KREDARICA
BILTEN DRUŠTVA SLOVENCEV V NOVEM SADU
Letnik I številka 3
Novi Sad september 2001.
OD R Ž A NA IV REDNA ? / P C r / .<v < P s "KREDARICA"
FRANC CEVC PONOVNO PREDSEDNIK DRUŠTVA ALBERT KUŽNER PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA
Prvega petka, 2. junija v Novem Sadu smo imeli letno skupščino Društva. Po dnevnem redu smo izvolili delovno predsedstvo, zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, eno komisijo za verifikacijo in volitve, ki bi bile javne. Poročilo o delu v preteklem mandatu je imel tajnik Albert Kužner, ki ste ga že brali v drugi številki našega časopisa. Gospa Poslon je podala pismeno poročilo o pouku slovenskega jezika. Pismeno poročilo blagajničarke ( Renata Ogrizek ) in nad-, zornega odbora (predsednik Ivan Zavrtanik) je prebral tajnik Albert Kužner. Vsa poročila so sprejeta soglasno.
Predlog novega vodstva je podal predsednik Izvršnega odbora Dr.Milan Breberina v imenu Izvršnega odbora Društva. Drugih predlogov ni bilo. Izvršni odbor je na svoji seji 28.05.2001. sestavil predlog v katerem se posebej poleg Izvršnega odbora formirajo Strokovne službe (po Statutu 28. član ). Na osnovi zapisnika s seje Izvršnega odbora je predsednik Izvršnega odbora Dr.Milan Breberina podal naslednji predlog:
Predsednik Društva: Franc Cevc Izvršni odbor:
I.	Predsednik Izvršnega odbora: Albert Kužner,
2 Tajnik: interni razpis,ViŠl.solidno znanje slovenskega jezika in dela na PC-ju;
3.	Referent za šolstvo: Dcsanka Poslon;
4.	Referent za kulturo: Silva Stakič;
5.	Referent za glasbeno-pevske dejavnosti: mesto odprto;
6.	Referent za sportno-rekreativne dejavnosti: dr.Milan Breberina
Strokovne službe:
7.	Referent za pravne posle: Toma Krasula
8.	Računovodja: interni razpis:
9.	Blagajnik: interni razpis:
10.	Referent za osnovna sredstva in ekonomat: Emil Volkar st,
II.	Glavni urednik časopisa "KREDARICA": Zlata Radisavljevič;
12. Referent za socijalno skrbstvo in zdravstvo: dr Ncvena Sečen;
1?. Referent za mladino in zaposlovanje: Hajko .Maric
Nadzorni odbor:
15.	Predsednik Nadzornega odbora: Ivan Zavrtanik,
16.	Član nadzornega odbora: mg. Ivan Palic,
17.	Član nadzornega odbora: Erncst Pipan.
Izvršni odbor ni imel predloga za mesta pod 2, 5, 8 in 9 in je predlagal interni razpis. Tudi na skupščini ni bilo nobenih predlogov in je predlog Iz-
nim glasovanjem. S tem se je tudi skupščina končala.
P.S. Po internem konkursu so izpopolnjena naslednja mesta:
2. Tajnik: Mirjana Skokandič;
8.	Računovodja: Renata Ogrizek in
9.	Blagajnik: Tot-Arvai Majda
Sestavil: Albert Kužner, dipl. ing, gradb.
v
vršnega odbora sprejet soglasno, z jav-
POSLOVILNI OBISK VELEPOSLANIŠTVU SLOVENIJE V BUDIMPEŠTI
Na podlagi sklepa Izvršnega odbora Društva od 25.04.2002, smo dne 17.maja službeno odpotovali v Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešto.
Po prihodu takoj nas je sprejel g. Jožef Keček, voditelj konzularnega oddelka. V kratkem sem ga seznanil z namenom našega obiska in istočasno zaprosil, da z tem seznani ckselencijo gospo Vcle-poslanko, da želimo, da se zberejo vsi zaposleni na čelu s njeno cskclcnco, kako bi se od vseh uradno in v imenu Slovenskega Društva "Kredarica" in v svojem imenu zahvalili za uspešno sodclovanjo in vso pomoč, ki so nam je nudili v zadnji treh letih
Zbrali smo se v kabinetu njene Eksclence gospe Ide Močivniik, nakar sem jaz vzel besedo. Skušal sem v svoji najboljši slovenščini izrazili zahval-nost, ki jo čutimo vsi mi člani "Kredarice", za nesebično in veliko pomoč, katere smo bili deležni vsa ta leta. Na koncu sem še povdaril. da bo to vse z zlatimi črkami zapisano v analih in monografiji našega Društva!
Ko sem končal s prigodnim nagovorom, mislim na splošno zadovoljstvo vseli prisotnih, sem vročil umetniško sliko njeni Ekselenei, kije takoj uganila, da gre za Krcdrico. G. Marko Joksimovič. član našega Društva, je avtor te umetnine.
Nato je vzela besedo gospa Veleposlanka in se z izabranimi besedami v lepem nagovoru zahvalila na pozornosti in lepem darilu. Med ostalimi je poudarila, da bomo še nadalje deležni vseli bene-fieij. ki smo jih pridobili v teli ircli letih, in da bomo dobili še nekatere nove. Kot ena od Ich je. da bo naš veliki prijatelj in Minpu/iler g. .ložef Keček prišel v Beograd \ slu/bo na Veleposlaništvo Re-
publike Slovenije, kar smo mi z veseljem in z zadovoljstvom sprejeli.
Po končanem slavnostnem in protokolarnem delu, so nam dve "luštni" in simpatični uslužbenki postregli s hladno fruškogorsko penino (biser), ki smo ga prinesli s seboj. Potem nas je vse skupaj, za spomin, posnel naš g.Mihajlo Vlasov. Kot tretji član naše delegacije je bil prisoten g. Ivan Zavrtanik, kije tudi tokrat sponzoriral prevoz.
Njena ekselencija Ida Močivnik sprejema od predsednika DS "Krcdarica" Franca Cevca umetniško sliko "Kredarica", delo slikarja Marka Joksimoviča
Krajši pogovor sem imel z g. Jožefom Kečekom o naših problemih in finančnih sredstvih;. ki niso velika in prepočasno prihajajo, o novi humanitarni pomoči.
Na pol smo se odpravili ob 5.uri. vrnili se pa okoli lL). ure. Bili smo na poti 14 ur in prevozili 70(1 km.	Fran? Cevc. dipl. ing.
POVODOM DESETE OBLETNICE USTANOVITVE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
SLAVNOSNI SPREJEM
V	BEOGRADU
Dne 25.junija 2001 v Beograd na proslavo desete obletnice ustanovitve države Republike Slovenije iz našega slovenskega društva smo se udeležili predsednik Društva g.Franc Cevc, predsednik Nadzornega odbora g.Ivan Zavrtanik in jaz. Pozneje nam se je pridružil g.Ivan Palic, ki je dopotoval posebej.
Po lepem sončnem vremenu smo bili v Interkontinentalu takoj po 18.uri. Nekaj pred 19.uro je začel sprejem. Na vhodu ene od večjih dvoran, nas, ki smo bili med prvimi, je prisrčno sprejel gospod ambasador Borut Šuklje s svojim spremstvom v katerem je bil tudi naš znanec g.Brane Zupane.
V	kakih pol ure je dvorana bila polna gostov. Ni bilo posebnih govorov ali podobno. Bil je to "coctail party", prireditev, na kateri smo bili postreženi stoje s pijačo in prigrizkom. G.Ivan Palic je poznal nekaj gostov iz drugih ambasad. Takoj smo se vključili v coctail, in potem smo ostvarili nekaj kontaktov. G.Franc Cevc in jaz sva imela precej dolg razgovor z gospodom Stanislavom Hočevarjem in smo beogajskega nadškofa katoliške cerkve seznanili o dejavnosti našega Društva in ga seveda tudi povabili, da se ob priliki oglasi pri nas. S seboj smo imeli drugo številko našega časopisa in ga delili posameznikom, s katerimi smo imeli kontakte.
Posebno so bili interesantni stiki z župniki slovenskega rodu iz Valjeva, iz Mužlje pri Zrenjaninu in iz Beograda, občina Karaburma. Vsi so bili zelo zainteresirani za naše delo. Tudi predlagali so, da se organizira ena cerkvena maša za Slovence v Novem Sadu.
Okrog pol devetih k nam je prišel g.ambasador Borut Šuklje in smo imeli zelo sproščen in prisrčen razgovor. Nam se je takoj pridružil njegov namestnik g.Davorin Seničar. Pogovor je bil o znanih temah in smo ill prosili, da vzamejo tudi nekaj časa za nas, ko pridejo v Novi Sad.
Druženje sc je končalo nekje po deveti uri.
Sestavil:
Albert Kužner, dipl. ing. gradb.
V LJUBLJANI, 1. JULI J A
SREČANJE V MOJOJ
DEŽELI
Tradicionalno srečanje Slovencev iz vsega sveta, 47. po vrsti, pod imenom "Srečanje v moji deželi", je tokrat bilo v Ljubljani, na prostoru Letnega gledališča Križanke. Srečanje sovpada s praznovanjem 50. obletnice Slovenske izseljenske matice in 10. obletnice Republike Slovenije. Srečanja sva se udeležila g.Franja Mihevc in jaz.
Slovesnost seje pravzaprav začela z mašo ob 9.uri v Stolni cerkvi Sv.Nikolaja, ki ju je vodil ljubljanski nadškof dr.France Rode. Po maši
Gospoda Franc Milievc in Albert Kužner -odmor ob laškem pivu
so se gostje zbirali v odprtem preddvorju letnega gledališča. Od 10. do 16.ure je organiziran zabavni program v katerem so nastopali in bili navdušeno sprejeti Planinski kvintet iz Kanade, lutkar, pravljičar in animator Boris Kononen-ko in kvartet družine Galič. Voditelja celega programa na Križankah sta bila: gospa Marija Ahačič Pollak, urednica slovenskega radia "Glas kanadskih Slovcncev" in glasbenik Jože Galič.
Osrednji kulturni program se je začel okrog 17.ure.
Najprej je prebrano pozdravno pismo predsednika države Milana Kučana, ki je zahvalil vsem rojakom ki so pred desetimi leti bili vneti pristaši samostojne Slovenije. Potem je govorila državna sekretarka Magdalena Tovornik, voditeljica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in se zahvalila vsem Slovencem ki se izven Slovenije trudijo ohraniti svojo narodno bit. Predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Anton Beblerje govoril o težavah naših ljudi v tujini in o predlogu zakona za Slovence v tujini, ki je še vedno v ozadju realizacije.
V kulturnem programu so nastopali:
Dekliški pevski zbor Eskala, Nemčija;
Mešani pevski zbor SD "Triglav", Split;
Mešani pevski zbor SKD Cankar "Camerata Slove/lica", Sarajevo;
Mešani pevski zbor Slovenskega zdruzenja "France Prešeren ", Skopje;
Mlajša mladinska folklorna skupina SPSD "Slovenija", Berlin;
Folklorna skupina SKD "Lipa", Munchen
Posebno moram povdariti, daje na mene poseben vtis pustil pevski zbor iz Skopja. Pri lepem vremenu je bilo zares prijetno počutje med rojaki iz celega sveta. Na koncu citiram besede ameriške "Čeprav so med nami velike razdalje in smo ze dolgo po svetu, mnogi so bili tam tudi rojeni, ni bojazni, da raja pod Triglavom ne bi še naprej ohranjali v svojem srcu..."
Pri nas tukaj je to sicer malce drugače, ker smo to kar smo postali čez noč ne po svoji volji. pač lahko smo veseli, da smo le malo bližje in da smo hitro povrnili pretrgane vezi.
Albert Kužner, dipl. ing. gradb.
Mlajša mladinska folklorna skupina SPŠD "Slovenija
Berlin
2
Kredarica
SEJE IZVRŠNEGA ODBORA IN SESTANKI DRUŠTVA
• V drugi številki Biltena "Kredarica" nadaljujemo objavljanje odločb s sej Izvršnega odbora in sastankov Društva. Zajete so seje v marcu, aprilu in maju 2001 •
Seja Izvršnega odbora 19.02.
Na dnevnem redu je bila samo razprava o spremembah Statuta in smo prišli približno do polovice. V samem Statutu želimo samo bolj precizno določiti posebne aktivnosti.
Zbor Društva 2.03.
Uvodno besedo jc imel g. presednik Franc Cevc in je v kratkem poročal o dogajanjih v Društvu, ter je obvestil da delamo na novih spremebah Statuta. Na Zboruje bilo prisotnih 165 članov.
Zbor Društva 6.04.
Prvi del zbora je bila Velikonočna prireditev, v kateri so nastopali učenci slovenske šole, pel je naš zbor, solistični nastop je pa imel naš violinist Florijan Balaž. Imeli smo tudi malo razstavo umetniških slik in posebo okrašeno mizo z pobarvanim pisankami. Organizirano je tudi tekmovanje za najlepšo pisanko in so razdeljene skromne nagrade. V uradnem delu je poročal g.predsednik Franc Cevc o srečanje z ministrom g. dr Dimitrijem Ruplom v Beogradu. Na zboru je bilo prisotnih 192 članov (rekord).
slovenskim umetnikoma g.Igorjem Engelsbergerjem in g-om Vesno Čemivec in predlagal da im se da priporočilo Društva o koristnosti njihovih nastopov v Novem Sadu. Prisotni so pregledali materija! in se strinjali da se jim da priporočilo, ki bo im omogočilo tudi brezplačne vize
Seja Izvršnega odbora 25.04.
Predsednik Društva g.Franc Cevc je dal ustmeno poročilo o obisku, ki ga bomo imeli od strani študentov etnologije okrog 15. maja. Študentje se bodo pred vsem zanimali o našem življenju tukaj.
Spejet je predlog da bo letna konferenca 1. junija. Predsednik Društva, člani Izvršnega odbora in presednik Nadzornega odbora bodo pripravili poročila iz svojih delokrogov najpozneje do 20. maja, tako da bomo ih tiskali v 2. številki našega biltena "KREDARICA".
G-a Desanka Poslon jc podala ustno poročilo o seminarju v R.Sloveniji. Tam so bile vse tri naše učiteljice. Dobile so posebno nalogo za organiziranje pouka slovenskega jezika za otroke od sedmega do enajstega leta. Istočasno so prevzele organizacijo knjižnice in dežurstvo enkrat na teden zaradi distribucije knjig in časopisov.
Pod točko razno sprejeti so naslednji sklepi:
•	zaradi slabega obiska ukinja se trikratno dopoldansko dežurstvo in to boponovno organizirano enkrat tedensko skupaj z delovanjem knjižnice;
•	na pobudo in predlog g-e Desanke Poslon se organizira spremljanje nastajanja in delovanja Društva skozi album fotografij;
•	čimprej natiskati "zahvalnice" in pripraviti predloge za letno konferenco;
•	sprejme se ustno poročilo tajnika o brezplačnom koriščenju dvorane "Študija M" od septembra letos namesto dvorane "Šafarika". Člane bomo dokončno obvestili na letni konferenci junija.
Zbor Društva 4.05.
Predsednik Društva g. Franc Cevc je podal poročilo o službenem potovanju v Ljubljano.
Tajnik Društva g. Albert Kužner je na kratko obvestil o poteku organizacije novih prostorov za naše zbore, o ukinitvi dežurstva v klubu in organiziranju novega, za kar so zadolžene naše učiteljice, o letni konferenci, članskih izkaznicah in o bodočem obisku študentov etnologije. Na zboru je bilo prisotno 144 članov.
G-a DesankaPoslon je dala kratko poročilo o seminarju slovenskega jezika v Radovljici.
Seja Izvršnega odbora 14.05.
Edina točka dnevnega reda je bil Statut Društva. Za Statut so dane pripombe od strani g-a Franca Cevca, g-e Desanke Poslon in g-a Alberta Kužnerja. Čistopis predloga bo podan na Zboru društva v septembru v nadaljno proceduro.
dipl. ing. Albert Kužner, tajnik Društva ■
Seja Izvršnega odbora 11.04.
Predsednik Društva g.Franc Cevc je dal pismeno poročilo s službenega potovanja v Ljubljano. Posebna naloga je bila korigirani finančni plan za letošnje leto in urgenca za dobijanje sredstev, ker letos nismo dobili niti dinarja, kar nam je posebno potrebno za klubski prostor. Trenutno imamo teh namenskih sredstev za 3 kvartala tekočega leta. G.Albert Kužner je poročal o stikih s
Krcdamca
Predstavljamo naše člane
Franc Cevc, dipl. ing. - predsednik Društva Slovencev
"Kredarica" v Novem Sadu
V Futoški ulici 12 v Novem Sadu je klubski prostor Društva Slovencev "Kredarica". Že na samem vhodu je jasno, kje se nahajate: simboli slovenskega naroda, slike Franceta Prešerna, časopisi, revije... V prijatnem ambijentu neprevelikega prostora sem srečala gospoda Franca Cevca, dipl. ing., predsednika Društva Slovencev "Kredarica" v Novem Sadu, z željo da vam ga predstavimo.
•	Gospod Franc Cevc, dipl. ing. v Novem Sadu. Recite nam, kako je do tega prišlo? Rojen sem v Ljubljani oktobra 1919. leta, krščen z imenom Frančišek. Oče Franc je bil rojen v Kamniku, a mati Marija r. Repar v mestu Skoijici pri Ljubljani. Ko sem imel štiri leta, je bil oče službeno premeščen v Vršac. Tam sem končal osnovno šolo in gimnazijo. Učitelj mi je ime spremenil v "Franja", a ko sem se uprl, je odgovoril: "Če smo mogli Franca Jožefa prekrstiti v Franju Josifa, lahko tudi tebe". Tedaj seje v meni prvič pojavil ponos.. Tudi kasneje je bilo še večkrat problema okrog spremembe mojega imena. Po maturi sem se vpisal na Rudarski oddelek Tehniške fakultete v Ljubljani. Študije sem zaradi vojne prekinil v času od 1941.-1946. leta. Aktivno sem sodeloval v NOB-u. Po vojni se leta 1946 vračam v Ljubljano. Diplomiral sem 1950. Prvo službeno mesto mi je bilo na Hrvaškem: Sumečani pri Ivanič-gradu, ali sam tu ostal samo 6 mesecev. Zamenjal sem se z enim Srbijancem in odšel v Lendavo. Tu ostanem do konca 1954. leta, od koder sem premeščen v Novi Sad. V začetku januai]a 1955. leta začnem delati v "Naftagasu", kjer ostanem do upokojitve oktobra 1984. leta. Kot upokojenec ostanem tu do danes. Imam 7 direktnih potomcev: 2 hčeri, 3 vnukinje, 1 vnuka in 1 pravnuka. Vsi smo v Novem Sadu. Imam še 3 zete plus soprogo, pa mi tako familija šteje 12 članov.
•	Kdaj je bilo najtežje, bili smo pod sankcijami, in kaj ste takrat delali?
Vsi Slovenci smo težko preživeli več kot eno desetletje v tej sredini. Bili smo: "najslabši narod, vse uničili, vse pokrali, razbili SFRJ", tu nismo bili niti begunci, niti domači, ostavljeni od naše vlade, v inozemstvu... Jaz sem šele 1996. leta uspel oditi v Slovenijo. Iskal sem po ulici komu in kam naj se obrnem, kdo skrbi za Slovence iz bivše Jugoslavije. Tako meje sprejel gospod Škarlevaj Andrej na Ministrstvu za zunanje zadeve - Državni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dobil sem tudi prospekte, brošure, zastavice...
Ko sem se vrnil v Novi Sad, sem pripovedoval prijateljem Slovencem, kaj sem doživel v Sloveniji in predlagal, da negujemo svojo kulturo, jezik, običaje in druženja. Tako je potekla inicijativa. Nas nekoliko se je dogovorilo (22) in hoteli registrirati Društvo v
SUP-u Novi Sad, a oni so iskali predsednika. Za predsednika sem izbran jaz in tako je bilo Društvo registrirano. Nikoli nismo imeli nobenih problemov, a mi smo se držali svojega Štatuta. Ime smo vzeli: Društvo Slovencev Novi Sad.
Od tedaj sem vsako leto šel, da obiščem familijo. Leta 1998 me je sprejel predsednik Republike Slovenije gospod Milan Kučan. Sprejel meje zelo lepo in vprašal, kako se imenuje naše Društvo. Povedal sem mu, da še nemarno imena, ampak da razmišljamo o tem. Po povratku sem Izvršnemu odboru poročal o vsem in počasi smo prišli na moj predlog, do imena "Kredarica".
•	Številčnost, razprostranjen ost Slovencev po Vaših podatkih in nacionalne odlike? In kakšna je struktura DS "Kredarica "?
Nas je bilo 1991. v Novem Sadu, Vojvodini, v Srbiji in v Čmi Gori okoli 10 000 skupaj. Ker je obstajala jugoslovanska narodnost, se je zanjo izjasnilo kar precejšnje število Slovencev. Državni zakon Slovenije priznava do 3. kolena slovensko narodnost.
Mi smo bili najboljši ambasadorji svoje države tukaj in takšen smo si tudi imidž ustanovili. Ohranili smo se skozi familjarne zveze in pridobili zelo številne prijatelje kar se vidi po našem Društvu. Imamo samo dva zakonska para, ki sta oba Slovenca. V Društvu imamo 120 intelektualcev z visoko šolsko izobrazbo, od tega jih je 10% doktorjev znanosti, a od teh so 50% univerzitetni profesorji, mnogi so na visokih položajih. Jaz sem npr. bil tehniški direktor "Naftagas"-a. "Naftagas" je takrat bil 2. po velikosti, a "INA" prva v državi. Za sve sem bil odgovoren (jaz - ne-partijec). Z eno besedo, Slovenci smo bili vestni in dobri delavci.
•	Kako se odvija vzpostavljanje trdnejših vezi z domovino?
Največ sta pomagala naše Veleposlaništvo in Konzulat v Budimpešti. Mi iz "Kredarice" dobivamo olajšano vizo za potovanje v Slovenijo. To je vsekakor posebna privilegija. Konzulat se seli iz Budimpešte v Beograd.
Pomagalo nam je tudi Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije v organizacijskem, moralnem in materijalnem smislu. Plačajo nam stroške zakupnine prostorov kluba, kakor tudi ostalo materijalno poslovanje. Tudi Ministrstvo za šolstvo in šport nam pomaga, saj plača honorar učiteljicam in šolski prostor tako, daje pouk brezplačen za vse člane Društva.
Z Matico izseljencev so tudi dobri odnosi, "Rodna gruda" nam prihaja gratis. Zelo dobro, izvenredno sodelujemo z dr. Miranom Mejakom, bivšim jugoslovanskim veleposlanikom v Nigeriji, ki sedaj vodi slovensko delegacijo za sukcesijo bivše Jugoslavije. Dr. Miran Mejak je sicer moj kolega s študija in službovanja v Lendavi ter moj osebni prijatelj. Doktor Mejak nam omogoča službene kontakte za interes našega Društva. Za to smo mu zelo hvaležni. Njegova firma "Pharos" nam sponzorira "Delo".
"Rdeči križ" Slovenije namje s posredovanjem Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva v Budimpešti poslal človekoljubno pomoč v mesecu decembru. Poleg naših članov so pomoč dobili tudi drugi, kar je že bilo objavljeno. V zadnjem času (po oktobrskih volitvah) smo tu bolje sprejeti. Proslava rojstva dr. Franceta Prešerna je bila lani prvič prirejena v Novem Sadu. Govoril je gospod Pornoriški, a med gosti so bili predstavniki iz Ljubljane in iz Veleposlaništva iz Budimpešte. Prvič se je takrat sališala pesem: "Mi, Slovenci vinca ne prodamo".
No, problem je, ker nimamo nikogar, ki bi nam trajno pomagal, nimamo sponzorjev, da bi nam bolje šlo. Obstaja veliko zanimanje meščanov za naše Društvo ali jih za sedaj ne moremo sprejeti, ker nimamo odgovarjajočega prostora. Zato so neki "na čakanju".
•	Kako se odvija vzpostavljanje zvez z inozemstvom in če je to v skladu s Statutom? Društvo "Rojak" iz Radgone nam je tudi pomagalo. Poslali so nam materijalno pomoč in pomagali, da smo vzpostavili stike z Društvom "7. člen" iz Avstrije. Za sedaj je to vse. Bo tudi predlog za menjanje Statuta v tem smislu.
•	Poznata je, da govorite večjezikov. Kaj bi izdvojili kot posebno zanimivost v svojem ustvarjalnem delu?
Govorim angleško, nemško, francosko, srbsko in slovensko. Avtor sem slovarja o izrazih, ki se uporabljajo v raziskovanju, proizvodnji in predelavi nafte. Izrazi so obdelani na 6-tih jezikih: angleškem, nemškem, francoskem, ruskem, rumunskem in srbskem. Imenuje se "6-jezični naftaški slovar". Delali smo ga 10 let Izšel je v Novem Sadu 1994. leta. Slovenec je avtor srbskega slovarja.
4
Še ena zanimivost: Emil Volkar in jaz sva edina, ki sva bila stalno prisotna na vseh naših sestankih.
•	Kako vidite razvoj DS "Kredarica"? Potrebno jc, da se društvo več razvija, vrtec za otroke, orkester, ojača pevski zbor, literarna sekcija (potreben nam je kulturolog), razne sekcije, planinarska sekcija, druženje v prirodi... Da se ne zgodi tako kot se je sedaj, ko je naš doktor Milan Breberina organiziral izlet in prišel nanj sam. Veselice in izlete v Slovenijo bi bilo potrebno organizirati. Razvijati človekoljubnost, ki se trenutno vidi v neplačanju članarine za starejše člane. Moram povedati, da so ves inventar, ki ga imamo v teh naših prostorih, darovali naši člani. Posamezniki dajejo na svoje usluge poseben popust za ostale člane Društva.
Mnogo članov je prišlo do državljanstva, veliko pa ga še želi.
•	Društvo ima bilten?
Želja nam je, da bilten izhaja mesečno, za vsak sestanek. Samo to ne morejo delati trije ljudje, mora jih biti več.
•	Etno-biznis in DS "Kredarica "?
To so šele začetki. Slovenci imajo tu zveze, poznajo prilike, pa tudi delati bo treba več na tem področju, da bi se več ljudi zaposlilo tu, da se tu razvija slovenska skupnost.
•	Za številne in komplicirane dejavnosti je potrebna močna osebnost. Kako ste vse to uspeli?
Mnoge stvari sem kopiral z Zahoda in jih v praksi uresničil. Zahvaljujoč sodelavcem smo veliko naredili in veliko dosegli z njihovim razumevanjem in pomočjo, a vse v cilju napredka Društva. Kličejo nas iz cele Jugoslavije, ker smo edino Društvo ali ne moremo sprejemati, saj imamo dovoljenje za delo samo za področje Novega Sada... Morali bomo preurediti Statut.
Zahvaljujem se tudi v imenu vseh članov našega Društva Slovaškemu društvu "Jožef Šafarik" ker so nam odstopili svoj prostor za naša druženja, Slovaški dom.
Gospod Franc Cevc, dipl. ing., predsednik DS "Kredarica" vNovem Sadu, uživa veliko zaupanje članov, poln je idej, zavedajoč se sedanjega trenutka. Zaželimo mu, da se čim več teh idej uresniči.
Razgovor vodila Marija Lovrič ■
POPRAVEK
V 1. številki Billcna "Krcdarica" sc jc na tej strani, v rubriki Predstavljamo naše člane, s tehniško pomoto pojavila napaka. V delu vprašanja gospodu I. Zavrtaniku "Kako je teklo Vaše vključevanje?" -odgovor glasi. "Mene je priporočil gosp. Milan Podgomik - "Italijan", a gosp. Franc Mihevcje prišel k nam v delavnico in predložil, da se osnuje Društvo Slovencev. Vprašal je, če bi jaz in moj brat bila voljna pristopiti Društvu".
Gospoda Ivana Zavrtanika ter gospoda Franca Mihcvca in gospoda Franca Cevca, katerih imena so zamenjena, kakor tudi spoštovane bralcc, prosimo, da nam oprostijo.
Uredništvo ■
16	Kredarica
Od 17. do 20. aprila v Radovljici
29. SEMINAR ZA UČITELJE V TUJINI
V	Radovljici je od 16. do 20. aprila tega leta obdržan Seminar za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika v tujini, ki gaje že 29-tič organiziralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, skupaj z Filozofsko fakulteto Republike Slovenije.
Učitelji dopolnilnega pouka, ki opravljajo pouk jezika v tujini, imajo pred seboj zelo veliko in zahtevno nalogo, oni, namreč, ne poučujejo svoje učence samo jezika, oni so in morajo biti, most med njimi in domovino, boljše rečeno most z zelo veliko tirov, in iz tega razloga morajo tudi globoko posegati v kulturne programe in kulturno življenje svojega Društva. Iz tega razloga Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, skupaj z Filozofsko fakulteto, tudi organizira takšne seminarje, da bi učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine popestril njihovo znanje, da bi jim posamezne učne vsebine podrobneje predstavil, da bi jim ponudil nove cilje.
V	tem smislu je Seminar v Radovljici veliko, res veliko ponudil, lahko se reče daje bil zares enkraten! Seminarja so se udeležile vse tri učiteljice pouka iz Novega Sada (Silva Stakič, Angelca Arandelovič in Desa Poslon) in se mirno lahko reče da se niti ena ni vrnila ravnodušna. Od dobrih strokovnjakov so se slišale nove, sveže stvari na pravi način, z pravo miro da pouk naprej poteka še z večjim entuzijazmom!
O samem mestu Radovljici se razen o Seminarju, lahko reče še veliko. To je lepo mestece na Radovljiški ravnini, ki se imenuje tudi Dežela in leži nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Tukaj je rojen Tomaž Linhart (1756-1795) prvi slovenski dramatik, oče slovenskega gledališča in prvi slovenski kritik-zgodovinar, ki je svojem mestu tudi svoje knjižnico v prelepi stavbi. Radovljica je še znana po Čebelarskem muzeju, po Festvalu stare glazbe, po vrsti prireditev v decembru, z katerimi se mesto poslavlja od starega leta, kakor tudi po svoji prelepi okolici.
Desa Poslon, učiteljica dopolnilnega pouka ■
Človekoljubnost na delu
Razvijajoč človekoljubnost v okviru DS "Kredarica", dajejo posamezni člani na svoje usluge poseben popust članom Društva, ali jih celo opravljajo brezplačno. To so:
•	dr. Mirna Milutinovič, oftalmolog (očesni zdravnik), Branimira Čosica št. 2, tel. 334-657 vrši brezplačno preglede oči;
•	dr. Boris Pipan, stomatolog, Vere Radišič 17, Petrovaradin, tel. 435-277 obavlja brezplačne stomatološke preglede, a na ostale usluge daje 10% popust;
•	dr. Dražen Felle, internist, Trg Ferenca Fehera 9, tel. 57-605 daje 10% popust na svoje usluge;
•	pravnik Toma Krasula, tel. 443-987 nudi brezplačne pravne nasvete.
•	Vse obiske je treba telefonično dogovoriti.
•	Vkoliko se še kdo želi vključiti s svojimi uslugami, prosimo, da obvesti Izvršni odbor.
Marija Lovrič *
Aktivnosti članov Društva Slovencev "Kredarica"
MENSA PONOVO V SLOVENIJI
MENSA je mednarodno združenje in je osnovano 1946. leta v Oxfordu. Združuje ljudi, katerih je koeficijent inteligence preko 148. Na teritoriju SFRJ smo imeli prilično številno MENSA (bili smo četrti v Evropi po številu članov) ali je 1991. leta prišlo do razpada MENSA SFRJ. Največ članov je bilo v Novem Sadu (preko 300), a v Sloveniji je bilo okoli 50 članov. Žal MENSA v Sloveniji ni obstala, ker je za nacionalno MENSA potrebno imeti preko 250 članov.
Moja babica je Slovenka pa tudi odrastel sem v Sloveniji (Divača), zato sarn želel, da nekaj napravim za ustanovitev MENSA v Sloveniji. Tudi sem član DS "Kredarica" v Novem Sadu. Pred dvema letoma sem dobil od mednarodne MENSA polnomoč za organizacijo testiranja izven meja Jugoslavije. Pomaga! sem pri formirovanju MENSA u Ukrajini, Bosni in Makedoniji. Zaradi mojega angažiranja pri formiranju MENSA v Jugoslaviji in ustanovitve MENSA v jugovzhodni Evropi, kakor tudi zaradi mojega mednarodnega projekta, ki ga je osvojilo nekoliko evropskih MENSA (Francija, Italija, Nemčija, Avstrija, Španija, Bolgarija, Norveška in Slovaška), sem na predlog MENSA International uvrščen v knjigo "Kdo je kdo v svetu" za XXI. stoletje v izdaji "International Biographical Centre" iz Cambridge-a.
Direktor svetovne MENSA, Ed Vinset, me je pooblastil da organiziram testiranje in pomagam ponovno formiranje MENSA v Sloveniji. Članica MENSA YU MajaMinja, ki dela v Novi Gorici, je zbrala zainteresirane člane nekdanje MENSA YU, ki žive v Sloveniji in dogovorjeno je bilo, da se prvo testiranje izvrši v začetku aprila 2001 v Ljubljani. Po tem sestanku je MENSA v Sloveniji dobila status "MENSA v formiranju", kar je prvi korak pri ustanovitvi vsake MENSA.
Prvo testiranje MENSA v Ljubljani je bilo torej 7. aprila 2001 v organizaciji MENSA YU in s pomočjo nekaj članov MENSA Hrvatske, kije bila tudi prisotna na testiranju. Sam potek testiranja je pomagala študentska organizacija Ljubljane, a glavni organizator je bila Maja Minja. Po testiranju je dogovorjeno s prisotnimi člani "MENSA Slovenije v formiranju", da izvršimo še eno testiranje v prvi polovici tega leta. Veliko smo se pogovarjali o načinu oraganiziranja nove MENSA, kakor tudi o možnostih mednarodnega sodelovanja.
Moram povedati tudi to, da so nekateri člani MENSA YU tudi člani DS "Kredarica". Vabimo člane DS "Kredarica" da se prijavijo za testiranje. Prijave dostavite tajniku DS "Kredarica" gospodu Albertu Kužnerju.
Dr. Ranko Rajovič ■
V	Novem Sadu
DNEVI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V JUGOSLAVIJI
Gospodarska zbornica Slovenije je v Novem Sadu od 21. do 23. marca na Novosadskem sejmu organizirala Dneve slovenskega gospodarstva v Jugoslaviji. Nastopilo je okoli 90 izlagalcev, vglavnem poznatih na našem tržišču: "Fructal", "Iskra", "Sava", "Planika", tekstilna in živilska industrija kakor tudi industrija pohištva, kovinska industrija itd. Predstavljena je bila tudi turistična ponudba Slovenije. Izložba je vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev, predvsem poslovnih ljudi, ki so se zanimali za pogoje nadaljevanja ali pa začetnega sodelovanja. Vendar so za boljše in kvalitetnejše sodelovanje jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva poleg dobre volje potrebni še meddržavni sporazumi o plačilnem prometu in carinski regulativi, ki bodo omogočili enostavnejši pretok ljudi, denarja in robe. To so poudarili tako domačini, katere je predstavljal župan Novega Sada, gospod Borislav Novakovič, ki je odprl prireditev, kakor tudi predsednik Zunanjepolitičnega odbora Skupščine Slovenije gospod Jelko Kacin, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije gospod Jožko Čuk in podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije prof. dr. Milutin Čirovič.
Vidno zadovoljen velikega obiska izložbi slovenskega gospodarstva gospod Jožko Čuk, je na konferenci za novinarje poudaril, da se sodelovanje Slovenije in Jugoslavije ne sme zaustaviti samo na trgovini, ampak se mora razvijati v okviru skupnih vlaganj ter sodelovanju v znanosti, zgodovini in kulturi.
Za nas, člane Društva Slovencev "Kredarica" v Novem Sadu, je izpuščena prilika da skupno organiziramje nastopimo na tej veliki promotivni prireditvi slovenskega gospodarstva. Ali vrata za sodelovanje so ponovno šele odprta in za pričakovati je, da bo še novih priložnosti in srečanj.
Zlatica Radisavljevič ■
V	Beogradu
45. SEJEM TEHNIKE
Gospodarska zbornica Slovenije je organizirala predstavitev slovenskega gospodarstva na 45. mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu od 14.-19. maja 2001. Na približno 1.000 m2 je bilo predstavljeno preko 40 slovenskih podjetij.
■■■■■■■I
V okviru predstavitve je bil organiziran tudi "Dan slovenskega gospodarstva" 14. maja, na katerem so zastopniki gospodarskih zbornic in nadležnih ministrstev predstavili problematiko mednarodnega sodelovanja.
Gospodarska zbornica je v sodelovanju DS "Kredarica" angažirala nekoliko članov Društva, da so delali na njenih štandih v Beogradu.
Vsi, ki smo delali, se zahvaljujemo Gospodarski zbornici Slovenije, kakor Izvršnemu odboru našega Društva, ki nas je predložilo.
Mariana Radisavljevič ■
6
KBIPAMCA
OB 125 OBLETNICI ROJSTVA VELIKEGA SLOVENSKEGA PISATELJA
" Postavljen si bil na svet za vernega vojščaka vesoljne pravice, božje resnice in večne lepote "
Veliki pisatelj slovenske Modeme in največji mojster slovenske besede Ivan Cankar je rojen 10.05.1876. v Vrhniki, v družini revnega tržaškega krojača. Cankarjeva otroška leta, njegova mladost in sploh celo njegovo življenje, so potekali v revščini in grenkobi, ki sta dali osnovni ton celem njegovem življenju in posebno njegovi ustvarjalnosti. Ivan Cankar je živel in ustvarjav v zadnjem četrtletju XIX stoletja, v času velikih previranj, ki so potresali, ne samo Evropo, pač celi svet in tako tudi slovenske kraje. To je čas industrializacije sveta, čaas porajanja novega društvo nega razreda, razreda proleterijata. Na eni strani raste revščina proletarcev, na drugi se pa kopiči bogatstvo buržoazije.
Ivan Cankar globoko doživlja obdobje v katerem živi in ustvarja, razume ga in z celim svojim bitjem stoji na strani revežem, preganjanih, bolnih, nesrečnih, ubogih on jim predvida celo svetlejšo bodočnost, predvida revolucijo proleterijata, zmago delavca.
Po končani realki v Ljubljani se Ivan Cankar vpisuje na višjo tehnično šolo na Dunaju, pa študi hitro zapušča in se obrača pisa-tcljstvu.
Na Dunaju živi Ivan Cankar, s presledki, 11. let in se, po bivanju na Dunaju vrača v Ljubljano, kjer živi, piše in propagira napredne ideje, zaradi česa ga oblast preganja, pa je bil celo v zaporu. V Ljublajni je Ivan Cankar tudi umrl 11.12.1918. od posledic nesrečnega padca.
Ustvarjalnost Ivana Cankarja je zelo bogata in obsežna. Že zelo mlad, še kot učenec, sc je oglasil v slovenski književnosti. Pisateljstvo je začel, kot veliko drugih, z ljubezensko poezijo. Poezije seje kmalu odpovedal, kjer je spoznal da se skozi prozo boljše lahko izraza.
Ivan Cankarje napisal okrog 10 zbirk, črtic in novel. Najbolj ganjlivc so njegove črtice in novele posvečene materi. V njih je svoj materi vzdignil
IVAN CANKAR
( 1876 - 1918 )
spomenik kakšen svoji materi ni vzdignil noben slovenski pisatelj.
Ivan Cankar je napisal tudi 4 romane, od katerih je najbolj pomemben roman "Na klancu". V njemu je naslikana zvesta zgodovina njegove družine, njegove mladosti in v njem poveličuje tudi žalostno usodo njegove matere, ki je zgodaj ostala sama in v revščini, ker je Cankarjev oče otšel "tr-buhom za kruhom". |p Najlepša in največja ■' Cankarjeva povest jc povest "Hlapec Jernej in njegova pravica". Pretresljiva je usoda iz-služenega hlapca, koga, po smrti starega, mladi gospodar "požene" s posestva, katero jc hlapec gojil z lastnim zno-jem.Dramatičcn jc konec povesti ko Jernej izgori skupaj z posestvom v ognju.
Še bolje kot pripovednik jc Ivan Cankar upodobil slovensko družbo v njegovih dramah. Znane in veliko izvajane so njegove drame "Jakob Ruda", "Za narodov blagor", "Kralj na Bctajno-'Hlapci" ter farsa "Pohujšanje v dolini šentflorijanski". Z grotesko Ivan Cankar ovekovečuje in osmešuje slovensko, posebno malomeščansko, družbo.
Ivan Cankarje bil oster družbeni kritik. S svojim ustvarjanjem jc obogatil slovensko slovstvo kot retko kateri pisatelj. Književna ustvarjalnost Ivana Cankarja jc zaradi svojih kvalitet postala lastnina celega slovenskega naroda.
V naslednjih verzih lahko izvemo veliko o Ivanu Cankarju ko nam sporoča:
" britkost je prag večnega veselja in smrt jc le vstopnina v paradiž. "
' Luč je in Bog je, radost in življenje! Svetlejši iz noči se zašije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje. "
IZ ZBIRKE PESMI "EROTIKA"
Saj to ze davno sem na tihem slutil, in glej, naposled je prišlo tako -hladno si dala roko mi v slovo; saj to ze davno sem na tihem slutil. Četudi solzno bilo ni oko, Bog sam ve, kaj sem pri slovesu čutil. Saj to ze davno sem na tihem slutil, in glej, naposled je prišlo tako.
Visoka stena je med nama vstala, na eni strani noč, na drugi dan; in tebi sije zdaj svetlejša stran. Visoka stena je med nama vstala; a takrat, ko bo tvoj obraz solzan in bled in suh - prepozno bode pala... Visoka stena je med nama vstala na eni strani noč, na drugi dan.
( "Erotika"jc izšla 1899. Leta ) ***
Pripravila Desa Poslon, učiteljica dopolnilnega pouka Slovenščine v Novem Sadu

. ____ ^f
}uGOSLAV17.|pl20
IVAN CANKA 1876 - 1976
e
n c
SI
Na sestanku Društva Slovencev "Kredarica "(7.septembra)nas je gospa Desa Poslon. referent za šolstvo,obvestila,da se bodo do kraja tega leta obdržale tri prireditve
in to: 05.10.2001.VEČER POSVEČENA PISATELJU IVANU CANKARJU
Napovedalka programa učenka Tamara Kliček
Zbor poje slovenske ljudske pesmi Življenjepis pisatelja Ivana Cankarja bere napovedalka programa
Inserte iz pripovedk pisatelja berejo učenci šole pouka
Kvartet učenca Boruta Pavlica .študenta gla-zbene akademije.izvaja program na violah Razstava ročnih del članic Društva
02.11.2001. KOSTUM [RANA SLOVENSKA VESELICA
Napovedalka programa učenka Tamara Kliček Zbor izvaja slovenske ljudske pesmi
KULTURNO ŽIVLJENJE DO KONCA LETA 2001.
TRI PRIREDITVE
O običajih Slovencev berejo učenci in učiteljice pouka
Solo skladbe na violini izvaja mr Florijan Ba-laz.doeent na akademiji za glazbo v Novem Sadu
Slovenske nareke berejo učenci pouka slovenščine
Zbor izvaja slovenske ljudske pesmi
07.12.2001 .ZNAMENITOSTI SLOVENIJE
Napovedalka programa učenka Tamara Kliček Zbor izvaja pesmi
Predavanja o znamenitostih Slovenije držijo učenci šole pouka
Prireditev "Težava s pospravljanjem" avtorja Toneta partljiča izvajajo učenci
Študentka glazbene akademije izvaja svojo točko na čelu
Zbor izvaja pesmi
Razstava (izlagajo člani Društva)
Kredarica
7
MAJHNI JEZIČNI NESPORAZUM;
obveshi \ -umi-i
V Sloveniji seje nekoč v osnovni šoli, poleg maternega jezika učil tudi srbski jezik. To je bilo obvezno. Andreji je šlo kar dobro, celo odlično. Pa tudi učiteljico Slobodanko je imela rada. Bila je dobra, mlada in pa zelo lepa. Vse njene lekcije se je naučila napamet. Sko raj že na školski uri.
Tiste "petice" iz srbskega jezika, kot tudi celo spričevlo iz osnovne šole je že zdavnaj izbledele, ko se je Andreja nekega dne s svo-
VABILO NA SODELOVANJE
Spoštovani bralci!
Pred vami jc 3. številka "Krcdarice" in z njo nas pet članov uredniškega odbora. Trudili smo se, da vam pripravimo aktualne in inte-resantne sestavke (kolikor jc to mogoče, ker Bilten izhaja tromesečno), ampak verjemite, da bi bilo mnogo lažje in zanimivejše, če bi bilo več avtorjev. Zavedamo se napak, ki se še dalje javljajo. Ampak trudimo se, da s pomočjo sodclavca (lektorja) sestavke uredimo s čimmanj napak, da tudi s pisano besedo negujemo slovenski jezik na teh prostorih. Bodimo potrpežljivi in potrudimo se skupaj. Vabilo jc še posebej namenjeno folo amaterjem, ker imamo problem, da s sliko zabeležimo dogodke in aktivnosti našega Društva. Oglasite se! Čakamo vas! Uredniški odbor "Kredarice"
PIŠČANEC V OBARI
Poraba: 2 piščanca, sol, žlica masti, 1 do 2 žlici moke, košček limonine lupine, pctcršiljeve korenine, korenčka, vršiček majorana, kis ali limonin sok.
Izdelava: V vroči masli nekoliko opraži na kosce zrezana, rahlo osoljena piščanca, nato jih potresi z moko, malo prepraži, prilij kropa in prideni zelenjavo; če jc treba še malo soli. Počasi kuhaj. H koncu prilij po okusu kisa ali limoninega soka. Mehko meso poberi v skledo in precedi nanj obaro.
Ravno tako napravi kokošjo obaro, lc prcccj časa jo moraš dušiti, da bo meso mehko.
SIROVI ŠTRUKLJI (KUHANI)
Vlečeno testo
Poraba: 40 dkg mehke moko. 1 jajce, 3 dkg masti, 3 dkg masla, ščepec soli in mlačna voda.
Izdelava: Iz presojane moke, jajca, soli, masti, masla in mlečne vode zamesimo srednje trdo testo. Mcsiti moramo tako dolgo, da se že delajo
jim soprogom doselila prav na srbskohrvaško jezično področje. Res, da so ji le malo prišle prav, ampak malo. Dogajalo se je, da jo niso razumeli, ali pa tudi ona ni dobro razumela pogovara. Pri prvi zaposlitvi sicer ni imela posebnih težav, imela je opraviti bolj s številkami, a številke se pišejo na vseh jezikih enako.
Ni pa dolgo potrajalo. Bila je premeščena. Tajnica Inštituta je Andrejo poklicala v pisarno. Rekla je: "Andreja, jutri pa greš od nas v "PE-KA"...! Potrebna jim je tajnica" ."Ja, tako mi je rečeno. Premeščena sem v neko "pekarno", solznih oči je povedala soprogu. "V pekarno..." čudil seje. "Kaj boš pa ti delala v "pekami...?" stal je pred Andrejo, čakal odgovor. "Tajnica..." je kratko odgovorila. Seveda, Andreja ni vedela, da kratica "PE-KA" pomeni POKRAJINSKI KOM1TET. Nesporazum?
V tem "PE-KA-ju" je bil zaposlen tudi voznik predsednikovega avgomobila Ciga. Dober človek. Ni on bil Cigan, tako se ga klicali ker je imel temno polt. Rad pa je včasih, če je bil prost, malo posedel pri Andreji, da kakšno rečeta, pokramljata. Beseda za besedo, enkrat jo vpraša: "Kaj pa dela tvoj oče, mislim kje dela...". "Moj oče je pa že v pokoju, rekla je Andreja, tako mimogrede ob svojem delu. Voznik Ciga je obesil pogled v svoje roke, čez nekaj časa pa je iz sožalja in v tolažbo rekel: "Veš, tudi moj stari je kar hitro, pred dvema let..." ni rekel do kraja. "Moj oče je šele eno leto...! Ampak je kar v redu, zdravje. Rad tudi hodi s prijatelji, ki so tudi v pokoju - v pen-ziji" - seje popravila, v lov na zajčke. Ciga ni več spraševal, vstal je i počasi odšel. Za vedno pa je zapomnil da beseda "v pokoju" pomeni "v penziji". Andrejin oče je torej živ in zdrav in hodi v lov na zajčke.
Beti Muric
mehurčki. Testo nato oblikujemo v hlebček in ga pokrijemo z ogreto kožico Pustimo, da pol ure počiva, nato paga na pomokanem prtu tanko raz-vlcčcmo. Robove obrežemo, nekoliko osušimo in na tanko namažemo z raztopljeno maščobo (olje, maslo ali margarina).
Nadev: 30 dkg dobro ocejcncga in ne prckislc-ga mladega sira, nekaj žlic kisle smetane, 2 jajci, 2 žlici sladkorja, nožev vrh nastrgane limonino lupi-nicc, 2 peščici opranih rozin. Sir zmešaj z rumenjakoma, dodaj smetano, sladkor, limonino lupino in trd sneg beljakov. Razvlečeno testo namazi z nadevom in potresi z rozinami in rahlo zvij ter zavij v moker in z drobtinami posut prtič. Na konceh zavežemo, povežemo z vrvico še po dolgem in v malo osoljenem kropu kuhamo pol ure. Kuhane zreži na poševne kose ter zabeli z maslom in drobtinami.
Enako naredimo orehove štruklje (nadev naj nc bo pregost in nekaj manj sladak).
Pripravila: Angelca Arandjelovič
*	Na internetu je članica našega Društva Aleksandra Djilas naredila sajt o Društvu Slovencev
"Kredarica". Predstavljeni so osnovni podatki o Društvu in njegovih aktivnostih. Podatki se bodo redovno azuri-rali. Naslov je: WWW.KREDARI-CA.S5.COM
•k-k-k kkk
*	Od 3.septembra z delom nadaljuje šola slovenskega jezika, ki jo zdaj obiskuje 70 zain-teresiranih. Pouk imajo tri učiteljice, a odvija se v eni izmed učilnic Odprte univerze v Novem Sadu (Radnička ulica 20, II nadstropje,soba št.218) po naslednjem raspo-redu :
-	gospa Silva Stakic ima pouk v sredo in v petek od 17,30 do 21,30, in pouk za otroke v soboto od 9,30 do 11,00;
-	gospa Desanka Poslon ima pouk v ponedeljek in v torek od 19,30 do 21,30, v četrtek od 17,30 do 21,30 in za otroke v soboto od 10,30 do 12,00;
-	gospa Angelca Arandjelovič v ponedeljek in v torek od 17,30 do 19,00, v sredo od 20,00 do 21,30, v četrtek od 19,30 do 21,00 in vsako drugo soboto za srednješolce z nasprotnim turnusem od 10,00 do 11,30.
•kifkifk-k
*	V Klubu Društva Slovencev "Kredarica" (Futoški put 12) imamo naslednje aktivnosti:
-Tajnica Društva Mirjana Skokandič in blagajnica Majda Tot Arvai dežurata ponedeljak, sredo in petek od 15,00 do 17,00 ure;
-	Pevski zbor DS "Kredarica" ima vaje vsak torek od 16,00 do 18,00 ure;
-	Knjižnica Društva je odprta vsak torek od 18,00 do 20,00 ure.
VABILO!
-	Vabimo člane Društva, ki znajo igrati na nek instrument (in ga imajo), da se prijavijo v Klubu zaradi osnovanja orkestra;
-	Člani Društva, ki želijo in lahko na sebe prevzamejo obveznost, da fotografirajo aktivnosti in dogajanja dela Društva, kako bi se priskrbele fotografije za naš časopis "Kredarica" in za fotoalbum, ki je v pripravi, se naj tudi prijavijo v Klubu.
Zlatica Radisavljevič
RECEPTI SLOVENSKE KUHINJE
Bilten "KREDARICA" • Izhaja tromesečno • Uredniški odbor: Zlatica Radisavljevič, urednik, Marija Lovric, Rajko Maric, Angela Arandelovic in Albert Kužner. člani • Priprema (iska Ljubomir Rakic • Tisk: SZR "Miva" Veternik • Tiraž: 150 primerkov • Primerek brezplačen • Naslov uredništva: Društvo Slovencev "Kredarica", 21000 Novi Sad, Futoška 12 •
Telefon: 611-541 •