340
Navod k umetni riboreji.
Ker se bliža čas, začetka prve in najvažnejše dobe umetne reje postrv, zdi se nam umestno, da opozorimo vse one, kateri nameravajo pričeti riborejo na sledeče:
Priprave.
Kdor ima blizo svojega stanovanja čisto, tudi po zimi odprto studenčno vodo, od + 4 do 7^ R. zamore poskusiti z umetno rejo postrv, lipanov, sulcev i. dr. rib enake vrste. Pri dotični vodi se pa mora prirediti primerni tok, kateri ima padec od 3 po 4 palcev na 20 čevljev.
Za orodje se potrebuje:
1. Nekoliko lončenih valilnih koritcev, ki so en čevelj široki, 4 palce visoki, krog in krog luknjasti, kakor rešeto. Luknjice naj bodo tolike, da gre skozi nje pletiča igla srednje velikosti. Taka koritca se tudi iz kositarja izdelujejo;
2.   Kleščice, s katerimi se izjemljejo bolna jajčka.
3.   Lesen hramiček, toliko dolg, da se va-nj postavijo, koliko da se komu poljubi; valilni koritci ali posamezno, ali po dva in dva. Tak hramičeč mora imeti odprtino za dotok in odtok vode s tanko mrežico iz medenega drata, in pokrov za zapor. Prikladno je tudi, da se vloži v tak hramiček rešetka (rost) iz lep-tovja, katero plavajočo vzdržujeta dva neprodušna cilindra ; na taki rešetki ostanejo korita vedno v eni in tisti višini vode.
Kdor si hoče omisliti dobre valilne aparate, naj jih naroči pri trgovcu gosp. Karolu Karingerji v Ljubljani , kateri tudi natančno vsacega poduči, kako se rabijo aparati.
Oplodenje jajčkov.
Eibja jajčka se umetno oplodi na ta način: Malo pred drstenjem, pri postrvah tedaj od meseca oktobra do januarija naj riborejec shrani ribe v dobrem hra-mičku ali pa v malem ribniku, iz katerega se lahko vsak čas vjamejo. Včasih se poskusi, če postrvi, ako se jih nekoliko pritisne na trebuhu, ne spuščajo iker ali mleka. Ako se to zgodi, napolni se skledica iv^ palca visoko z vodo, v kateri je postrv živela, vzame se ena ikrnica iz hramička ali ribnika, ter se na lah-koma po trebuhu proti repu gladi in stiska, da spusti ikre, in koj potem, najdalje v eni minuti se osmuče isto tako mlečnjak, na kar se vse s prsti prav lahno premeša in se nekoliko minut potem na miru pusti. Ako je več oseb pri tem delu, se lahko mlečnjaki in ikrnice ob enem osmučejo, če se ima mnogo rib, naj bode pripravljenih več z vodo napolnjenih skledic. En mlečnjak služi za več ikrnic, ter se čez nekoliko dni zopet lahko rabi. Koristno je, da se pred oplodenjem ikrnice in mlečnjaki ločeni v vodah hranijo.
Če so ribe nad 4 funte težke, olajša se osmučenje, ako se z jermenom 1" širokosti iz mehkega usnja napravi zanjka, s katero se opaše riba pod prsno pla-vuto, jibja glava drži naj se kviško.
Če se mora močno pritiskati, da pridejo ikre ali mleko na dan, če se prikaže kri ali pa če se držijo jajčka še v kepah, je znamenje, da še niso zrela, v tem slučaji naj se dene riba zopet v hramiček nazaj; če se pa prikaže gnojna tekočina s praznimi jajčnimi kožicami in ovenelimi jajčki, so ikre nerabljive.
Ko so ikre na navedeni način oplodene, prirede se valilni koriti, njih dno se posuje V« palca visoko s čisto izmitim prodnim peskom, in potem se vlože v v valilni hramiček tako globoko, da za V4" visoko iz vode stoje. Na to se strese kacih 6 žlic iker previdno v korito, in sicer tako, da ne ležijo ena nad drugo, na kar se pokrijejo s pokrovom.
Gojitev oplodenih iker.
Vsak dan je treba paziti:
1.   Da so luknjice pri koritih odprte, da je voda vedno čista, in da prosto skozi teče;
2.   s kleščami (pinceto) se odstrani nemudonia vsako bolno jajce, katero se spozna po kredobeli barvi; isto tako se mora odstraniti vsakatera tuja živalica in ona sivobela kosmina, katera se drži okrog bolnih iker;
3.  ikre je treba varovati pred njim sovražnimi ži-valicami, iste so:
a)  povodna miš;
b)  pastaričica (tica),
c)  povodni kos,
d)  vodna kura (liska), kakor tudi
e)  pred radovednim človekom.
341
4.  Skrbeti se mora, da so korita varna pred naglim nalivom in pred prenizko višino vode.
Gojitev mladih ribic.
Postrvi prodero navadno v 7 tednih jajčkino lupino, in potrebujejo posebnega varstva.
Dokler ne izgube ribice popčnih mehurčkov, hranijo se še v koriticih, in paziti je, da je vedno prost dotok čiste vode. — Se boljše se ohrani zaplod v lesenem hramčeku, v katerem sti za dotok in odtok dve mreži iz medenega drata (čvežna), in v katerem je dno posipano s čisto izmitim prodecom.
Piče ne potrebujejo mladiči, dokler ne izgube popčnega mehurčka. Paziti se pa mora na njih sovražnike, ki so:
1.   Mrčesna ličinka, to je, črviček, kateri v svoji, iz malih kamničkov ali lesenih koščekov izdelani hišici v dnu vode okoli lazi, in mlade ribice pokončuje in sne.   Ta mrčes se odstrani s pinceto (kleščami);
2.  nek večji, popolnem izrastli povodni mrčes;
3.  vse uže prej omenjene živali, pred vsem pa je treba odstraniti postrvam jako nevarnega povodnega kosa;
4.  nikakor se ne sme puščati blizo ribice druzega plemena, ker pojedo mlade ribice;
5.   hram, v katerem so mlade ribice, se postavi tako, da je višina vode v njem vedno enaka.
Izpuščenje rib v proste vode.
Ko so mlade ribice povžile redilno snov popčnega mehurčka, se smejo izpustiti v prosto vodo. Izbrati se pa morajo plitvi kraji, v katere ne pridejo velike ribe, in še v tacih mestih je treba vlagati kamenje, dile in drevje, pod katerimi se skrije mladi zarod pred nevarnim sovražnikom. Kdor pa hoče mladino še dalje pod svojim nadzorstvom gojiti, bodi-si v valilnici ali v odprtem ribniku, ta naj skrbi, da dobijo ribice 8- do 12krat na dan hrano.
Za pičo služijo nastrgana jetra, možgane, drobno sekljane gliste (črviči) in odpadki mesa iz kuhinje.
Varovati je ribice pred tatovi, vidrami in vsemi uže prej navedenimi sovražniki ter se mora vedno paziti, da je dotok in odtok vode v redu.
Odbor ribiškega društva.