Letnik VIII. V Gorici, dno 13. decjembra 1900 Številka 51. Izlmju vsaki črlrlck olt II. /.jul. tluknpisi sc no vimi.iji». iVIriinknvana si' ni' sprojimiiiin Cena zn wl' krom.1 /.a ci■ I<» Irlo. 1 oucljiv list /ai slovensko ljudstvo im Primorskem. _______________________________ I S(' bii vero, dom, tesarju! pismu sr ne sprejemajo. Cena ssn wlo Mu (> krmi. /,;i pul lrl;i !! kram'. Za mani nfciiiiižiic 1 i.. 1..1.. 1 l/.ilajali'lj in oilpivorni uri‘iliiik: IVAN BAJT. Tisk. »Narmlmi tiskarna v (inrici. mn I'! ‘ulica ^ l' V !•, " * "'i " 'n' “ "l""ivniilvo v (Juriči, S,- ; i i • • sl,,vllkt) st' prmlajaju v lobakaruali v Šolski ‘N_ll,,s.kl "i11'1 ":l . Im-f-ii (Itiva , j. vjn Rokopise spri' a iircilnišlvo v (inrici, dvorišče sv. Ililarija 7 Kaj nam jo poccti? Vera in sicer katoliška vera je reva, da se Bogu smili. Od vseli je zaničevana, zasramovana in preganjana. Da t>i Judom kdo zameril ali luteranom ali celo paga-liom, ker živijo kakor jim ukazuje njih vera in da uravnajo svoje delovanje po svoji veri — tega se nikdar ne sliši, ampak hvali se jih, da so dobri, pošteni ljudje in to, ker žive po svoji veri. Edino katoličanu se šteje v zlo, ako si prizadeva tudi v dejanju javno in zasebno spolnovati, kar mu veleva njegova vera. Zakaj to? Čudno vprašanje, kaj ne? Vendar če stvar dobro premislimo, ni prav nič čudnega. Pregovor pravi: ..resnica oči kolje". To je vže uzrok, zakaj je katoliška vera preganjana, ker namreč resnico liči. Resnica pa je le jedmi, to pa zametujejo hudobneži sedanjega časa — tedaj naravna posledica, da morajo preganjati vero, katera uči resnico, ki njim oči kolje. Vera se pa sama ne oznanjuje, ampak oznanjujejo jo v to poklicani ljudje. Naši nasprotniki, ki pa dobro vedo, da je v srcih našega ljudstva dobro vkoreninjena vera, da ni izginil še iz srca ljudstvu ves čut za dobro in pravo, zalo vpijejo: mi ne preganjamo vere, ampak „farje“. Tedaj vporabljajo izrek: „Vdaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce“. Ti hudobneži — ali povejmo odkrito: liberalci, brezverci naroduo-napredue stranke in nasprotniki vere in cerkve — računajo tako-le: Ogrdimo duhovščino, ki prav uči ljudi, vzemimo ljudstvu zaupanje do duhovščine — potem bodo ljudje naši, počenjali bodo kar jim bomo ukazovali mi, potem še-le jim bomo povedali, da hočemo pregnati Boga iz neb e s, p a p e ž a i ii v e r o iz sveta i n c e s a r j a i z Avstrije. Kaj ne, silno lep račun!? Kaj je temu posledica? Najprej, da ljudje sami zabavljajo čez duhovščino in jo nezaupljivo gledajo, drugič pa — UST K K. Usmiljeist našega presvitlega cesarja. Bilo je IH. svečanu I. 1Malo dni po homatijah v Milanu poda se pre-svitli cesar na sprehod. Spremlja na njegov adjutant O' Donnel. Sprehajala se peš po krasnih dunajskih ulicah. — Pridela do neke ograje, kjer je hil lep razgled. Cesar se ustavi. Ura bije ravno 1212 dopoldan. Kar skoči nekdo od strani proti cesarju in ga nenadoma od zadej napade z bodalom v roki. Bil je neki Libeni, krojaški pomočnik, mlad fantalin. — V istem trenutku zavpije neka gospa v bližini. Zapazila je namreč bli-ščoe« lmdalo v roki hudobnega nupado-valca. Na krik gospe zasukne prisvetli cesar vrat in se malo obrne. To je cesarju rešilo življenje. Ljubi Bog ga je obvaroval gotovo smrti. Z bodalom ji* namreč napadovalec zadel ravno na zaponko pri ovratniku (kolarju). Bodalo spodrsne ter cesarja le za pol palca globoko v vrat rani. Libeni zavilme roko, da bi mahnil v tiru ;o, toda ta hip plane O’Donnel, cesarjev adjutant, na hudobneža in ga zgrabi s pomočjo Dunajčana Jožeta tltenreicha. Ali glej! cesarja blago srce in usmiljenje! in to ravno hočejo — da se tudi nekateri duhovniki ogibljejo javnega delovanja, ker jih strašijo tisti „imenitni“ priimki, s katerimi obklada „Soča“ zavedne duhovnike, kajti vsakdo nima tako dobrega želodca in tako železnih živcev, kot gospoda okoli „Soče“. Ali naj se pa bojimo takega podlega o h r e kova n ja? Ne, iu stokrat ne. Duhovniki naj bi pomislili, da so učenci Onega, ki je dal življenje za svoje ovce, in ki jim je kot v oporoki zapustil: „Menc so preganjali, tudi vas bodo". Dobro vemo, da so ga v resnici preganjali sovražniki resnice do srmti na križu, da mu celo v smrtnih težavah na križu niso prizanesli, da celo — po smrti mu niso dali miru, ampak rekli so: „Ta slepar je rekel, da bo čez tri dni vstal - zapečatimo grob in za-slražimo ga z vojaki". Kakor pa se je godilo Njemu, tako se je godilo tudi njegovim naslednikom apostolom in duhovnikom do današnjega dne. To zapuščino preganjanje prevzela je za drugimi tudi današnja duhovščina. Težka je ta dedščina, polna bridkih vzelihljejev in solza, pa prevzeti jo mora vsakdo, ki vstopi v to družino ker jo je zapustil vsem prvi papež: Jezus Kristus sam. To je resnica, ki se ne da ovreči. Sedaj pa poglejmo drugo stran le žalostne resnice. Kako je mogoče, da se to godi? Dr. Scheicher na Dunaju je pisal v nekem časopisu: naj katoličani, posebno pa, kadar je od judovskih listov napaden kak duhovnik, natisnejo v katoliških listih isti članek od besede do besede le kjer stoji beseda „far“ v liberalnem listu, naj se na mesto te besede dene beseda: Jud. Kaj menite, kaj sc je zgodilo na ta nasvet. Vsi liberalni časniki so se zgrozili, so se zagnali nad dr. Scheiclierja kakor sršeni in onemu listu, ki je to prinesel, so grozili z drž. pravdništvom — edino, ker je prinesel eu sam samcat nasvet. Iz tega sledi, da se d u h o v š č i 11 o lahko n a p a d a, Judov pa u e! Pa obrnimo la nasvet Ko je grol O Doiinel potegnil sabljo in mahal po zlobnežu, prosi cesar: ,.l\e tepsti, ne lepsli!“, vzame si ruto iz žepa ter si obriši* kri, ki je curkoma padala od vratu. Grol pristopi k cesarju iu v skrbeli, da bi morda rezilo utegnilo biti oslrupljeno, izsesa mu kri iz rane se svojimi ustnicami. „0 mama mojaI O mama moja !-‘ vzdihne presvilli cesar. ,.() da hi mama moja nič o'lem ne izvedeli! Kaj začnejo v strahu!'1 Bled ko zid, vendar srčno gre cesar domu iu tolaži ljudstvo, ki se je zdihujoče iu jokajoče gujello od vseh strani: Potolažile se, potolažite se! Ni nič, ni nič hudega! Saj linli moji zvesti vojaki v Milanu trpijo-'. Strah iu groza slu ko blisk spreleteli! ves Dunaj. Strcpeluli so od gnjevu in jeze pa tudi narodi po širnem cesarstvu, ko se je raznesla tu strašna vest. Zahvalne pesmi so se glasile po vseli cerkvah proti nebu, ko se ji* izvedelo, da se mi-emu in dobremu vladarju ni nič hujšega jripetilo. V spomin te srečne rešitve pu so narodi avstrijski na Dunaju postavili prekrasno goliško cerkev, imenovano ..votivna ali zaobljubljena cerkev '. Za zidanje te cerkve sprožil je prvo misel sam brat cesarjev, pokojni Maksimilijan. I, 1850. dne - i. aprilu postavil se je že temeljni na naše razmere. Recimo, da bi „Prim. Listu" ali „Gorici“ prišlo na um in bi hotela ponatisnili „Sočinc" članke „Tutti frntti“ in bi .mesto besede „farji" itd. postavila besedo: sodniki, oficirji, davkarji, uradniki, ali kateri stan koli, kaj bi se neki zgodilo? List, ki bi si upal to storili, bi kmalu nehal izhajali, ker bi bila skoraj vsaka številka zaplenjena. Zakaj? Ker ima državni pravdnik svoj „plav svinčnik" vedno pripravljen v obrambo stanov. Kaj pa so duhovniki, da se tako postopa ž njimi? Ali so res laki kot indijski Pariali (brezpravni ljudje)? Vse dejstvo kaže z obema rokama na to! Pa vendar so oni predstojniki katoliške cerkve, ki velja kot državna cerkev, so vendar oni, katerim pri vsaki priliki država zdihuje: uplivajle na ljudstvo, da bo palrijotičuo, dinastično, so oni vendar kolikor toliko od države* pri-poznnni uradniki. Tedaj kolikor in kadar jih vlada potrebuje, so dobri, drugače pa nima vlada ne toliko srca, ne toliko moči, da bi jim branila upliv in časi, ki jo neobhodno potrebujejo ravno pri onih opravilih, katera tirja država od njih. Moč in oblast bi vlada sicer imela, ko bi si upala kaj lacega ubraniti, pa sine upa tukaj se nam usiljuje misel da si vlada ne upa, ker so njeni uradniki sami po večini liberalni, ter se njim samim dobro zdi, da kdo drugi prevzame posel, ki bi ga oni sami radi opravljali — ko bi si le upali! Kaj nam je početi? Naj li vržemo vsled tega malodušno puško v koruzo? Katoličani res trpimo, res se moramo boriti — pa pomislimo, kar nas uči zgodovina, da je bila trpeča, preganjana cerkev vedno zmagovita, vedno sijajna, vedno bolj goreča. Sovražniki nam tedaj ne pogasijo krščanskega prepričanja, temveč ga še vzbudijo, navdušijo, ga oživijo, kjer je začelo pojemati ker peklenska vrat;, m* bodo zmagala. Zato pa narodnjaki, ki čutile le še iskrico ljubezni do naroda, iz katerega kamen, lin sam dan nabralo se je samo na Dunaju v la namen 400.0UI) goldin. L. I87i). dne -L aprilu je bila cerkev blagoslovljena in otvorjena ravno v dan cesarjeve srebrne poroki*. Iu brezbožni Libeni V! Kaj se mu je zgodilo? Obsojen je hil sicer v smrt na vislicah, kar je ludi popolnoma zaslužil. Pa ko je cesar smrtno obsodbo svojega napadovalca podpisaval, je hil dobrosrčni vladar tako ginjen, da mu kane solza iz očesa na podpis in ga tako zamaže. Na to že podpisano smrtno obsodbo raztrgu ter kazen spremeni v dosmrtno ječo. Materi njegovi pa odloči pokojnino. Kedo Iti ne strmel pri toliki usmiljenosti iu velikodušnosti vladarjevi? Kedo hi ne čislal in ljubil lakega cesarja?! „Bog ga ohrani še mnogo let!“ Brat Avrelij. (Piše Pržekov). Pomladansko jutranje solnce jo pogledalo radovedno v celico brala Avre-I i ja. On je ležal bled in upadel mirno na postelji. Koščeni roki je imel sklenjeni k molitvi... Zraven postelje na klečalniku je klečal postaran samostanski brat ter molil. Težko je dihal brat Avrelij. Glavo je imel obvilo s hladnimi obkladki, ka- ste izšli, sedaj je čas, da kujemo železo, dokler je gorko, sedaj delujmo med ljudstvom, ki so ga nam proti svoji volji ^ vzbudili nasprotniki. Kaj naj storimo? Moj Bog, kaj?! 1 ivo je treba združevati ljudstvo na ka-teiikoli način. Loči naj se dobro od slabega. Kar je dobrega ljudstva, naj se se ožje oklene vere in verskega prepričanja, kar je pa slabega, treba poučevati, ker zabredlo je le po hujskanju in zapeljevanju. Ireba je pa tudi napovedati boj „Soči“ na vsej črti, ne samo po listih, ampak v dejanju. Veu ž njo iz vsakega katoliškega društva, veu ž njo iz vsake poštene gostilne, ven ž njo iz vsake družine! Na vsakem, še tako slabo oskrbovanem posestvu najdemo dovolj boljšega gnoja, kot ga nosi „Soča" med svet. Z našim gnojem pognojimo vsaj svojo njivo, se „Sočinim“ pa ne* vemo nikamor. Naj naša ..inteligenca" le piše v „Sočo", naj jo bere, da jo bodo oči bolele, mi se je pa ogibajmo kot peklenščeka iu povejmo glasno in jasno, da: kjerkoli bero iu si upajo prenašati take nesramnosti iu podlosti, kot jih piše „Soča“, tam ui inteligenca, temveč — pesti le n ca. Našemu ljudstvu pa moramo ohraniti vero na vsak način. Iz ljudstva izhajajo učitelji, duhovniki, uradniki, ministri itd. Če so pa ti izgubili vero, bodo katoličani le, ker so v krstnih bukvah zapisani, v dejanju pa bodo neverniki iu j udje. Ta pa, kteremu ni ničesar do vere, je lahko goljuf iu tal — tudi če je minister — dokaz nam je laška dežela, kjer vladajo brezverci. Tega pa nas Bog varuj! Tedaj pozor vsi, ki učile ljudstvo! Kdor ima ušesa za to, da posluša, naj posluša! Politični pregled. Povišanje davka na žganje. Vlada je predložila deželnim zborom nučrl postuve glede doklado na državni davek zu žganje. Nova dokluda se do- tere je skrbni brut vsuko toliko časa prekladal. Njegova mlada licu so liila vela. podobna rumenemu pergamenti. Oči je imel zaprle. Le zdaj pa zdaj je po-gledalo njegovo otožno oko, ki je /.(• izgubilo oni mladostni žar, skozi okno tja gori proti mrzlemu severu, kjer mogočno kipi naš Triglav se svojimi vrhovi proti nebesnemu oboku.... Svetel solnčni žarek je pogledal v njegovo kalno oko, kakor bi hotel A v relija zopet pomladiti, — ozdraviti — a bilo je že prepozno. Britek nasmeh seje zazibal bolnemu bratu krog ustnic, katere so bile blede — izpite... So enkrut mu je pogled hite! tja ven skozi okno, potem pa je zaprl za vedno,vedno one mile, otožne oči... Otožno je zapel samostanski zvon mrtvaško pesom... Na sredi cerkve so napravili bratje mrtvaški oder in nanj so položili umrlega brata. Tum jo ležal sredi cvetlic — nem in mrzel... Krog odrvenelih ustnic je bil šo razlit oni britki nasmeh!... Otožno so donele molitve bratov po cerkvi, molili so zanj, za mladega, umrlega bratu! Knakomerno so plapolale voščene sveče, in v njih svitu so se lesketale drobno kapljico blagoslovljene vode, po rujavej redovniškej obleki. Inču na 20 vinarjev od vsakemu litra. Skupili novi dohodek vlada coni na 10.200.000 kron. To novo doklado bodo pobirali državni organi. Dohodek sc razdeli v sorazmerju s porabo žganju mej posamezne dežele. Najvišji delež dobi ,,dežela žganja" (ialiciju. namreč f>,715.984 kron. Kranjska dobi 323.488 kron. naša goriška dežela pa 65.312 kron. V mestni zbornici dunajski je bil v pelek Imd vihar pri razpravi o proračunu za 1. 1901. Opozicija je razsajala in vpila In zakaj? Ker mestni zbor namerava židovskim akcijskim družbam povišali pridolminski davek od 21 na 27 odstotkov; nižjim obdačencem pa znižali za jedcu odstotek. Itudi bga je nastal vilmr v Izraelovem taboru. Praški občinski zastop je dne 10. t. m. po dolgem pogajanju izvolil prvini podžupanom odvetnika dr. Vojteha Kri ca. drugim pa inžeiierja Kiliarda Neu-berta. Ministerstvo v Bolgariji je odstopilo. Uzrok temu je podkupljivost posameznih članov ministerslv.u, kateri je baje sam knez prišel na sled. Nov boj proti katoliški cerkvi na Franeoskom. Francoska vlada je zbornici predložila načrl zakona, s kalema se zalro vsi redovi na Francoskem. Moj pa m* velja samo samostanom, mar- j več katoliški cerkvi na Francoskem sploh. Toda katoliška cerkev je prebila že druge viharje, premaga tudi tega. Predsednik Kriiger je sedaj v llagu. Nizozemska kraljica ga je posebno slovesno sprejela. V avdijenei pa mu je povedala, da je vsako posredovanje ve-levlastij izključeno. Zato Kriiger ne pojde v Livadijo k carju. Vojna v južni Afriki. Angleži so dosedaj žrtvovali v vojni 90.000 mož in t-0.000 konj. Padlo je torej več an-gležkih vojakov, kakor ji* bila cela burska armada. Lord Kitschener, kije prevzel poveljstvo, je dal povelje vse burske žene in otroke poloviti. S tem hoče vplivati na boreče se može. A burska generala Deivet in Delarey mu odgovarjata z no- j vimi uspehi. S kitajskega bojišča poročajo, j da se za 19. decembra na Kitajskem ! pripravlja nova ustaja. Torej začetek od j konca. Velevlasti zahtevajo od kitajske države odškodnino za podložnikom pro-vzročeno škodo. Sedaj so se pa oglasili i tudi Kitajci le'* zahtevajo odškodnino od velevlasti za poškodbe, ki sojih provzro- i čili evropski vojaki. Kitajci nosijo ..col1-1, j a tako neumni niso. kakor bi kdo mislil. , Nove volitve za državni zbor. Trst. Slovenski kandidat za V. skupino je clr. K v bar, kandidat „pro-gressa“ je A 11 i I ij II o r t i s, kandidat ,.svobodno meščanske stranke*1 je dr. 1) o m p i e r i, kandidat socijalnib demo- Mnogo posvetnih ljudij je stopilo k odru, in marsikdo je zmolil kratko molitvico v prid bratovej duši. Mnogo, mnogo jih je prišlo, a nekdo vendar ni prišel! Ni prišel se poslovit za večno od brata — Avreliju... Rilo je pred osmimi meseci konec poletja. Takrat se je šetal brat Avrelij prvič v redovniški obleki po obširnem samostanskem vrtu. In bil je takrat srečen! Njegov pogled je bil miren. Sam se je često izprehajul med težko obloženimi trtami. Njegovo takrat svetlo oko je često uhajalo črez vrtni zid, in njegov pogled je plul tja gori proti inilej Gorenjski. .. Na njegovih licih je bila takrat razlita ona sumljiva, čudno-zoprna, rudečica... Danes pa je mrtev, bled! Nikdo ni plakal ob odprtem ranem grobu, ko so ga bratje polagali v zemljino naročje snivat lepši, krasnejši san. Le resne, pobožne poteze so se igrale bratom na licih... A lam gori, ob Blejskem jezeru, ob vznožju Triglava, je plakala tisto noč po pogrebu brata Avrelija, v malej ubožnej kočici britko, sivolasa ženica. Zvedela je grozno novico, da je njen sin umrl v samostanu . .. Nikdo drugi ni plakal za mladim redovnikom. Le stara, stara njegova mamica je britko stokala po umrlem njenem sinu — bratu Avreliju!! kralov pa je Uče k ar. Kaj bo iz te zmešnjave, se da težko povedati. Zdi se. da predere dr. Dompieri. V 1 s I r i je vtemeljeno upanje, da si Hrvatje iu Slovenci pribore V. skupino, ki jim po vsej pravici pritiče. in da si ubdrže IV. skupino zapadnih istrskih občin. Na Kranjskem je bila včeraj volitev za V. skupino. Kandidat katoliško-narodne stranke je bil dr. Šušteršič N o v i c e. Naznanilo. Prosimo vse gg, naročnike, da blagovoli* doposlati zaostalo naročnino. Leto, katero se bliža h koncu, je bilo za „Prim. List" zelo viharno. Zahtevalo je veliko truda in vztrajnosti. Upamo, da nam bodo gg. citatelji to priznali s tem, da bodo glede naročnine vestno izpolnili svojo dolžnost! V letu 1901 bomo ceno listu znižali na 3 K, za premožnejše na 4 K. Novim naročnikom, ki vplačajo vsaj 1 K takoj, bomo pošiljali list7žc s.'prihodnjo številko naprej, ako se še o pravem času oglasijo. Uljudno prosimo vse naše somišljenike, naj širijo „Primorski List" med ljudstvo; v vsaki slovenski družini n a j ga č i t a j o, da bodo naši 1 j n b i rojaki sami mogli soditi, kje je resnica iu kje laž in krivica. Lehko si naročita po dva ali več skupaj en list. — Obračamo sc v prvi vrsti do č. duhovščine s prošnjo da stori v tem oziru vse potrebne korake, da se list razširi med ljudstvom. Pa tudi druge rojake prosimo, naj nam v tem pomagajo. Program našega lista je: zagovarjati krščansko načelo ter narodne in gospodarske koristi goriških Slovencev. Uredništvo „Prim. Lista". Sv. misijon v stolnici goriški so vrši v lepem redu in je prav dobro obiskovan. To pa tudi zaslužijo izvrstni govori čč. gg. misijonarjev lazaristov: Fr J a v š o v c a, voditelja sv. misijona in njegovih sodrugov 1. K i t a k a in K. II a j d r i h a. kateri zadnji vzbuja občno pozornost. Med mnogoštevilno množico, ki polni vzlasti na večer prostore naše obnovljene stolnice, smo zapazili tudi precej olikancev, ki se ne sramujejo poklekniti pred Najvišoga ob boku slovenskega kmeta, obrtnika ali delavca. Tako je prav! Kdor v resnici ljubi svoj narod, bo čislal tudi njegovo najdražjo svetinjo — sv. katoliško vero, vero svojih pradedov. Gotovo so prepričani, da more samo sv. katoliška vera rešiti pojedim a in ves narod. V središču Avstrije, v cesarski stolnici na Dunaju, so največ sv. misijoni pomagali, da se je krščansko ljudstvo otreslo neznosnega judovsko - liberalnega jarma. A to staro, vmazano zavrženo suknjo hočejo zdaj naši liberalci obleči — slovenskemu vernemu ljudstvu! Vidi se, da se nekterniki niso ničesar še naučili iz zgodovine. A pride čas, ko bode naše ljudstvo, spoznavši svojo prevaro, vrglo kakor Dunajčanje liberalizem med staro šaro. V soboto ob 7. uri zvečer bo s p r a v n i g o v o r. Sklep sv. misijona bode v nedeljo 10. t. m. ob 5. popoludne. Najprej se bo blagoslovil misijonski križ ter prenesel v procesiji od velikega oltarja v svetišče, kjer se bode obesil na steno. Na to se bodo pred njim molile molitve za odpustke. Za tem se bo iz prižnice dal papežev blagoslov in se bodo blagoslovili raznovrstni predmeti pobožnosti (rožnivenci, svetinjice, škapulirji, križci itd.), katere prineso verniki seboj. II koncu bo sklepni govor in zahvalnica Te Deuin. Slovenci in Slovenke! Pokažite zadnji dan sv. misijona svojo zahvalo in počeščenje Božjemu Zveličarju, posebno zdaj ob koncu sv. leta, da se usmili naše donn-vine, da blagoslovi začetek novega stoletja. Kristus, Bog in Človek, zmaguj, vladaj, ukazuj povsodi in vedno! Duliovskr vesti. — Č. g. Iva n K o k o š a r. sedaj župnik v Šebreljah, je imenovan župnikom sv. Ignacija v Gorici. Čestitamo! U m r I je dne 11. t. m. v Sežani upokojeni župnik-zlatoinašnik Ivan Vovk. — Dne 10. I. m. pa je umrl v Trnovem na Notranjskem dekan Ivan "osel; služboval je ondi Ib let in bil obče priljubljen. (i. g. Karol Mighetli. nekdanji vikar v Turjaku, ki je dolgo let bival v Gorici v pokoju, je sinoči v 74. letu svoje starosti, po trimesečni mučni bolezni v Gospodu zaspal. Imenovanja in premešeenja. — Minister za pravosodje je imenoval okrajna sodnika gospda Jurija Zoltiga in dr. Jakoba Orbanicha deželno-sodnima svetnikoma ter ju pustil kot upravitelja okrajnih sodišč na mestih, kjer sta zdaj službovala in sicer prvega v Korminu in drugega v Cresu. — Premestil pa je okrajna sodnika gospoda Ivana Guzelj a iz Cerknega v Komen in Viktorja Frohlicha pl. Frbhlichs-tha I iz Bovca v Kanal. Nadalje je imenoval minister za pravosodje sodnijska pristava in sicer dr. Viktorja Ahazhizha v Sežani sodnikom v Bovec in Janeza Dovgana v Voloskem sodnikom v Cerknem. Predsednišlvo primorskega bilančnega ravnateljstva je imenovalo davčna kontrolorja Kuge n ij a Migat to in Ivana Slokarja davkarjema v IX. plačilnem razredu. Deželno/,burska volitev. — V petek 7. t. m. je bil izvoljen deželnim poslancem mesto pokojnega barona L tičal tel lija kandidat ital. političnega društva „[Jnione" dr. Waiz; protikandidat in kandidat avstrijske stranke je bil dr. M a r c h e s i n i. Trgovska in obrtna zbornice je izvolila mesto odstopivšega poslanca Mig-hetija g. Jos. Ghiozza iz Ločnika. Tako je število deželnih poslancev spopolnjeno. Goriški mestni proračun /a leto 1901. Mestni svet goriški je imel v petek 7. t. m. svojo sejo, v kateri je rešil proračun za leto 1901. Stroški so prora-čunjeni na 581.052 K. dohodki pa na 217.347 K., ostane torej primanjkljaja in sicer za redne stroške 364.205 K. Ako prištejemo k temu znesku še izvenredne stroške v znesku 12.101 K, znaša ves primanjkljej 406.306 K. Pokritje tega primanjkljaja vršilo se bode tako-le: od najemninskega davka pobiralo se bode 37%, od zemljiškega davka 41%. od obrtnijskega davka 45%, od dohodninskega davka 45%; nadalje se določi doklada na užitninski davek od vina z 180%. K tein dokladam pridejo še davščina na pivo in druge doklade na razna javna podjetja. Slavnost v ,,Aloj/.ijevišeu". — Kakor znano, je bil letos maja meseca proglašen za svetnika sv. Janez Krstnik de Lasalle, ustanovitelj reda šolskih bratov. Ta veseli dogodek je obhajalo slov. ,,Alojzijevišče" s primerno cerkveno slovesnostjo dne 7—10. t. m. Katoliška vera — pa učenjaki. — Nasprotniki slikajo vero kot nazadnjaško, ki zapostavlja vsak napredek. Trdijo, da človek, ki hoče veljati za olikanega, se mora otresti takih „pred-sodkov** — sicer ni inteligenten. Duševni revčki so ti liberalni modrijani: Vede ne poznajo kakor le po imenu in od zunaj! A pravi učenjaki so bili tudi verni katoličani. Tako se je učenjak N e w t o n, znameniti zvezdoslovec, kije raziskal zakone težnosti, vsakikrat odkril, ko je izrekel Božje ime. Najslavnejši kemik najnovpjšega časa, ki je umrl I. 1895., učenjak Pasteur, je bil zvest in veren sin katoliške cerkve do zadnjega zdihljeja. Tega imenitnega moža je nekdo vprašal: „Kako vendar morete rezultate svojih znanstvenih raz-iskavanj z nauki iu nazori sv. pisma spraviti v soglasje11. Pasteur pa ga je dobro zavrnil: ..Preberite prej sv. pismo iu vse komentarje razlagalcev, potem vam odgovorim na vaše vprašanje. Zdaj vam le rečem: Vse moje proučevanje in raziskovanje me je privedlo tako daleč, d a i m a m vero b r e tonskega kmeta; n e d v o m i m p a, če hi bil še dalje proučeval, da bi prišel srečno do vere bretonske kmetice !“ Še živeči učenjak Boentgen je takisto mož živega katoliškega prepričanja. , Boentgen — kakor znano — je znašel i tako zvano žarke, s kojih pomočjo se j lahko notranjost kake reči fotografuje. 0 tem možu, ki slovi po vsem svetu, ' piše angleški dnevnik ,.The Philot", da se vzdržuje ne le ob petkih mesnih jedij, ampak da se p os ti tudi o b so bo tali’ na čast Materi B ožj i I Taki so pravi učenjaki — nltro che ..napredni" (?) Tumovci, ki zmerjajo unete katoličane z „devičarji“, ,.tercijali“ in „podplatami“ 11 |__ Nazadnjaški duhovniki in menihi. Pod tem naslovom je priobčil zad-nji list vrlega ..Slovenskega Učitelja" v Ljubljani nasledne velezanimive podatke: „Naši liberalci vedno trobijo v svet da so menihi in duhovniki nasprotniki’ vede in omike. Toda vprašaj jih: Kdo je iznašel glasbene sekirice (note)? Menih. — Kdo je vpeljal koralno petje? Papež Gregor I. — Kdo je iznašel smodnik ? Menih. — Kdo je iznašel metriški zistem? Duhovnik llanv. — Kdo je najpreje iz-umel in iznašel svetovni zistem? Ti so bili: nadškof Hegiomontanus, kardinal Duša in kanonik Nikolaj Kopernik. — Kdo je napravil prve orgije? Menih Budal iz Gelle. — Kdo je izpodbudil Krištofa Kolomba, da je šel iskat novega sveta? Neki katoliški duhovnik. — Kdo je iznašel uro s kolesci? Menih Pacilik iz Verone. — Kdo je iznašel uro na nihalo? Papež Silvester H. Isti papež je izumitelj globusov in arabskih številk. — Kdo je prvi uporabil elektriko pri orgijah ? Duhovnik Kandid iz Lecco na Laškem. — Kdo je iznašel kompas ? Di-jakon Flanij Gioia. — Kdo je iznašel vpliv kinina zoper mrzlico? Jezuita L‘pea in Sicard. — Kdo je pred vsemi drugimi opozoril na zdravilno moč vode? Župnik Kneip. — Kdo je iznašel zakone elektrike? Menih Lana. — Kdo je iznašel telegraf? Duhovnik Chappe. — Teleskop? Menih Scheiner. — In Mikroskop ? Oče Magnan. — Kdo je napravil prvi zračni balon? Menih Deslorges I. 1772. — Kdo je prinesel prve sviloprejke v Evropo? Dva katoliška misijonarja sla jih prinesla iz Kine. — Kdo je iznašel alfabet za gluhoneme ? Duhovnik L' Epee". Toliko v odgovor tudi „Soči“ [na njeno blebetanje, da je duhovščina sovražna vsakemu napredku v vedi in omiki! — Inteligenca proti liani? Prijatelj nam piše: „Ne verujte, da je vsa inteligenca proti nam. V volilni borbi je bilo na naši strani mnogo učiteljev, županov in drugih izobraženih mož". Tudi mi radi priznavamo, da je med iteligenco mnogo naših, ali resnica je vendar, da so vsi trgi glasovali proti nam. V trgih je pa največ inteligence. - Med m stelji je mnogo naših, ali dozdaj manjka moža, ki bi je združil pod geslom : „složno z duhovščino za blagor naroda". — Naša naloga nasproti inteligenci mora biti : možko, dostojno in odločno ravnanje brez isebrie inržnje in celo brez nevolje, saj smo nekoliko sami krivi, da inteligenca ne misli z nami, k e r j e nismo učili. Obrekovnlua balmra. Vže večkrat smo opozorili naše cenjene bravce, kako ostudno blati „Soča" vse kar diši po cerkvi. Mej drugim je podtikala tudi morali sv. Alfonza Liguorija. da dovoljuje laži in krive prisege. Mi smo jo poživljali naj dokaže te svoje nesramne trditve, sicer si pritisne pečat lažnjine, obreko-valne ..babure". Na ta dokaz čakamo, čakamo — a zaman. Da celo. mesto dokazov, drzne se „Soča“ le vedno ponavljati svoja obrekovanja. Tako je tudi v „Soči" z dne 4. dec. t. I pisala: ..P o Liguorjanski morali ni g roba na svet u, d a b i ga ..dober" namen ne opravičil, celo kriva p r i s e g a. Gluha in slepa je za načelo vseh krščanskih moralistov: „Bonuin ex inlegra causa, innlum ex quovis defectu". — Primorani smo torej nadeti danes žalostno prosluli „Soči“ naslov nesramne, o b r e k o v a I n e „b a b u r e". Da se v bodočnosti ne bo več tako grdo blamirala, svetujemo jej, naj pregleda v moralki sv. Alfonza naslednja mesta: 1. 2. n. XVIII. in n. XXXVII. — A zdi se nam, da vsa ,.Sočina“ modrost z bovškim Salomonom vred, ne bo znala poiskati teh mest — ker pozna sv. Alfonza h večjemu — po imenu! 1— (I)alje \ prilogi.) stranko, se nasili razsodnih ljudi ni prav nič prijelo, ter so volili \si po svojem prepričanju. Na dan volitve je prišlo toliko naših na volišče, da je nasprotnikom popolnoma upadel pozimi: slišati je liiln le po krčmah prodajali njih modrost'1. Govorilo se je splošno, da pridejo tudi letos iz Pluženj in Olaleža socijalni demokriitje na volišče; toda tudi ti najbrž še niso pozabili, kako so prišli pri zadnjih volitvah zastonj razgrajat v Cerkno. Videli j e bilo h* kake tri, kateri pa najbrž sami niso vedeli, kaj hočejo. Da-si je res po Pljužnjah in Otaležu še nekaj prav strastnih demokratov, na katere uplivajo agitatorji soc. demokracije i/. bližnje Idrije, vendar je opažati, da je že marsikateri teh ljudi izprevidel, da z glavo skozi zid ne gre. — Omenjati pa moram, da ravno v teh občinah je tudi prav veliko razsodnih mož, kateri se ne hoje truda, niti časa, ko se gre za dobro stvar; in ne le iz Otaleža in Pluženj, ampak še celo iz hribovite in oddaljene Masore in Jazoni je bilo videti lepo število volilcev na dan volitve; da so tako pokazali, tla njih prc pričanje jim je sveto. Slava jim! Vidite gospod Tuma ! To je jasna, prava, čista ljudska razsodnost, katera se ne da prodati za kozarec vina, — katerega si lahko vsak pošten kmet sam kupi, ako se mu zljubi, — edina ta je nam porok za boljšo bodočnost našega naroda na Goriškem! — Dne 4. t. m. je tukaj k;ip zadela obče spoštovanega mladeniča — posestnika Antona Eržena. Šel je zjutraj hlapca klicat, naj gre k zornicam, kar se zgrudi, in bil je lakoj — mrtev, predenj je mogel dohiteti g. duhovnik na lice mesta. Naj mu sveti večna luč! Kred, dne 8. dec. Imeli smo volitve dne 5. dec. Takih nismo še nikdar imeli. Prišli so na volišče celo nekateri iz Kobarida, katere smo prašali: ,.Kaj pa hočete tukaj?'1 Nekateri so rekli, da so prišli teleta, drugi celo krave kupovat. Pa so se bili zmotili, ker niso imeli denarja ne za teleta in ne za krave. Že mesec poprej so se hvalili, da bodo v Kredu vse pokupili in lansko leto že je Andrejec Gabršček pisal, da kupi vse Borjance za pudel žganja — pa so se zmotili. Na volišče so bili pripeljali celo nekega slepca. Ko so pa propadli in sicer v obeh skupinah, ga niso hoteli peljati domov. Ko-baridci bi bili prav storili, ko bi bili doma ostali. Omenim naj še, da nosijo Staroselci pri vsaki volitvi klobuk po strani, pa ko bi bili pravi možje, bi vendar popravili tisto Božjo cerkvico, katero imajo. Vsem se grdo zdi. Na eni strani leži kamenje, na drugi pa pesek, kar ga ni že veter odnesel........... M. H., — A. H. Potrjen načrt /..ikona. Nj. Vefič. presvitli cesar je potrdil načrt zakona, s katerim se razdelijo občinska zemljišča v občini O t a 1 e ž. Iz Štanjclske občine nam piše ■nefcdo: Ko sem se na semenj sv. Andreja vračal domov, stopil sem na voz do Ri-hemberga. V vozu smo bili iz raznih strani. Precej so nekateri začeli govoriti o volitvah ter kazati name: „Taje narodnjak iz Štanjelske občine, drži s farji. Štanjelci ste slepci, sto let za nami. Mi srno za omiko in napredek. Dr. Tuma bo osrečil narod". Jaz sem jim pa odgovoril: „Kje sle bili vi in vaš Tuma, ko je že naša duhovščina skrbela za narod in se borila za njegove pravice! V državni zbor treba poslati pravega katoliškega moža, kajti v državnem zboru sklepajo postave, ki so za naš časni in večni blagor velike važnosti. Na Ogerskem so slabi poslan ji upeljali civilni zakon, na Francoskem so spravili iz šol krščanki nauk'1. Nekateri iz Rihemberga so mojim besedam pritrjevali, drugi s Krasa pa so začeli preklinjati mene in vse duhovnike. Pretili so mi celo s pretepom. Najbolj glasen je bil nek divjak s S v e t e g a pri Komnu in liajnesramniše je govorilo neko člo-veče iz Pliskovice, ki je neslo v Gorico črevlje prodajati. Povdarjali so, da njih stranka hoče omikati narod, pa čujle, kako so omikani: Skoraj v vsako krčmo so zavili, proklinjali farje in peli grde pesni. Dr. Tuma se lehko sramuje takih ljudi. Ti divjaki so si privoščili tudi našega č. g. kurata Štrancarja v Štanjelu, kateremu so rekli, da je zapeljivec. Jaz pa sem jim odgovoril, da bi bilo prav dobro, kn bi i im >1 i mnogo lakih diihnv-nikov, ker potem bi zavladal mir po deželi. I/. Štanjela. Izredno slovesen pogreb se je vršil pri nas dno '.t, I. m. Zaspala ji1 v Gospodu vsleil zapljučnico Itiletim Alojzija Švagelj, Bila je vsestranski uzorna deklica. Pravi izgled pokorščine, goreče krščanske pobožnosti, sramežljivosti, ter razumne pridnosii. S svojimi čednostmi si je pridobila ljubezen iu spoštovanje vseli, ki so jo poznali. — Zalo jo je ljudstvo spremilo do groba v preobilnem številu. Skoro slehernemu se jo utrinjala solza žalosti. Zlasti njenih lova r.ši c in starejših deklic, ki so stopale belooblečene za krsto, ni bilo utolažiti. — Najlepši spomin ji postavile, drage deklico, ako jo posnemate v njenih čednostih! Večna luč naj ji sveti! (ioreiijepoljc. V nedeljo 9. t. m. ob f> uri 25. m. zjutraj bil je tukaj močan s podzemskim gromom združen potresni suiiekv Šolski poduk je za 10 dni prenehal. Otroci bolehajo na „nmruskljah" in blu-vajo kri. V ti or. Trebuši so I. adventno nedeljo peli šolarji iz nove ,.Cerkv. pesmarice" od g. I). Kajgelj-a. Peli so nekoliko tiho, a precizno in brez pogreška šL 4., (i., 18. 31. in 32. Peli bodo sedai pri ,,zornioulr‘ še večkrat te in tudi druge komade. Ljudem je otroško petje jako ugajalo; in zakaj bi tudi ne? Saj petje, ki privre iz n o d o I ž n e g a srca in iz čistega grla, je pravo iu lepo petje, je dostojno službo božjo... Učitelji-organisti, potrudite se: Šolarji naj pojo vsaj pri navadni službi božji in ob posebnih prilikah, kakor so „zornice“, „šmarnicu‘‘ itd. — gradiva Vam ponuja dovolj Kaj-gelj-eva ,.Cerkv. pesmarica!" A. I’ I e s n i č a r kurat. /nižanje voznih cen za učečo se mladež na južni železnici. Obratno vodstvo južne želežnice v Trstu naznanja, da se bo oziralo pri dovoljevanju polovične vožne cene na južni železnici za šolko mladino odhajajočo z doma v šolo ali povračajočo se iz šole na počitnice na doin, le takrat, ako bodo dotične prošnje opremljene in zicer: za one, ki obiskujejo šole, na katerih se ne plačuje šolnine, z ubožnim listom, katerega sme izdati le občina ali pristojna politična oblast, za visokošolce, dijake srednjih šol in sploh vseh onih učnih zavodov, na katerih so plačuje šolnina, dovoljevala se bode znižana cena lo takrat, ako dokažejo in sicer s potrdilom šolskega vodstva, da so deloma ali popolnoma oproščeni šolnine. Na prošnje, ki ne bi bile opremljene s takimi spričevali, se ne bo jemalo ozira. Proračun okr. šol. sveta za noriško okolico za leto 11)01. V četrtek 29. t. ni. je imel sejo c. kr. pomnoženi okrajni šolski svet za goriško okolico, v kateri so je med drugem tudi sestavil proračun za leto 1901. Čeravno se jo vsled letošnjega šolskega zakona postavilo v proračun za zboljšanje učiteljskih plač blizo 18.000 kron in jednako tudi večji znesek za pelletnine nego minulo leto, ne bodo davkoplačevalci obremenjeni več nego so bili tekočega lela. Davki celega političnega okraja so znašali v okroglem številu 250.000 kron. Te se je za tekoče leto obremenilo z 80%, a za leto 1901 pa lo s 657. ker dobival bode okrajni šolski zalog goriško okolic«; 61.000 K. iz deželnega šolskega zaloga, v katerega bodo skladali davkoplačevalci cole dežele. Glede na to, da znašajo davki cele dežele v okroglemštevilu 1,400.000 K, obremeniti bi se moralo davkoplačevalce, da se pokrijejo vsi doneski okrajnih šolskih svetov, z 280.000 K. z 20% doklado. Ali i glede na to, da so deželi na razpolago še drugi viri, n. pr. dosedanji aktivni deželni šolski zalog z I2.0IKJ K., pa da se postavijo doklado tudi na užitninski davek, — utegnila bi zadostovati naklada na neposredne davke lo kakih 157«. Tako bi bili davkoplačevalci skupno obremenjeni le z 807«, med lom, ko bi brez deželnega zaloga bili obremenjeni, da se pokrijejo vsi potrebni stroški, s 87-887«. Pri sv. Mateju v Istri so dobili nove, krasne orgije, katere je izdelala tvrdka: „Brata Zupan1' v Kiimnigotici. To delo slavno slovenske tvrdke: ,.Brata Zupan" nosi številko 7S. Najnovejše o Kdisonu. Edison dela poskuse, da bi vsi* snovi, ki so v oglju, se porabile. Sedaj se po njegovem zatrdilu zgubi '.10 odstotkov snovi. Poskusi so se Edisonu že deloma posrečili, kedar se mu pa popolnoma posrečijo, tedaj bodo sedaj ni sistem gonilne moči se popolnoma spremenil. Najstarejši mož sveta živi v Združenih državah ameriških ter je star 128 let. Ime mu ji! Noah Hoby. Telegram. Iz Ljubjane: Dr. Ivan Šušteršič je izvoljen z veliko večino za poslanca peto skupine. Uredništvo „Prim. Lista4* iskreno čestita poslancu in volilcem. Vprašanja c. kr. drž. pravdništvu v Gorici. V imenu katoliške duhovščino, katera je od države priznan stan. dovoljujemo si vprašali c.kr. drž. pravdništvo: Ali je c. kr. drž. pravdništvu znano, da časopisa „Soča" in ..Primorec" vže celih osem mesecev v eno mer blatila in grdita duhovski stan, da ga izročata javnemu zaničevanju, da hujskata občinstvo proti njemu, da vzbujata z laž-njivim sumničenjem sovraštvo do njega, da mu jemljeta s psovkami dobro ime in ugled pri ljudstvu ? Ali meni c. kr. drž. pravdništvo, da smela imenovana lista „Soča“ in ..Primorec" rabiti brez preglaska in brez ukora od c. kr. drž. pravdništva psovke in sramotilno naslove, ki naravno morijo na stan iu ne na poedine osebo istega kakor n. pr.: „lar", ,.farji", ,.1‘arški", „farSko gospodarstvo", ,,1'arški hlapci", ,,1'arški podrepniki" itd. v vsaki številki po 10—20 krat; profanatorji vere, nunci, ki prežijo kakor hudič na volilce, sle-pilci ljudstva, farovžki lažniki, teroristi, podivjana duhovščina, rogovileži, popi, d e r v i š i, stekli derviši itd. itd. Ali bi c. kr. drž. pravdništvo molčalo, ako bi „Soča“ iu ..Primorec" dajala take priimke sodnikom ali častnikom ali učiteljem ali tudi le c. kr. stražarjem? Ker pa naše državno pravo ne dela v tem oziru razločka med stanom in stanom, torej tudi ne med duhovniki in častniki, menimo, da ga ne sme delali niti državno pravdništvo. Vsled tega vprašamo: kako dolgo še bo državno pravdništvo molčalo na toliko sramotenje duhovskega stanu? Mi tega vprašanja no stavimo, kakor bi imeli Bog ve kako zaupanje v pomoč c. kr. drž. pravdništva, ali ker vže imamo urad, postavljen v varstvo javnega reda, menimo, da smemo tudi tirjati od njega, kar nam gre. Več duhovnikov vGorici. Naša društva. Nove posojilnice. Prijatelji, ki namorjavajo ustanoviti novo posojilnico, naj se obrnejo do „Centralne Posojilnice" v Gorici, ki jim pripravi pravila jin vse potrebne vloge. Naše geslo je: v vsaki občini kmečka posojilnica! Dokler ni bilo centrale v Gorici, je bilo to silno težko, zdaj pa pojde veliko lože. — Če se kedo boji, da bi mu posojilnica nakopala preveč dela, naj jo vender le ustanovi, ,Centralna posojilnica" mu ho delo tako olajšala, da se ne ho imel o čem tožiti. ,.Centralna Posojilnica** naznanja: Zaupanje občinstva v mladi zavod je zdaj vže toliko, da mu je obstoj zagotovljen. Ali delati moramo na to, da bo „Centralna Posojilnica" močna dovolj, da lahko reši naše somišljenike in prijatelje, ako jim drugi upniki odpovedo posojila. Gorje človeku, če je nasprotniku dolžan! Prijatelji naj nam iščejo deležev in hranilnih vlog in mi le prosimo, da bi vsi storili svojo dolžnost. Hvala vsem, ki so nam do zdaj pomagali! Posojilnice na deželi vabimo, naj se z zaupanjem obračajo k nam v vseh rečeh, ki se tičejo prometa, knjigovodstva, bilance, zglasil, davkov, pristojbin itd. Iz prijaznosti posreduje ,.Centralna Posojilnica" pri nakupavanju in prodaji papirjev, pri vinkulaciji obveznic, pri menavanju denarja in je sploh pripravljena iti na roko prijateljem v vseh denarnih opravilih. Svoji k svojim! Za načelstvo: Dr. J. Pavlica. Uradne ure vsaki dan, izvzemši nedeljo in praznike, od 8 do 12 uro, v ulici Voltu rini 9, v pritličju. Poslovodja ..Centralne Posojilnice" je g. Henrik J u š e k. denarničar in poverjenik načelstva g. Ferdinand Sfiligoj, veleposestnik v Go-riei. Naslov za pošiljatvt* po pošti je: ..Centralna Posojilnica" v Gorici. Vabilo na uaročbo. — Tukajšnje c. kr. kmetijsko društvo odpre, kakor v preteklih letih, naročim, katere se lahko vdeleže društveni udje in kmetovalci naše dežele, na skupno nakupovanje al bakrenega vitrijola (prve vrste) in h) zmletega žvepla (dvakrat rafinirano, iz-vanredno drubno zmlelo), c) žvepla s primesjo 37u bakrenega vitrijola po naslednjih pogojih : Kupna cona za bakreni vi-trijol je določena na 01 K in 70 vin. (gld. 30-86) kvintal. Pri naročbi bakrenega vitrijola je plačati 10 kron varščine od vsacega kvintala ali 1 krono od vsa-cili 10 kilog. Za originalne sodo držeče 2o0 kg. no bo plačati embalažo; med tem ko se bodo za manjše množine vračunili Žaklji po različnosti množine blaga. Najmanjša množina bakrenega vitrijola, katero se moro naročiti, je določena na 10 kg. in v množinah, katere se dajo deliti s številko 10. Kupna cena zmletega žvepla v Žakljih po 50 kilog. je 13 kron in 40 vin. (G’70 gld.), kvintal žvepla z primesjo: 15 kron in 20 vin. (gld. 760) in varščina, katera se mora plačati pri naročbi, znaša 2 kroni za vsaki Žakelj, d) Kilenskoga solitra s 15—16'/,, dušika po '22 kron 70 vin. (gld. 1135) kvintal, e) rudninski suporlosfat s 12—14 fosforove v vodi razstopljive kisline kron G'40 (gld. 3.20). Splošni pogoji: Zgoraj navedene kupno cene so določene za blago v društvenem magacinu v Gorici (bivši sladkornici Via Capuccini), toda stroške nakladanja bodo morali plačati naročniki sami. Naročbe se sprejemajo, dokler ne poide blago. Blago se izroči v mesecu aprilu pr. I. in takrat se ima izvršiti tudi dolično doplačilo. Za naročnike, kateri bi ne prevzeli bakrenega vitrijola ali žvepla v času, ki se jim naznani s posebnim listom, se bo hranilo blago v magacinu še osem dni proti nagradi 2 vin. od kvintala na dan. Po preteku te dobe se bo smatralo, da dotični naročnik noče sprejeti blaga in vplačana varščina pojde v korist „zaloga za naročbe". Od vsacega naročnika, kateri ni poznan kot posestnik, se bode lahko zahtevalo uradno županstveno potrdilo, da je on zares posestnik in da množina naročenega blaga odgovarja njegovemu posestvu. Opomba. Modra galica ali bakreni vitrijol ne pomaga samo proti trtni strupeni rosi ali peronospori, ampak odganja peronosporo tudi na krompirju. Ta bolezen je že več let silno zmanjšala pridelek na onem krompirju, ki se izvaža iz naše dežele, in zato priporočamo prav nujno, naj se krompir škropi z enako raztoplino, kakoršno rabimo proti trtni peronospori, in sicer je prvikrat škropiti, kadar so rastline 20 cm. visoke, potom pa, kadar se prikaže bolezen, vsakih 15 dni. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici, predsednik: Coronini. Zavod sv, Nikolaja v Trstu. — Komaj 2 leti je, odkar posluje zavod sv. Nikolaja, a je že sprejel pod svoje okrilje nad 1000 deklet, in sicer: Kranjic 347, Primork 302, Štajark 164, Korošic 80, iz kraljevine Hrvatske 45, Čehinj 6, Poljakinji 2, Rusinjo 1, Italijank 29, Nem-kinj 24. A odkloniti smo jih morali veliko radi pretesnih prostorov. Društveni dohodki nam ne dopuščajo, da bi najeli veče prostore. In vendar: kolika dobrota je že to, da dekle dobiva brezplačno stanovanje! Pa tudi hrano dobiva, četudi nima ni novčiča v žepu. Drugače bi trpela glad, in glad je vendar najhujši pospeševatelj nemoralnega življenja! Vrhu tega, da se skrbi za duževni iu telesni blagor deklet, ni jim treba hoditi v bol-I nišnico v slučaju bolezni; marveč se de-j kle, ako ni nevarno bolno, lahko zdravi v zavodu. Človekoljubni zdravnik gosp. dr. Martinin, rodom Dalmatinec, uvidevši korist zavoda, ponudil se je, da bo dekleta zdravil brezplačno. In ne samo to; posredoval je tudi pri lekarničarju, da dekleta dobivajo zdravila veliko ceneje. Ni li to velika dobrota za dekleta sama, Priloga »Primorskemu Listu" št. 51. Deželni zbor goriški se otvori v pondeljek dne 17. t. m. Ob 10. uri zjutraj bo v stolnici slovesna sv. maša. Ob 11. uri prva javna seja. Kolikor .smo poizvedeli. bo deželni zbor rešil v tem zasedanju h' t n i proračun, u p r a A a n j e o davku n a ž g a n j e i n p a o n a-jem n inskem krajcarju za mesto Gori c o. Zasedanje bo trajalo le do 22. t. m. Slovenskim poslancem priporočamo edinost, ker v edinosti bodo v tem zasedanju marsikaj lehko izvojevali. ..Soča1 — pokorna (?) liri cerkve. — ,.Soča“ je spoznala, da se njena krinka, pod katero skriva mržnjo in sovraštvo do vere — vedno bolj pomika iz obraza. Zbala se je, da je ljudstvo ne spozna v vsej svoji liberalni nagoti. Kaj torej storili? Hitro se začne na vse kriplje priduševati in klicati vse svetnike in vse hudiče na pomoč, kakor kak tat, ko se ga na ,.poštenem11 delu zasači. „Mi nismo proti veri, mi nismo brezverci, mi smo prav dobri kristjani" — tako iu enako klepeče prav po hinavsko. Kaj menite, „Soča,! se še celo ponaša, da stori za vero več — kakor vsi duhovniki, več kakor naš prevzorni kardinal! V štev. 185 podučuje Ga lepo „na-p red no11 o nalogi duhovnikov, ter Ga citira pred svoje „avtonomno,‘ sodišče: „Eininenca, ali delajo z Vašim dovoljenjem ? Kdo bo odgovoren ? Vi ste višji pastir, vi boste nosili zato tudi višjo odgovornost!" Storila bi takisto najbrže tudi se sv. Očetom, ko bi bil bliže - tiskarne. Kako spoštovanje (?) goji do višjih pastirjev, škofov, kažejo besede v štev. 135; „K a r d i n a I je vladna podrepnica — in to so skoro vsi škofje!" — .,Soči-t ni več sveta nobena cerkvena avtoriteta! Ali ne udarjajo na to struno besede: „N i k d o Vam nič ne m o r .e in n e sme, najmanj pa tisti, katere Vi redite; na dan, na noge!11 V tem smislu je tudi Gaberšček na shodu na Cesti govoril in sicer, če se „Soča1; tudi tu ni zlagala, doslovno tako: pravijo, da je naša stranka brezverska . . . mi nočemo f a r o v š k e komande, mi nočemo, da bi nas ti ljudje sodili. On, ki je nad nami, on nas bo sodil, nikdo drugi". Tako se torej liberalna stranka umika vsaki cerkveni sodbi. Tudi če bi jo vsi školje in papež obsodili, trdila bi: „Bog nas bo sodil -nikdo drugi!11 Na eno in isto komando. Tumovo glasilo z dne 29. nov. t. I. pravi: rEco11 piše prav tako o sedanji volilni borbi, kakor „Prim. List**, da gre tudi za vero Vidi se, da na eno iu isto komando11. Mi odgovarjamo: Odpadniški in re-negatski list Friuli Orientale’1 piše prav tako o sedanji volilni borbi kakor „Sočau, da s e gre tudi za vero. V volilnem oklicu laže prav liberalno: „Bisogna volg«re la lotta con maggior fermezza contro il cle-ricalismo, eh e t* I’agente p i ii dila-tario contro il progresso, contro i nostri con ati n a z i o n a l i. Ouando diciamo clericalismo, escludiamo dol tutto ogni idea di religione!11 To lažejo liberalci po vsem svetu. ,.Soča“ nima torej svojega posebnega liberalizma, ampak je polna istega, ki se povsod z enako nevarnim orožjem bori proti cerkvi. Vidi se, da na eno in isto komando! Nulla dies sine linea. Ni dneva brez črte — in ni rSoče“ brez črta — do katoliške cerkve. Sicer bereš v nji opetovano, da ,.Soča4 ni proti cerkvi, ni proti veri. Tudi somišljenike svoje navaja, naj duhovniku kar v „brk pove-dou (J), da taka trditev je laž. Nič ne de, da ruje *na vse strani proti cerkvi, zadostuje krinka, zadostuje fraza in — — rbasta,M Kjer pa le more pobere kamen, pa ga vrže z vso strastjo na katoliško cerkev. Tako je storila tudi v številki z dne 1. decembra pišoč: „Katoli-cizein je bil vedno sovražen narodnosti. Duhovščina je bila vedno nasprotna slovan. petju po cerkvah!- V dokaz navaja odredbo praškega nadškolijstva, naj se poje na koru med slovesno sv. mašo le latinski, ker pevci imajo s petjem odgovarjati darujočemu mašniku ter ga spremljati kakor mini-strantje. V tem slučaju pripada petje strogo v liturgijo sv. mašo — biti mora pravilno le latinsko — kakor odgovori ministrantov. To je pri nas vže davno v navadi — brez škode narodnosti, takisto tudi pri strogo liturgičnih opravilih. A pri vseh drugih priložnostih (pete maše, popoldanske službe božje, procesije itd.) je nar >den jezik ne le dovoljen, ampak tudi priporočan. K teinu dogodku se zadira j.Soča11, češ: „Čehi ne smejo niti moliti i!) več v svojem narodnem jeziku. Moliti morajo v mednarodnem jeziku, v latinščini!' — Nesramnost! Kdo je ukazal, da ne smejo moliti v svojem jeziku? Komu se pa imajo zahvaliti avstrijski Slovani, da so si ohranili svojo narodnost — ako ne duhovščini ! ? Brez nje bi se vkljub vsem advokatom potopili v nemško morje. To dobro vedo naprednjaki, toda otrokom dopade tudi v najlepši vrt kamenje metati! Liberalci so pač vsi enaki. Nemški liberalci podtikajo cerkvi, da zatira nemški jezik, da češki; a dokaza pravega — rafven zavijanja — nimajo. Tako je neki gosp. J. Engel v Hallu razpisal 2000 K darila dotičnemu, ki dokaže z zgodovinskimi podatki, da je katolicizem sovražen narodnosti. V razsodišče je zbral poleg dunajske univerze, tudi p rotestantsko bogoslovno fakulteto v Gottingu. — Od tega je minulo vže dve leti — a ne eden se ni oglasil, da znanstveno-zgodovinsko utemelji omenjeno očitanje o kat. cerkvi in to za lepih 2000 srebernih kronic ne! — Tumovci tega tudi ne morejo dokazati — a zabavljati pa znajo po izreku: Več zainore utajiti en sam osel, kakor pa dokazati sto modrijanov. —I— ,.Pravi katoličani11 okolu ,.Soče‘ pišejo v zadnji številki: ,.Ko se je v Kani-Galileji vršilo ženitovanje, je bila tudi godba in ples, prišel je s a m Kristus....11 No, to pa je res učeno ! Kje je ta Kana-Galileja, vedo le učenjaki okoli „Soče-1, mi vemo le za K a n o v Galileji. Da je bila pri tem ženitovanju tudi godba in ples, je pač zapisano v Gabr-ščekovem „Ka la mo n u‘, ne pa v sv. evangeliju. Prav čuduo jo, da ni ..Soča*1 pristavila, da so b i 1 i v K a n i-G a I i 1 ej i tudi „S o k o leiJ ! Kako se zgražajo, če duhovnik omenja volitve v cerkvi! Še cesarju, ki je prvi v politiki, mora duhovnik pridigati, da je odgovoren za svoje vladarsko delovanje BOgu, kateremu bo dajal za to odgovor. Ali pa nimajo tudi poslanci veliko odgovornost? Ali niso tedaj odgovorni volilci za to, kakšne poslance volijo, in ti kakšne postave sklepajo? In kdo naj jedne ko druge opominja na to, če ne tisti, ki božjo postavo ljudstvu razlagajo ! Ne se umikati. — Nekateri naši somišljeniki so zelo poparjeni in nevoljni, ker so propali pri prvotnih volitvah. — Vsled tega so začeli izstopati iz društev, iz posojilnic in zadrug in pravijo, da je najbolje vse pustiti. „ker so ljudje taki-1. Prijatelji, nikar tako ! Vera naša je ljubezen, ki se žrtvuje, ki ne išče svojega, ki vse prenaša in do konca vstraja. Ta ljubezen je svet premagala, in bo premagala tudi narodno-napredno stranko. To ljubezen v srcih oživimo in delajmo! Boj mora biti, ali ne boj proti osebam ali stanovom, ampak boj za krščanska načela in narodne pravice. Naše ljudstvo j# prav gotovo dobro, a premalo poučeno. Učimo je torej! Naše učiteljstvo. — Že zadnjič smo omenili, kako napredni učitelji blatijo č. duhovski stan. Lehko rečemo, da najhujše psovke na duhovnike prihajajo od gg. učiteljev, kateri pa pri vsem tem govoričijo redno o duhovski nadvladi. Danes navedemo še par izgledov. Učitelji pišejo v .Učiteljskem Tovarišu14 št. 12. t. 1. da duhovniki držijo slovenski narod z jeklenimi prsti za ti I n i k in ga tiščijo v bedo, da duliovska usta pijejo našemu narodu sok življenja in mu srebajo njegovo kri, da so duhovniki svojat, ki služi le eni zdaj h koncu se nagibljajoči ideji t. j. krščanstvu. Naj navedemo še par izgledov iz zadnje volilne borbe. Učitelj Bajt iz Ajdovščine je na shodu na Cesti — kakor sporoča RSoča“ — javno dukovnike pri- merjal bogatin u, ki je imel 99 ovac. pa je šel k sosedu, ki je imel le eno samo ovco ter mu jo vzel. Kekel jt? javno, da duhovniki skrb e le za se in za svoj s I a n. Učitelj je zopet o volitvah na Krasu — kakor pripoveduje ljudstvo — javno izgovarjal te-le besede: N e volite s farji, ker vas bodo obesili. Tudi od drugod nam prihajajo enake vesti. Tako teptajo napredni učitelji č. duhovščino v blato. Duhovniki so jim svojat, oderuhi, hudodelniki, zlovestni farji itd. Izpolnujejo se besede Jezusa Kr.: Ako so mene preganjali, bodo tudi vas. Hinavščina brez konca in kraja. V zagovor svoje vernosti se sklicuje „Soča-1 na besede dr. Tavčarja — vodjo liberalne garde na Kranjskem, s pristavkom, da njegove besede podpiše z obema rokama. Moj Bog, kdo bi si mislil, da se bo nSoča11 tako lepo v past vjela. S Tavčarjevo obrambo si je „Soča1‘ — svojo obsodbo konečno podpisala. Z ilr. Tavčarjem rokoviči, s kranjskimi liberalci se objema — ter prizna javno — o čemer poprej ni hotela vedeti, da je prijadrala srečno v od padli iškitabor! •Da, da, le tolaži se. ljuba „Soča" z dr. Tavčarjem, da nisi še taka, da bi ,.za kosilo najrajši snedla kaka dva kaplana, za večerjo pa vsaj polovico pečenega župnika11 .... a povedala si, s kom hodiš in mi vemo, kaj si! Lepo, gladko je govoril dr. Tavčar v Št. Rupertu na Dolenjskem, da njegova stranka vere ne zatira. In lahko je to trdil, ker je veljalo kmete pridobiti, katerim je še vera sveta. Da, takrat, ko imate vi, pretkani liberalci, pred seboj tiste, katere irmnujete ,.n erazsodno maso11 — zlasti pred volitvami — takrat ste vsi verni — kakor dr. Tavčar. Ko pa govorite pred svo-j o ,.e’l i tu-d r u ž b o n. pr. v „Narodnetn Domu11 — takrat se ne sliši nikdar slaviti vere. pač pa klice: „Proč od Rima!“ — Ko pišete po vzgledu dr. Tavčarja za družbo sv. Mohorja, Vam je vera svetinja; če pa pišete v ,.Zvon“. ,;Slov. Narod11, Vam je vera črna tema. Če se gre zato, da se vrže peska vernemu ljudstvu na deželi v oči — se liberalci celo ob zvonenju „Ave Marije11 — odkrijejo (kakor na Cesti pri Sv. Križu) — a v mestu jih nikdo ne vidi! — Da, da, vže poznamo volkove v ovčji koži! . . . Vernim našim kmetom trde liberalci, „da vera in krščanstvo sta od Boga poslani dar!“ v svojih listih za inteligenco pa pišejo, da krščanstvo proti paganstvu ni nič (Glej „Slov. Narod!11) Priprosto ljudstvo slepijo, da so za vero, k i poganja svoje sadove v „1 e p i h naših cerkvah1* — svojim somišljenikom pa pripovedujejo, da so cerkve po gričih znamenja naše sužnost i“, katere se je treba otresti! Komu je torej vera svetinja in komu le agitacijsko sredstvo? Oj, hinavščina brez konca in kraja! —I—. V Primorski List11 z dne 6. t. m. so se vrinile neljube pomote. V članku „Odgovor »Soči*1, v drugi koloni, 28. vrsti čitaj: Mi nismo najemniki, temuč pastirji Kristusove črede. V članku „Iz Deskelj" čitaj: V obeh skupili a h se niso vršile dvakrat ožje volitve. Iz Bovca. (Konec). Zapeljanci, katerim sicer toliko ne zamerimo, ampak jih bolj pomilujemo, prihajajo k spoznanju. Prihajajo kjspoznanju, da s tem. da so volili s trgovci in gostilničarji niso volili v svojo korist, da so pripomogli drugim do zastopnika, spoznavajo, da bo d r. T u m a, ki piše in govori le za trgovce in obrtnike, delal, ako bo mogel kaj storiti, le za iste, brez katerih bi ne mogel postati poslanec, in da bodo isti zahtevali kot nekako dolžnost „hva-ležnosti-* to od njega. Spoznavajo, da oni ne more biti pravi zastopnik delavskih stanov, ki so potrebni največje pomoči na podlagi pravice in ljubezni, kateri pravi, da vara nima nič opraviti v javnem življenju, nič opraviti s politiko, kateri grdi in psuje duhovne in ž njimi vred sv. Cerkev, jedino zaičitnico in pravično zagovornico vseh tlačenih. Tudi zapeljanci spoznavajo, da so s tem z drugimi zapeljanci po deželi vred prodali oziroma odstopili jedi nega zastopnika. do katerega imajo pravico, onim, kateri jih imajo zdaj vsaj po 2 ali celo — Vsem pravomislečim in zapeljancem pa kličemo: spametujte se, zakaj vedit«, da I i b e r a I i z e m je kriv vsega zla delavskih stanov, in vedite, da liberalec ostane — liberalec — s e b i č n e ž. Liberalcem ali, kar je isto, narodno-naprednim, se nam zdi pa tudi potrebno, da zopet in zopet ponovimo, da pride kmalu čas, da so tudi nevedni pouče o svoji zmoti, in da jih potem ne boste več mogli izrabljati — v svojo korist in namene! Dal Bog, da bi čim preje prišel ta zaželeni čas! Le še bolj z barvo na dan! I/, Temuice nam poročajo: Čudim se, da vam ni nihče sporočil o volitvi v naši občini. Naš župan je mogočen mož, znan daleč na okrog. Razume se samo ob sebi, da je naprednjak. Vojitev je imela biti v občinski pisarni, ki je na sredi občine (Lipa-Temnica-Kostanje-vica). Ali kaj se zgodi? G. župan je prenesel občinski urad na skrajni konec občine, v neko gostilno v Kostanjevici. Vedel je namreč dobro, da ima v Kostanjevici mnogo več naprednih ko v Lipi in Temnici in da bo ž njimi gotovo zmagal. Za enkrat se mož ni motil. Zmagali so narodno-napredni Kostanjci, ker se naši volilci iz nevolje nad postopanjem g. župana niso vdeležili volitve. Volitve po Krasu. Prijatelji moji! star sem in imam že svoja leta. tudi skušal sem že veliko, alč kaj tacega nisem še učakal, da bi pijani ljudje volili in zbirali možake! Kako bo revče volilo, ko komaj na nogah stoji ? Koga bo volilo, ko samo za-se ne ve!? S kakšnim prepričanjem bo volilo, ko je vso pamet in prepričanje v vinu utopilo? Za božjo voljo, bodimo pametni! Kako bo pametno volilo, ko samo ne vč, kaj govori, ko še bob izreči ne more! Možje moji! to ni volitev. Za volitev mora biti človek pameten in vsaj trezen, ne pa poln vina in šnopsa, da smrdi iz njega ko kuga. Bog pomagaj! kaj človek vidi. In — še eno rečem: pošten človek ne potrebuje no vina, ne šnopsa, ne sira, ne mesa. Ljudstvo, ki ve, kaj je moštvo, ne bo pilo dve, tri noči in prodajalo svojo besedo, prepričanje in moštvo za vino. Zdaj je pa drug svet. Slabo zadosti. Daleč smo prišli. Brez zamere, to ni prav, to ni pošteno, da se z vinom in šnopsom glasove kupuje. 0 kako vse drugače bi bile volitve izpale tu in tam, ko bi ljudje trezni dohajali k volitvam in ko bi goriških vino-plačevalcev ne bilo! Kaj tacega, kar se godi od nasprotne strani, pač še ni videlo kraško kamenje. To je pa že preveč, to je sramotno. Kar ni prav, ni prav, govorimo le naravnost. Pravica bi ne smela tega dopuščati! Vse vpije: prostost! prostost! Vse govori o prosti volji, da vsak dela, kar hoče, da voli, kakor je njemu ljubo itd. Ni res nič! Tu voli vino in sila. Ljudje plešejo kakor drugi godejo. To ni nobena protost, to j<* zloraba in pa še kakšna! Taka volitev ni vredna piškovega lešnika, ne zamerite za besedo. Nobena reč ni dobra prisiljena, zbiranje mož pa najmanj. Slišal sem enega: „ja, kej sem tel, sej smo ga pili! Lovre pejdi tudi ti, ga bomo pili celo noč-1. Drugi pravi: „mofči! naj bo voljen tu ali uni, kej je meni mar, samo da ga pijem. Je že plačeno! ,.Kedor da več, temu dam štimo“ ! veš kaj Tone, se oglasi tretji. Pošteni možje! Povejte mi, je to volitev ?! Vsak pameten človek in kedor ni svojih možgan dal v najem, mora pritrditi, da to ni pošteno delo, da to ni volitev! Kmet stare korenike. Iz ('erkna. Volitve so se pri nas vršile dne 26 in 27. novembra. Zmagala je v obeh volilnih skupinah enoglasno Gregorčičeva stranka. Od nasprotne stranke se je že celi mesec prej na tihem prav pridno agitiralo; toda vse obljube in prepričevanje od zastopnikov nasprotne za njih stariše in za — občino?! Številu deklet govori jasno, ila-li jo |>il zavod potreben ali ne?! Žalostno M |>ilo lorej. ako bi moral zavod moledovali za podporo, da se vzdrži ... ! Prihiteli bi morali' lorej vse občine ter tekmovali med seboj z vočimi ali nmnjimi j)od|iorami na korist svojih ol>-činark Posebno zdaj, o sestavljenjn proračunov, naj vsaka občina kaj malega odloči v la namen. Vsaki So tako mali znesek pride prav ! Tu ni treba Hog ve kakih žrlev, marveč le malo ljubezni do ubogih devojk! No smemo mislili, da so nam dekleta propadala samo moralno; no, propadala so nam tudi gmotno in narodno. Dekleta iz zavoda si* glede narodne zavesti razlikujejo od družili deklet; ker, ako bi bila katera mlačna ali brezbrižna v narodnem pogledu, jo pa navdušujejo druge! In ako vidijo, da ostaja katera nezavedna, prezirajo jo toliko časa. da se poboljša ! Potom še le sme v njih krog! Gmotno skrbi zavod za dekleta s tem, da posreduje, da dekleta hranijo denar v naši ..Tržaški posojilnici in hranilnici*1, in ros je že lepo število deklet, ki imajo že veče ali maujo zneske, kakor katera more. Veselo upanje je. da 1)0 vedno‘boljo, ker jedna drugo navaja ua to, da hrani denar. Po zimi pa jo v zavodu pravo zbirališče. Tu se shajajo ob nedeljah in praznikih ter si kratijo čas s čilanjem in poštenim razvedrilom. Kratko rečeno: zavod jo pravi dekliški dom. kjer zajemajo naukov in navodil, kako se jim je ravnali. In ako bi imeli veče prostore, prihajale bi v večem številu...! Bila hi tu prava ženska čitalnica. Koliko koristi bi bilo to ! Opazili smo tudi, da z dekleti, ki so došla iz zavoda, tudi gospodarji druge narodnosti postopajo bolj milo, ker vodo, da ista imajo koga, k i jih bran i. Nadalje posreduje zavod med gospodinjo in služkinjo, ter je nepristranski o tem, — tako je ustreženo toliko koristim gospodarjev, kolikor onim služkinj. Na ta način sta si bliže jedna in druga. Gospodinja vidi v služkinji svojo pomočnico in svojega bližnjega, kateremu ! ni nsoda tako mila kakor njej ! Služkinja pa naj vidi v gospodinji svojo dobrotnico, katero je dolžna spoštovati in ljubiti. Ako se nam posreči, da popolnoma odstranimo, rekli bi prepad, ki je ločeval gospodinjo od služkinje, dosegli smo vse. ker ljubezen je ista, ki dela čudeže tudi tam, kjer se zdi nemogoče. Ganite se torej vsi oni, katerim jo J na srcu blagor ženske mladine ter nam ! prihitite na pomoč, da isto ohranimo narodu čilo in zdravo - - moralno in lizično. O d h o r. Katoliško društvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo svoje redno zborovanje dne 2. decembra 1900 Počastila sta zborovanje s svojim posetom veleč. gosp. Štefan Križnič, vodja c. kr. izobraževališča za učiteljice, pa veleč. g. Franjo Finžgar, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Predsedoval je g. dr. Josip Pavlica. Velerodna gospiea Mirka Holzingor pl. \Veidich jo govorila o plodonosnem delovanju za občno človeško blaginjo vnete Angležinje, Miss Mary Carpenter. Ustanovivši različne zavode na Angleškem in v Indiji za izboljšanje moralnega življenja tainošnjih prebivalcev, stremila je tudi požrtvovalna Angležinja za pravim poboljšanjem jetnikov, kar se ji jo deloma posrečilo, ko je poskrbela za boljše, pedagogično ravnanje s temi nesrečniki. Ko je dovršila g. predsednica svoje zanimivo predavanje, pozdravil je g. dr. Pavlica visoka gosta pojasni vsi njima namen društva ter proseč ju, naj bodeta istemu naklonjena. Potem je govoril o uljudnosti kot lepi čednosti s krščansko-katoliškega stališča. Poslavljaje se, se je veleč. g. vodja Križnič kaj laskavo izrazil o lepi nalogi našega društva, z željo, naj hi isto krepko uspevalo v prospeh slov. učiteljic na Primorskem. Kedarkoli mu bode mogoče, udeležiti se hoče naših zborovanj. Veleč, g. nadzornik je pritrdil krepkim besedam vodje. Prihodnje zborovanje bodo dno 13. januvarja 1901 ob 10. zjutraj. Na predvečer Preč. spočetja Marije Device smo imeli ob 5. uri popoldne t blagoslov, pri kalorem smo pele pod vodstvom svoji; učiteljice polja, gospico liagiialasta. L. K oi š i č. tajnica. Molitev v zavarovalno društvo proti nezgodam Društvo ..Kdinosi-;e prevzelo akcijo za I«1 volovažne volitve, ki bodo dno KS. t m. v Trstu. Kdor je prejel glasovnico, naj jo podpisano pošlje „hdinosti". Volitev se bo vršila v Ireli Jos. Ličan 10 K, preč. g. Ant. Jug 10 K) preč. g. Fr. Kranjec 10 K, preč gosp. v. Lukožič „nek ostanek41 7 K 49 v, proč. g. Fr. Stepančič Jus timi lento” Za Alojzijo v isce. — Veleč. gosp. Ličan 10 K. proč. g. Ant. Jug 10 K, Iv, ........„ proč. g. Fr. Step K vlč. g. Iv. Košir 10 K, vIč. g. Josip Abram '2 vreči krompirja, g. M. Černuta i/. Loga 30 kg. ližola, gospa Lenar i/. Podbrda : J vroči krompirja. ;J0 kg ližola, K* kg. jabolk in češpelj, kg. masla. Iskrena zahvala blagim dobrotnikom! Družba sv. Cirila in Metoda ? Ljiljani i Konec.) Izredni večji darovi, kakor volila, številnejšo po krovi t oljni no i. ilr. bi sicer družbi v prav seda j j a k o d o h r o d o š I i. A n a i z-r e d n o s I i so ni k d o n e m o r o /. a-n a š a t i. Družbi najzanesljivejša opora so redno delujoče podružnici;. Prav mnogo jih jo, ki leto za letom vestno pobirajo in glavni družbi pošiljajo doneske s\ojih udov, sklicujejo shode, snujejo poučne ali zabavne sestanki1, imajo lepo urejeno in delaino načelništvo, pridobivajo novih udov in o svojem delovanju pravočasno obveščajo odbor glavno družbi;. Vsem tein se glavni odbor iskreno zahvaljuje in jih stavi drugim podružnicam v izgled. — Nekaj podružnic pa je v svojem poslovanju nekoliko zastalo. Nekatere ž' dalje časa niso pobrale letnih doneskov od svojih udov, druge ne sklicujejo zborov, ne obnavljajo o pravem času svojega načelništva in ničesar no poročajo glavnemu odboru. Vse to je lahko razumljivo izraznih okolščin. Slovenci imamo mnogo narodnega davka in dela, da včasih ne moremo vsemu kaj. Zato noče glavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda nikomur očitati premajhno I požrtvovalnosti ali delal n o s t i. Prosi pa vse rodoljube in zlasti svoje podružnice, naj koj ssbero vse moči, da družbi, ki je danes na več krajih pogoj našega narodnega obstanka, v sedanji potrebi prihite na pomoč. Marsikateri od eno ali druge podružnice bi rad vplačal svoj letni prispevek, ko bi ga kdo o pravem času opomnil, marsikdo bi se v družbo vpisal, ko bi ga kdo nagovoril, ali ko bi bila v njegovi bližini kaka debilna podružnica. Zato prosimo vse podružnice, naj v tem dvojnem smislu požive svoje delovanje, da namreč pobero kolikor mogoče tudi zastale doneske svojih udov, in C/3 N • f-H M o a > d cc m/mi Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko ? Slovencem v svarilo in v pouk napisal Podgrajski. Cona i>0 viti. po pošli 5 tivč. več. Dobiva se v »Narodni tiskarni v Gorici, ulica Vetliirini hiš. štev. 1). in pri (i. Likar-ju, Semcniike ulice 10. , r.^.... n - v tn Vsakemu Slovencu neobhodno potrebna! | < O 3 O C o< 3 O oooooooooo C. kr. ])i‘iv. civilni. iir;nl n iški in vojaški k roj at* na I ra v n i I* u $t. ‘22. I. nailstro|ije v Gorici. M. P 0 V E R A J, pri poroda p. n. občinstvu svojo i/. b o r n o /.;i-iogo vsakovrstni1!!:! Iiliijia i/. avstrijskih in ino-zrniskili lovarn. olilcko. sobni1 in tlr/.ui1 plaši-!* Velika izbrr luvrutnii' in ovratnikov, prrilo. .lil^rr-srajci1. sploh vsi1 k olilrki spadajoi*!1: prodaja /dravo in trpiv.no lila^o tudi na ni<*ti*r; vsi1 jako po črni. ( iv iii ilulio\ ruski p«>\ rilliki ml «1. 15. nap. Po vršil iki letni......... Otilcka iliu/.ka.......... za ilrrkc............l.NO ,. Ncpri-inočljivi liavdok.•• Cen«1 stalne; ;>% odliitka. Vsako naročilo izvrši si* ločno. oooooooooo ;•* Prva slov. trgovina z železjem § IKonjedic & Zajec j prej G. Durbo | Gorica, pred nadškofijo št. 9. m Priporočata po najnižjih cenah svojo bo"ato zalogo najboljšega ištiijerskoga železa in ploščevine raznega obitnijskega, poljedelskega, vi-nogradskega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga zn Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne: pripoznana zaloga naj- boljših kotlov od g. \ussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo in kovino po najvišjih cenah. Vsako naročilo se izvrši nemudoma in vestno. Ccbelno voščeno svečo pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu. Z odličnim spoštovanjem .J. Kopač, *vcčai\ ulica sv. Antona 7, Gorica. i j-f ~«it r ti - i/*> —* i •', * i— “1 *' ** ^ 1 * Karol Draščik, pekovski mojster na Komu v (»orici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tmli najlinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. Anton Obidic, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica. priporoča st* za raznovrstna naročila po meri /.a gospe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po iinjmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselite sobe je po nemškem sloj>n. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Ilaz-lično |)oliišlvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Mazličue stolice z trsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. 1 leči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima iiaj(kl(‘gatm‘jšo sobno opravo, na katero s<‘ š(‘ posebej opozarja p. n. občinstvo! 1 FE ANC BEVK, utica (otfclli it. IJ priporočil slavnemu občinstvu svojo ^ S) zalogo oglja, premoga in drv i po n n 111 i ž. i i Ii cenah, da sc ne boji : J}j Ickmovatija. Poslre/.ba je ločna. Sadjarsko in vinarsko društvo Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in im deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac,' pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum. različna vina, goru/.icc (Seni'.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Melodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač «1 Kutin, trgovca v Keiucniški ulici Ii. št v. 1. v lastni hiši, kjiT ju „Trg. obrt. /.ailr.“ XXXDCXXXXXXDCXXXX Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (»OHICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela briških, dal- in črna vina matinskih in iz vipavskih, j isterskih v i furlanskih, » nagrado«. Dosliivljit na doni in razpošilja po /.H11/.-nici na vse kraji1 avslro-rgcrsku monarhijo v sodili (»I f>() litrov naprej. i\'a zahtevo pošilja tmli tizorcp. Cene zmerne. Postrežba poštena. xxxxxxxxxxxxxxx J3rda v GJoniei O Prinla.ja naravne in pristne brisliC pridelke pu zniernili cenah. Zaloga pristnih viti: fh burpndeca. rizlinga, modre ▼ frankinje in drugih. DKSKRTNA VINA. Sede/, društva je: Gorica, uiica Barzettini št. 20. rf-€>0"€X>0-0" Artur Makutz, klepar v Ozki ulici (Via St ret ta), *e priporočil shtvnetim občinstvu. Izdeluje; vsakovrstna kleparska dela. Nova knjigoveznica, preskrbljena po najnovejših zahtevah in z najnovejšimi pripravami v Gorici, v hiši „Goriške ljudske posojilnice" tik ,,Krojaške zadruge11. Priporoča se preč. duhovščini za preveza v o misalov ; slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za preveza v o šolskih kiiji/ic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izde-lanje, z;i kar zagotavlja trpežni izdelek in ločno postrežbo po jako kulantnih cenah. Kojakom v mestu in okolici se priporoča udiini Ivan Bednarik, knjigovez. „Krojaška zadruga11, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, (iosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mamifakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v največ-ji izberi, kakor: suktio, platno, prte-nino, ChifTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po najnižjih cenali. lene »u stalne brez pogajanju. n I ii v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici rt <4 ^1 l ~l '*i *' ^ *' ^ ^ ^ fr ** Ml i Preskrbljena je z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. | \ \_ -■ J-I.I —i ii-|_ -1_| - 1J-.1 —'it - ii ij“l *• v II * ;*| **• 1 — 1 ‘ 1 * I— ■ M 1*111 » m « m * ■ I i Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da so ne boji ni kako konkurence. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. „Narodna tiskarna44 tiska ***! „GORICO“, „NAR0D“ in »Primorski List“ „Gorica“ izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 3 kron, pol leta 4 krone ,,Narod“ izhaja vsaki drugi petek ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom dobi II. po vrhu. „Primorski List“ izhaja vsak četrtek in stane celoletno 6 K polletno 3 K. za manj premožne celo leto 4 K. P -1 ^ i^ * 1‘ ■ ^ i » i a ^ ij-ui~i.iyri j j „Narodna tiskarna“ ima v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnije. županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila tiskovin se izvrše z obratoo pošte; vsa irota v najkrajšem čast. r JtrSt' ^ ^ ’ y ‘■vi Šli/ v lir *~ ~ ‘J 'Vi* • }£t ‘ - \i \2 sf * * V* SsA f • Alfi ‘J • • W -J • • C D ! (.‘Ji C ^-''P* '1 'si/ZlA* ‘lfiirTl • ; * IT"%' »j ' Ait :yj * jV^ ■<, -* v 7.^ W a/;,f r~* \»S» i» ^ , i . ‘ • ^ * ‘ sr* * i >V»X