel oral (joh) 50 drevesc raz- sadiš, ti vsi vkup pridejo na 25 gold. Teh 25 gold. bi ti dalo na leto, če bi jih naložil 1 gold. in 15 kraje, obresti ali činža, kteriga se pa per- vih 4 ali 5 let tvegati moraš. Kdor drevesca od kmetijske družbe po nižji ceni dobiva in jih s svojimi ljudmi sadi, mu pa vsajena murva komaj na 20 kr. srebra pride. §• 84 . Ako otrokam in starim ljudem, ki so za žido- rejo prav dobri, za plačilo na dan 15 kr. rajtaš, ti pride 1 funt kokonov brez listja na 19 kr. in 1 vinar, ker je 64 dni potreba 50 funtov kokonov izrediti. Vzemi za delo pri 1 funtu kokonov 20kr., še vselej 30 kr. dobička imaš, če 1 funt kokonov za 50 kr. prodaš. Ako od 25 gold. kapitala, ki ti ga je za dre¬ vesa pripraviti treba bilo, obrest ali činž 1 gold. in 15 kr. vzameš in za poplačevenje kapitala in za *) Kaj! ko še pri nas kriva misel velja, da drevesa na njivi, če tudi visoke po samim stojijo, setvi škodjejo. To je silno napena misel. Kdor je veliko število sadnih dreves po nji¬ vah na Badskim, Heškim. pri Erankobrodu in Homburgu, v Lajtmerškim okrožju na Češkim in po zgornjipi Estrajhu vidil, se kratko nikar nebo pomišljal, murve po njivah saditi, in toliko manj, ker te drevesa nar manjši senco delajo. 52 potrebne popravila vsako leto še 45 krajcarjev, vkup tedaj 2 gold. rajtaš, funt kokonov pa po 30 kr. v rajtingo vzameš, tako od 50 murvinili dreves ali od 1 orala njiv še poverh vsako leto čistiga dobička dobiš, namreč: 8 gold. 15 23 33 43 6o in pol od 11. do 15. leta 15. 20 . 25. 30. in pol čez 40 let. 20 . 25. „ 40. „ 40. in Razgled po našim cesarstvu, koliko bi se dalo svile pridelati. Krajnska dežela ima 229827 oralov njiv, na kterih bi se zraven druziga pridelka vsako leto čez en milijon gold. od murvnih dreves lahko prido¬ bilo. Krajnska d ežela je skoraj povsod, zlasti pa na Dolenskim za svilorejo pripravna. Na Koroškim bi znala sviloreja skoraj ravno toliko znesti. Po skušnji je za židorejo sedanja Graška kre¬ sija, in pa spodnje Štajarsko ali Dolensko prav pripravna. Poprejšnja Celjska kresija ima 101,823 oralov, Marburška 133,003, in Graška 231,399 oralov njiv, vkup 466,225 oralov. Ako se vzame, da je le polovica njiv zamurvne drevesa pripravna, in da bi se le po straneh vsa- kiga orala na 10 sežnjev 1 drevo ali na oral 16 dreves vsadilo, tako znese to blizo 4 milijone (na tanjko 3,729,792) niurvinih dreves, ktere 53 nepre- čistiga dobička doneso, in 40,960 ljudem skoz 50 dni v pervi dobi 71,6 80 „ „ „ „ v drugi „ 102,400 „ „ „ „ V tretji „ 143,360 „ „ „ „ v četerti „ 256,000 „ 5 , 55 V peti j, nehama delo dajo. Ta dobiček, ki bi ga židoreja Štajarski deželi prinesla, ni samo na popirju zrajtan, temuč se na gotova skušnjo opira, po kteri je Lombarško si to¬ liko bogatijo pridobilo, da zamore za Belgijo nar več ljudi rediti. O poslednjih 8 letih se je nekoliko lete skušn je tudi naštajarškim poterdilo, kterauči, da je spod¬ nje in srednje Štajarsko za židorejo prav prav pri¬ pravno in da se Štajarska Žida lahko in dobro proda. Ali bi doline zgornjiga Štajerja, ki so z go¬ rami proti severju zavarovane , za židorejo ne bile, so dosihdob skušnje še neznane. Po primeri severnih dežel na Nemškim, od kterih se židorejine skušnje že imajo, se sme u- pati, da bi tudi po Go renskim židoreja brez pri¬ da ne bila. Primorska dežela bi od 244,712 johovnjiv 4 milijone gold. znesla. Dalmatinsko, ki blezo toliko kakor Primor¬ sko njiv ima, bi saj 2 milijona gold. lahko dalo. Čela vojaška mej a (granica) ima 1,497,272 johov njiv, iz kterih bi se zraven druziga pridelka vsako leto okoli 11 milijonov gold. lahko pridobilo. Ogerska, od Boga toliko oblagodarjena de¬ žela, bi od 14,454,892 johovnjiv vsako leto zra¬ ven druziga pridelka lahko 60 milijonov gold. po 54 židoreji imela, ako bi se le4.del zmurvinimi dre¬ vesi obsadil. Na Erdeljskim, ki 1,286,398 johov njiv šteje, bi se vsako leto nar manj 6 milijonov goldi¬ narjev pridobilo. Po tem takim bi tedej židoreja v imenovanih deželah od blizo 18% milijonov johov njiv nekaj čez 90 milijonov gold.prinesla, to je, za 10 mili¬ jonov več, kakor zdaj na Lombarsko-Beneškim, južnjim Tiroljskim in Primorskim vsako leto daje. Na Ogerskim in vojaški granici se zdej 600,000 funtov kokonov za k večimu ravno toliko goldinar¬ jev prideluje, in vender bi v teh deželah židoreja vsako leto 71 milijonov gold. lahko prinesla. Začetek je že storjen; sviloreja iz Krajnskiga več ne pojde; nam vsirn, ki zdaj živimo, naj bo na skerbi murvne drevesa saditi, svojim otrokam nov pridobiček pripravljati, in blagor dragi do¬ movini vstanoviti. Zato, pridni rojaki! Ie verlo naprej ! Z nebe¬ škim blagoslovam in s pridnostjo bomo svoj cilj* in konec dosegli, in še naši vnuki nam bodo zato' veliko hvalo vedili. Kazalo Predgovor. Nagovor na krajnske kmetovavce. Sviloreja. Stran. I. Od življenja gosenc.9 II. Od jajčic svilodov (zidnih gosenc) in kako se izvalijo.14 III. Kako s svilo di ravnati.19 A. Sploh.19 B. Posamesno.22 IV. Od vpredenja svilodov.25 V. Kako s kokoni ravnati.28 VI. Od motanja.29 VII. Od k sviloreji pripravnih krajev in potreb- niga orodja.31 Murvoreja. I. Plemena murv in njih pomnožeuje ... 34 II. Od reje mladih murv.35 III. Od cepljenja murv.40 IV. Od obrezovanja murv.45 V. Kako murve presajati.46 VI. Od murviniga perja.48 VII. Od dobička sviloreje.50 VIII. Pogled po našim cesarstvu, koliko bi se dalo sviloreje pridelati.52 # .u4. Mcischek* Taf DL . Oti-- i- J.FK-aisvr An* ffrcotnc Fiv 3 ■ Taf.m žn, (rraMKs TafTV.