^delavska Enotnost I FEBRUARJA 1971 — ŠT. 6 — L. XXVIII 'ill Pravi naslov za denarne zadeve i 1 —-— - — 1 ■ 1 ^ ljubljanska banka r (^SKUPŠČINE SRS: ! Zakon o usmer- r II j janju delitve :idohodka sprejet! i ( Sprejemom tega zakona je IS dobil možnost, da * poprejšnjem mnenju RS ZSS in Gospodarske ' gornice »odlimitira« osebne dohodke v posa-f^znih dejavnostih oziroma v posameznih delovnih organizacijah 1 ■ k^nu*° sred° sta republiški / ^r in enotni zbor delovnih or- P.^izacij skupščine SR Slove- - to6 sPreJela predlog zakona o t r^Oupravnem sporazumevanju r 0 družbenem dogovarjanju o . /j edlih za usmerjanje delitve 1 fko °^'<0v *n osebnih dohod- - ire°V' ^ tem Je Slovenija kot prva . f Publika v Jugoslaviji začela Izničevati načelo družbenega ' ^vsei!6^3^2 delitve dohodka, ki . ^^^ur sodi v inštrumentarij i (f stabiliziranje našega gospo-, rarstva. 1 ^ko sta omenjeni zakonski , peal0g v skupščinski razpravi j tudi oba predstavnika ! v1 ^SS — predsednik RO sindi-( S a delavcev industrije in ru-^rstva Stjepan ŠAUBERT V °tnem zboru delovnih organi-( ^*j - ter predsednik RO sindi-3 delavcev družbenih dejavni Vinko KASTELIC v re-|^b3škem zboru. Pri tem sta i jsinH*1’ Poudarila, da se slovenski , (Sv(r1kati v polni meri zavedajo O0Je vloge in odgovornosti v nili enem dogovarjanju o me-ikoHcusmerjanje delitve do-'kat 3 ’n osebnrh dohodkov, pri ^ar£ni s° - .skuPcaJ z GosP°- (n,.K0 zbornico Slovenije — tu „odlimitiranje“ povečanja osebnih dohodkov v letošnjem letu le za 11 %,kar je bilo predpisano z zveznim zakonom. Splošna omejitev zvišanja osebnih dohodkov le za 11 % pa je posamezne dejavnosti in delovne organizacije iz različnih (Nadaljevanje na 3. strani) iviercator KAVA EEJ^ill i i « m 9 ZAVAROVALNICA SAVA s Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 9999999999®999999999999999999999 9% |g_iTTLJ3jrL|jpT J V hramu učenosti — Univerzitetna knjižnica je v času izpitov polna od jutra do večera na voljo vseh potrebnih pa sindikati jvr ner Izvršnemu svetu SRS. L.01 politična organizacija, ki Ln'a na voljo vs Cokovnih služb, /L^kujejo, da bodo pri tem jlp u dobili od ustreznih služb C /^bno dokumentacijo. L,Velja poudariti, da sprejem jftodJ13 0 usmerjanju delitve do-i ka omogoča izvršnemu sve- ža le?f°rst° inb0liost»«o mdbrosia® Rtd. * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Foto: A. AGNIC Huraaaa... Grešni kozel se je našel! Dovolj goden za odstrel, naj poka! Pravcata afera. Ni bilo urednika, ki bi ne objavil, in ne radijskega ali televizijskega napovedovalca, ki bi zamolčal, da smo pred dvema letoma uvozili 70 milijonov britvic, 1969 leta 86 milijonov, lani pa že 96 milijonov, da je celotna vrednost uvoženih britvic dosegla v zadnjih treh letih več kot 120 milijonov dinarjev. Svinjarija! Pa pri tej plačilni bilanci! Kaj storiti? Še vprašate -kaznovati, pozapreti, ja, vsaj to! Tako tisti, ki se brijejo z električnimi brivniki, pa tudi oni, ki jih zjutraj še ni prav nič pekla vest, čeprav so se obrili z uvoženo britvico. Bodimo odkriti - tako mi vsi! Na uho povedano, ker podatek ni prišel v javnost: povrhu niti nismo čisto proti uvozu britvic. Domači proizvajalec je dal soglasje k uvoznemu kontingentu 2,5 milijona britvic! Prav v tem je stvar! Pomislite, kako so prekoračili dovoljeno mejo! In zanesljivo, da tega niso počenjali v svojo izgubo. Goljufi, dobičkarji. ..! Ne rečem, da ne! A vseeno oprostite, če sam ne bom šel streljat tega kozla. Zakaj? Pravzaprav ne vem, mislim pa, da ne bi imel najboljšega občutka. Saj je res, da je prekršek očiten. Zanesljivo je tudi to, da smo po nepotrebnem razsipavali devize - pravzaprav je pa to že malce sporna zadeva. Namreč če lahko domači proizvajalec zagotovi potrebno količino britvic, če zagotavlja — tako kot v tem primeru — visoko kvaliteto, če je povrhu vsega še v ceni konkurenčen - potem bi se, logično morali nasmoliti tisti, ki so britvice uvažali. So se res? Se doslej res še ni primerilo, da bi po volji ene same tovarne ne skrojili celotnega tržišča? Mar res ni nikogar, ki bi bil monopolist? Saj vendar samo sprašujem! Morda pa bi lahko zadevo vsaj v prihodnje uredili nekako tako, da bi lahko domači proizvajalci naredili in prodali 35 milijonov britvic, preostalih 35 milijonov pa bi jih uvozila in prodala trgovina. Saj potlej ne bi več bilo potrebno, da bi bili skregani med seboj. Po mojem gre pri tem za sistem. Tudi gospodarstvo je že od petinšestdesetega dalje čedalje glasnejše: spremeniti zu-nanje-trgovinski sistem, devizni in carinski režim... Pa brez zamere, če zato mislim, da si s temi britvicami ne bomo obrili kosmate vesti. BOJAN SAMARIN S temi britvicami si ne bomo obrili kosmate vesti *** ************************************************** 7 DNI V SINDIKATIH Minuli torek so na razširjeni seji komisije RS ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo obravnavali izobraževanje v delovnih organizacijah in izoblikovali pripombe k delovnemu osnutku začasnega statuta Kulturne skupnosti Slovenije. Razpravo o izobraževanju v delovnih organizacijah so zasnovali na ugotovitvah analize, ki jo je izdelal Zavod za šolstvo SRS decembra lani in jo primeijal s podobno analizo iz leta 1965. Primeijava obeh analiz prepričljivo govori o tem, da izobraževanje v delovnih organizacijah v zadnjih petih letih stagnira in da bo lahko napredovalo le ob širši družbeni pomoči. V razpravi so zelo zavzeto sodelovali številni povabljeni organizatorji izobraževanja v delovnih organizacijah, kar potrjuje pravilnost prakse, ki jo v zadnjem času ta komisija uveljavlja s tem, daje predvsem animator razprave o določenih problemih v širšem krogu zainteresiranih. S. G. NA LINIJI 323-554 KOPER Ob ugotovitvi, da vedno več podjetij želi odprodati stanovanja svojih delavcev pod zelo ugodnimi pogoji, je Obalni sindikalni svet izdal posebno informacijo, v kateri seznanja delovne in sindikalne organizacije o druž-beno-ekonomskih vprašanjih razvoja stanovanjskega gospodarstva, ki jih je sprejel Svet ZSJ. Gradivo posreduje tudi stališča o pogojih, ki so družbeno še sprejemljivi za odprodajo stanovanj. K. C. s s 5 «# * + * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 *4 4 4 4 4 ' 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ■? 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 V polnem teku Občni zbori v osnovnih organizacijah sindikata v dravograjski občini so največ obravnavali probleme proizvodnje in družbenega standarda Tako kot v drugih občinah so tudi v Dravogradu v polnem teku občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Kot je povedal predsednik dravograjskih sindikatov Zdenko Vavpot, pa bodo nekaj občnih zborov opravili še v februarju in morda celo v marcu, saj morajo upoštevati sezonski značaj proizvodnje v nekaterih dejavnostih. Občne zbore osnovnih organizacij sindikata so doslej opravili že v Monterju, v Elektrarni, Tekstilni industriji Otiški vrh. Mizarstvu in tapetništvu, obrtnem podjetju „Meža“, opravili so jih železničarji, poštarji in drugi. Občni zbori so bili dobro obiskani, na njih pa so največ govorili o proizvodnji in o nalogah na področju družbenega standarda. Ena od značilnosti doslej opravljenih občnih zborov sindikalnih organizacij v Dravogradu je, da so bile razprave o posameznih problemih dokaj konkretne, hkrati pa tudi dokaj široke. To pa daje misliti, da so v nekaterih delovnih organizacijah v zadnjem času pozabih na organizacijo kolektivnih sestankov, na katerih bi seznanjali zaposlene z vprašanji, kijih zanimajo, kjer bi spregovorili o problemih, težavah in načrtih. Ne nazadnje pa so doslej opravljeni občni zbori razkrili tudi to, da so vezi med člani samoupravnih organov in med neposrednimi proizvajalci dokaj trhle, neorganizirane in nenačrtne. Zato se nehote poraja vprašanje, čigave interese oziroma čigava mnenja zastopajo posamezni člani v samoupravnih organih? (E. K.) RAVNE NA KOROŠKEM BO ODBOR RAZPADEL? Na Ravnah na Koroškem ima sedež medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti za Koroško, ki deluje za področje štirih koroških občin; Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Dravograd in Ravne na Koroškem. Vendar pa se ta medobčinski odbor, žal, ne more pohvaliti z dejavnostjo. Nekaj sej so sicer sklicah v zadnjem času, vendar odbor zaradi slabe udeležbe ni bil sklepčen. Zdaj so se dogovorili, da bodo sklicali 4. marca na Ravnah na Koroškem izredni občni zbor medobčinskega odbora sindikata delavcev storitvene dejavnosti. Na izrednem občnem zboru naj bi se, kot je domenjeno, dokončno pogovorili o nadaljnjem obstoju odbora; če se bo večina zavzela za nadaljnje delo, bo treba nedelavne člane zamenjati z novimi, sicer pa naj bi odbor razpustili in poskusili, če bodo morda bolje delovali občinski odbori. (ma) RADOVLJICA Obvladati porast cen ZAPISEK S PRVE KONFERENCE SINDIKATA ZŽTP LJUBLJANA B Še vedno v spona! ! preteklosti Na minuli seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Radovljica so razpravljali o vlogi sindikatov po devalvaciji dinarja, o predlogu za sklenitev družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov, o stališču predstavnikov družbeno političnih organizacij o problemih zobozdravstvene službe in, končno tudi o rezultatih vprašalnika o osebnem in družbenem standardu zaposlenih v gospodarstvu. „V zvezi z devalvacijo dinarja imamo sindikati zelo konkretne naloge . . .“ je poudaril predsednik OSS Radovljica Jože Bohinc. „V prvi vrsti si moramo prizadevati, da kar najbolj obvladamo porast cen, če nam to ne bo uspelo, bodo to najbolj občutili delavci z najnižjimi osebnimi dohodki in najmanj tisti, ki se že danes ne morejo pritoževati. Storiti moramo vse, da se zlasti cene osnovnih življenjskih artiklov ne bi spremenile. Poleg tega je naša naloga, da podrobno proučimo položaj delovnih organizacij oziroma panog, ki so odvisne od dokaj visokega uvoza. Šele potlej bomo natančno vedeli, pri čem pravzaprav smo in kako moramo ukrepati. Glede zaposlovanja v tujini pa sodim, da si bomo morali od danes dalje še bolj prizadevati, da zadržimo svoje ljudi doma oziroma vsaj to, da se odhajanje v tujino ne bi stopnjevalo . . .“ -a. ce jrt inJ ;at te« ca1, 5 i it ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT da po poprej doblje-mnenju RS ZSS in Gospo-rc$t e zbornice SR Slovenije r.|o°loči dejavnosti oziroma de-jtie organizacije, za katere ne :rtv‘ia zvezni zakon, po katerem Jtliii°Sebni dohodki lahko zvišajo ’ Usnjem letu le za 11 %. ^ tem, da je naša republika Jjtejela zakon o samoupravnem 'nerazumevanju in družbenem aA08Ovarjanju o merilih za 'J^erjanje dehtve dohodka in ijar^bnih dohodkov, v Sloveniji atipeno še ne moremo generalno lj3|r°djnrzniti“ vseh osebnih do-irT0dkov. m® ^ru Kako iz zagate? Občni zbor sindikata v kranjski »Savi«: devalvacija ne sme biti usodna za podjetje i£akon ® usmerjanju plitve dohodka Sprejet n«" (Nadaljevanje s 1. strani) sppGkov potavila v težak in ne-'Takopraven položaj, zaradi če-;njS.so slovenski sindikati predla-’ naj naša republika sprejme J i;..tern pogledu zakonite izjeme, dot? Pobudo je izvršni svet spre-r3iS uresničena pa je bila z b^mdmajern k čl. 24 predloga dnŽj°na 0 usmerjanju delitve do-do Qdka, ki izvršnemu svetu daje Nedavna devalvacija dinarja se je prav na primeru kranjske industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih-iz-delkov „Sava“ pokazala kot krivičen ukrep za tiste delovne kolektive, ki so vsa leta do danes dobro gospodarili in bili v vseh pogledih za vzor drugim. Da ne bomo govorili tjavdan: v kranjski „Savi“ so tako kot še marsikje izdelali proizvodni načrt za letos še pred devalvacijo dinarja. Po tem načrtu so predvideli, da naj bi na sklade prigospodarili več kot 2 milijardi S-dinarjev. Zdaj pa, po devalvaciji dinarja, ta napoved ni več resnična, smo slišali na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije. Če bo šlo po besedah nekaterih razpravljavcev vse po sreči, bi v novih razmerah letošnje poslovno leto zaključili vsaj brez dobička. Upoštevati je namreč treba, da kranjska „Sava“ za svojo normalno proizvodnjo uvozi letno 60 % surovin. Za te surovine bi pred devalvacijo dinarja morala odšteti 12 milijard dinarjev, po devalvaciji dinarja pa se je ta številka povzpela na 16 milijard S-dinarjev. Seveda bodo tudi „Savi“ priznane nekatere olajšave pri dajatvah, toda analiza kljub vsemu izpričujejo, da bo „Sava“ še vedno imela za blizu 3 milijone S-di-narjev več stroškov za uvožene surovine, kot so računali pred devalvacijo dinarja. V zvezi z nastalimi razmerami so se na občnem zboru tovarniškega sindikata strinjali, da zdaj ne kaže čakati, kaj bo, temveč morajo strokovne službe podjetja takoj izdelati nov gospodarski načrt za letos, prilagojen poostrenim pogojem gospodarjenja. „Sava“ si namreč ne sme dovoliti, da bi ob koncu leta ostala brez sredstev za razširjeno reprodukcijo, če vemo, da je doslej veliko investirala v razširitev in modernizacijo proizvodnje in da so njene letne obveznosti za odplačilo najetih kreditov precejšnje kot smo slišali na občnem zboru, se bodo v „Savi“ pri iskanju rešitev, kako iz zagate, oprli na iskanje notranjih rezerv, deloma pa tudi na povečanje cen njihovim proizvodom. M. Ž. Ob zaključku redakcije LJUBLJANA, 11. februarja; Danes se je sestal na plenarno sejo republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez. Obravnavali so nekatera temeljna izhodišča o organizaciji Zveze sindikatov in strokovnih sindikatov. Plenum je tudi razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika odbora Janka Kušarja, ki je odšel na novo delovno dolžnost, za novega predsednika odbora pa je izvolil ANDREJA GRAHORJA, dolgoletnega delavca na Koprskem. Danes se je sestalo na razširjeno sejo tudi predsedstvo RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o sklepanju kolektivnih pogodb o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci v obrti, gostinstvu in drugih dejavnostih. Razgovor s predsednikom odbora Jožetom Vidicem, posvečenim" tej problematiki, bomo objavili v prihodnji številki. »Iskra«, Kranj — Elektromehanika Med številnimi problemi, ki so jih obravnavali na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije Iskre -tovarna Elektromehanika v Kranju, so se delegati najdlje mudili pri osebnih dohodkih. Temu je posvetil del svoje uvodne besede tudi predsednik sindikalne organizacije Janko Košnik, kije med drugim dejal: ,Porast osebnih dohodkov je v skladu z našo produktivnostjo. Toda če svoje osebne dohodke primerjamo z osebnimi dohodki zaposlenih v drugih podjetjih in v drugih tovarnah Združenega podjetja Iskra, lahko ugotovimo, da močno zaostajamo." Zaradi nižjih osebnih dohodkov odhajajo strokovnjaki iz tovarne, kar povzroča občutne motnje v redni proizvodnji, ki jih morajo reševati z nadurnim delom. To terja učinkovite ukrepe; zato so v kranjski Elek-tromehaniki za letos predvideli, da bodo osebne dohodke na delovnih mestih kvalificiranih, visoko kvalificiranih in srednje strokovnih delavcev povečali za 25 %, najnižji lanski zaslužek pa dvignili s 500 na 700 dinarjev. Nekaj manj kot 25 % v primerjavi z minulim letom pa bodo povečali osebne dohodke polkvalificiranih, višjih in visoko strokovnih kadrov. To stališče je podprl tudi občni zbor sindikata. Hkrati so se delegati zavzeli, naj bi število delavcev z zaslužki pod 800 dinarjev znatno zmanjšali - od 573 na 161 delavcev. Kljub tem predvidenim spremembam pa še vedno ostaja aktualno vprašanje urejanja norm, zaslužkov zaposlenih na tekočih trakovih, večje tehnološke discipline in nekatera druga vprašanja. Slišali smo lahko, da je storilnost naraščala le na račun povečevanja števila zaposlenih, ne pa zavoljo sodobnejše modernejše proizvodnje, izboljšanja tehnoloških postopkov, bolj smotrne organizacije. Na občnem zboru pa so mnogi opozarjali, da tovarna, kakršna je Elektromehanika ne prenese toliko delavcev, ki so „plačani na uro". Že teh nekaj ugotovitev z občnega zbora sindikata v kranjski Iskri priča, da so pred kolektivom resne naloge, če hočejo povečati storilnost in s. tem osebne dohodke. M. Ž. »Bača« Podbrdo Če smo bili marsikje nezadovoljni s potekom občnih zborov moramo tokrat toliko bolj poudariti, da nas je občni zbor osnovne sindikalne organizacije Tovarne volnenih izdelkov „Bača“ prijetno presenetil. Predsednica sindikalne organizacije v tej tovarni Dušica Beguš v svojem poročilu ni razmišljala o razmerah v državi in v svetu nasploh, prav tako tega niso storili tudi številni diskutanti. Vsi so se omejili na svoje probleme, na zastavljene naloge, ki bi jih morali opraviti že včeraj pa jih zaradi tega ali onega vzroka niso. Kljub varčevanju in nenehni skrbi za modernizacijo proizvodnje je sindikalna organizacija , Bače" v minulih dveh letih posvečala veliko pozornosti informiranju delavcev. V ta namen se je posluževala takorekoč vseh preizkušenih oblik informiranja in med drugim poskrbela, da je kolektiv znova dobil svoje glasilo. Za kolektiv, ki šteje 315 ljudi, je to vsekakor priznanja vredna odločitev. Iz poročila predsednice sindikalne organizacije v „Bači“ smo izvedeli, da je delovna skupnost v minulih dveh letih vložila v izobraževanje kadrov več kot 180.000 dinarjev. Delavci so spoznali, da je njihova prihodnost odvisna od višje produktivnosti, le-to pa bo možno doseči le z najsodobnejšimi stroji in s strokovno dovolj usposobljenimi delavci. Če je bila zdravstvena služba v Baški grapi še do nedavna neučinkovita, posebno na področju Podbrda, je danes v veliko zadovoljstvo vseh v dolini rešeno tudi to vprašanje. Seveda na pobudo in ob pomoči Tovarne volnenih izdelkov ,,Bača“. Sadovi teh prizadevanj so več kot očitni: število zavoljo bolezni izgubljenih de- lovnih dni se je v minulem letu zmanjšalo za več kot 50%. .V času mandatne dobe se je naša sindikalna organi-, zacija še posebej trudila pri sprejemanju novih in dopolnjevanju že sprejetih samoupravnih aktov . ..,“ je dejala predsednica sindikata v „Bači“. „Seveda sta b.,a pri tem vseskozi v ospredju naših prizadevanj statut in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Zaradi nerazčiščenih pojmov o XV. amandmaju pa smo naleteli pri sprejemanju statuta na velike težave, saj so pa tudi pristojni zelo različno razlagali ta amandma. Danes sodimo, da kljub vsem prizadevanjem naš statut še vedno ni dokončno izoblikovan in ga bomo morali še izpopolnjevati." Proti koncu minulega leta so v „Bači“ uveljavili nekatere spremembe v pravilniku o delitvi, osebnih dohodkov. Z njimi so popravili razmerja med posameznimi kategorijami delovnih mest, pri čemer so upoštevali predvsem delavce z najnižjimi osebnimi dohodki in tiste poklice, ki so izredno konjunkturni. S tem pa je rešil kolektiv ie najbolj pereče probleme, zato so si na občnem zboru zadali nalogo, da bodo stalno izpopolnjevali sistem nagrajevanja, saj prihaja čas, ko bodo delavci v „Bači" lahko namenili osebnim dohodkom nekoliko več prigospodarjenih sredstev. A. ULAGA SGP »Gorica« Nova Gorica Občni zbor osnovne sindikalne organizacije v SGP ,,Gorica" je pred zbranimi razgrnil rezultate gospodarjenja v minulih dveh letih. V tem času je podjetje hitro povečevalo obseg proizvodnje. Lani so tako zabeležili 174 milijonov dinarjev realizacije ali za 68 % več kot leto poprej. Če pa to realizacijo primerjamo z letom 1968, ko je znašala 94 milijonov dinarjev, pomeni, da so jo lani skoraj podvojili. Pri tem je še zanimiv podatek, da so realizacijo v petih letih skoraj početverili, saj je le-ta ob sprejemu gospodarske reforme v letu 1965. znašala 45 milijonov dinarjev. Omenjeni rezultati so tudi dobro poroštvo, da so pota, ki smo jih ubrali v zadnjih letih, pravilna," je med drugim dejal Bruno Uršič, predsednik sindikalne organizacije. Specializacija v stanovanjsko gradnjo je namreč novogoriškemu gradbenemu podjetju omogočila hitrejšo racionalizacijo dela in uvajanje novih tehnoloških postopkov, le-ti pa so jim omogočili, da so v zelo kratkem obdobju za polovico zmanjšali čas, kije potreben za gradnjo kvadratnega metra stanovanja. Tudi specializacija pri gradnji industrijskih montažnih zgradb, s katero so pričeli lani, že kaže zavidljive rezultate. M. Ž. Vozila Nova Gorica Podatki, da so v podjetju „Vozila“ v Novi Gorici lani v primerjavi s predlanskim letom povečali celotni dohodek za 29 %, osebne dohodke za 35 % in sklade podjetja kar za 66 %, pri čemer znašajo poprečni osebni dohodki že blizu 1.800 dinarjev, dovolj zgovorno povedo, da je ta kolektiv v minulem obdobju zelo dobro gospodaril. Po besedah Marka Mozetiča, predsednika osnovne sindikalne organizacije, pa bo kolektiv letos lahko dosegel še boljše poslovne rezultate. Dobro gospodarjenje, visoki osebni dohodki zaposlenih in milijardni skladi pa še ne pomenijo, da v kolektivu nimajo problemov. Člani sindikata so opozorili predvsem na dva: na pomanjkljivo informiranje članov kolektiva o vseh dogajanjih v podjetju in na doslej dokaj krivično izoblikovana merila nagrajevanja za tiste delavce, ki so že deset, petnajst in več let v podjetju. Nobena od obeh pomanjkljivosti pa ni takšna, da je ne bi mogli v najkrajšem času odpraviti. M. Ž. Izjeme so - kot smo navedli — možne po dogo- nted izvršnim svetom, sin- Hi uc' pati in gospodarsko zbornico. Jr* splošno sprostitev osebnih hodkov pa je potrebno, da JPrej dosežemo še družbeni oMov°VOr 0 merilih za usmerjanje irtinaiVe d°hodka in osebnih do-.. pn^ov. Bržčas bomo podpisali jul!!8 takšna družbena dogovora, ‘ p'Vega za gospodarstvo, drugega Za negospodarstvo, nato pa P°Jv Potrebno doseči še samo-y' pavne sporazume po posa- LJfiio«n1!h SruPacijah in deJav-0 delitvi dohodka in (pnih dohodkov, ki bodo pri upoštevali ustrezna merila, zbora republiške skup-riek‘ne sta sprejela vse vsebinske ‘itjuidmaje, ki jih je RS ZSS gji." na predlog zakona o usmer-3U delitve dohodka in osebij"1 dohodkov. Tako je bil med sprejet tudi amandma SLe organizacije, ki je zahte-Oijda ta zakon velja tudi za SIL i?e v državni upravi,gospo-Jkpd zbornici, družbeno-poli-rdh organizacijah, interesnih ^ 'uPnostih itd. M. P. Kako je s sprostitvijo osebnih dohodkov? Vpliv republiškega zakona In začasnih ukrepov na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohod«- kov v delovnih in drugih organizacijah V zadnjem času se mnogi občinski sindikalni sveti, preko njih pa tudi mnoge delovne organizacije obračajo na republiški svet Zveze sindikatov in republiške odbore sindikatov z vprašanji v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov v letu 1971 oziroma o višini izplačil v prvih štirih mesecih tega leta. Pri tem ugotavljamo, da mnogi ne poznajo določil zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah (Ur. list SFRJ, ŠL 60/70) kakor tudi ne navodila o ugotavljanju povprečnega zneska osebnih dohodkov oziroma povprečnega zneska sredstev skupne porabe, namenjenega za izplačilo delavcem. (Ur. list SFRJ, št. 5/71). Iz obrazca št. 1, ki ga morajo delovne organizacije predložiti Službi družbenega knjigovodstva in kije prirejen omenjenim navodilom, lahko ugotovite, ali je delovna organizacija upravičena do 11 % povečanja povprečnega zneska osebnih dohodkov iz leta 1970 ali manj. Kot je znano, je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije posredoval Izvršnemu svetu predlog zakona o začasnem dovoljenju za izjemno povečanje osebnih dohodkov na podlagi 3. člena zveznega zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah. Izvršni svet je predlog spfejel in predlagal -hoteč doseči čimprejšnjo veljavnost - amandma k 24. členu predloga zakona o samoupravnem sporazumevanju in o družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Celoten tekst 24. č. omenjenega zakona se potemtakem glasi: Ne glede na določbo 1. člena zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja aedstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 60/70) se določbe 1., 2., 4. in 5. člena navedenega zveznega zakona uporabljajo tudi po uveljavitvi tega zakona, dokler ne bo začel veljati družbeni dogovor po tem zakonu, vendar najdlje do 30. aprila 1971. leta. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko po poprejšnjem mnenju Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Grspodarske zbornice SR Slovenije oprosti posamezne dejavnosti oziroma samostojne organizacije združenega dela obveznosti, kije predpisana s 1. in 2. členom zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 60/70). Izvršni svet navaja za ta 2. odstavek 24. člena naslednjo obrazložitev: Nekatere ugotovitve in analize kažejo, da bi zvezni zakon o prepovedi porasta osebnih dohodkov nad določeno raven v 6b-dobju januar-april 1971. leta lahko neugodno deloval v nekaterih dejavnostih oziroma delovnih organizacijah. To so zlasti tiste dejavnosti in delovne organizacije, ki so v prvih devetih mesecih 1970. leta imele nizke osebne dohodke, v četrtem tromesečju pa so' povečale osebne dohodke, ker so dosegle večji dohodek na podlagi boljših poslovnih uspehov. Z uporabo zakona v letu 1971 pa ne morejo obdržati ravni mesečnih akontacij iz četrtega tromesečja in ustreznih stimujacij za opravljanje delovnih nalog. Drugo skupino pa predstavljajo delovne organizacije, ki so zaradi ukrepov likvidnosti v letu 1970 izplačevale zmanjšane osebne dohodke zavoljo pomanjkanja sredstev. S tem so dosegle tudi nižje povprečje v letu 1970, ki se jemlje za osnovo za večje izplačilo (do 11 %) v letu 1971, in ne bodo mogle izplačevati polnih osebnih dohodkov, četudi bi postale likvidne oziroma četudi bi izboljšale poslovne uspehe. Kot je razvidno, dajemo s tem odstavkom 24. člena republiškemu izvršnemu svetu pooblastilo za oprostitve, in to v okviru prehodnih določb zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. (Informacija je pisana 10. 2., to je v času, ko sta republiški zbor in enotni zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije na ločenih sejah zakon sprejela, nista pa še uskladila predlogov in besedila.) Kot je videti iz poročil (glej RAD št. 6. 5. - 11. 2. 1971. leta, rubrika „Praksa i propisi o raspodeli"), nameravajo republike pripraviti različne tako imenovane intervencijske zakone. Izvršni svet SR Hrvatska je predlog takšnega intervencijskega zakona sprejel dne 9. 2. 1971. leta ter z njim dovolila tudi višje povprečne osebne dohodke, kot jih dovoljuje zvezni zakon za mnoge panoge in grupacije. Vprašanje je, če takšna širina ,,odlimitiranja“ (60 % zaposlenih) ne ruši intenc, ki so jih imeli predlagatelj in poslanci ob sprejemanju zveznega zakona. Predvidevamo, da bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v prihodnjih dneh — po poprejšnjem mnenju Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice SR Slovenije - že lahko začel z oprošča-njem, seveda le v ekonomsko upravičenih primerih. GP TOKOVI GOSPODARJENJA VELEBLAGOVNICA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: M BMEM TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje za tuje kupce je v hiši menjalnica BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 L J U B LJ A NA KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje Zakaj | nelikvidnost I Občinska skupščina na Jesenicah predlaga uve^H bo totalnega obveznega kliringa na področju Sl<^ venije Skupščina občine Jesenice je pred nedavnim razpravljala o Komentatorjev stolpec ZAKAJ PO MNENJU SLOVENSKIH GOSPODARSTVENIKOV ŠE NE MOREMO GOVORITI O ENOTNOSTI JUGOSLOVANSKEGA TRGA IV Škodo razvoju..! I Ceri kreditnega sistema 1 I I Med našimi gospodarstveniki se še vedno razvnema razprava o tem, ali čimbolj sprostiti ekonomske zakonitosti v jugoslovanskem tržnem prostoru ali pa jih še naprej ,,popravljati", denimo s*centralističnimi posegi v obliki finančnih injekcij iz sklada za razvoj manj razvitih področij države, z oproščanjem plačevanja republiškega prispevka za kritje potreb federacije, s premijami in regresi za pospeševanje izvoza, in ne nazadnje — z uveljavljanjem kompenzacije, to je odškodnine, ki naj bi jo bolj razviti predeli države odštevali manj razvitim zaradi prenizkih cen surovin. I I I i Kakorkoli obračamo namen in učinke teh ukrepov, ki jih bomo, kot vse kaže, tudi uveljavili, vedno znova se izkaže, da jih je mogoče označiti s skupnim pojmom: omejevanje ekonomskih zakonitosti. Namesto da bi sprostili tudi cene surovin in kmetijskih pridelkov ter s tem preprečili ekonomsko izkoriščanje manj razvitih predelov države oziroma prišli do čistih računov v ekonomskih odnosih, se raje odločamo za administrativno brzdanje ekonomskih zakonitosti in s tem za zamegljeno pretakanje sredstev med republikami, gospodarskimi panogami ter področji gospodarstva in družbe. I I I i Nasilje nad zakoni trga pa še v nobenem obdobju človeške zgodovine ni koristilo gospodarskemu in splošnemu napredku. Nič čudnega, če zato o nesmotrnosti kompenzacije niso več prepričani le mnogi strokovnjaki, ampak tudi čedalje več drugih delovnih ljudi, ki tega niti ne skrivajo, čeprav s tem - zaradi napačnega splošnega mnenja, da se za kompenzacijo zavzemajo le nerazvite republike - drezajo v občutljivo področje medrepubliških odnosov. I I I I Zakaj glasovi proti kompenzaciji? Predvsem zato, ker je v naše gospodarsko življenje že vgrajen instrument kompenzacije. Takšen instrument je zlasti sklad za razvoj premalo razvitih republik in Kosova, podobno vlogo pa opravljajo tudi proračunske dotacije. Ta pomoč nesporno predstavlja obliko prelivanja sredstev, ki pa ji hočejo nekateri pridružiti sedaj še nova prelivanja na račun tako imenovanih kompenzacij. Te zahteve pa temelje na napačnih računih. Po njihovi logiki bi bilo treba - v interesu narodov in proizvajalcev - ukiniti ekstra dohodek; tako bi vsaka republika obdržala le svoj nacionalni dohodek po ..vloženem delu" in ne glede na to, ali ga je vložila v propulzivne ali neperspektivne panoge, torej ne glede na to, ali ga tržišče prizna ali ne. Ves preostali dohodek pa naj bi se stekat v skupno skledo, iz katere bi zajemali tisti, ki nimajo denarja. I I I I I Čudno ob vsem tem pa je zlasti to, da se zahteva po kompenzaciji pojavlja hkrati s pravico do lastnega republiškega razvoja. Vsaka republika ima torej pravico usmerjati svoj razvoj, toda če ta ni v skladu s sodobnimi gospodarskimi gibanji, naj ji druge republike „kompen-zirajo" tako neracionalno gospodarsko strukturo in nesmotrne gospo-darske^ odločitve. Zanimivo je tudi, da se za kompenzacijo najbolj navdušujejo jisti, ki se ognjevito zavzemajo tudi za enotno jugoslovansko tržišče. Kaže, da nočejo videti, da ob kompenzaciji od te enotnosti tržišča ne bo ostalo nič. Priznati je sicer treba, daje ideja o kompenzaciji vznikla na osnovi dosedanjega gospodarskega sistema, ki ga označujejo neekonomski odnosi med cenami, različne stopnje carinske zaščite, nerealni tečaj dinarja in podobno. Značilno pa je, da njeni zagovorniki vztrajajo pri njej še zdaj - ob razpravah o tem, da je treba ta sistem temeljito spremeniti. I S I I I Če se bomo torej odločili za vpeljavo sistema kompenzacij - in slišati je, da se bomo - bomo torej imeli enotnost trga še naprej le na jeziku in papirju, ne pa tudi v praksi. Tudi pot do konvertibilnega dinarja bo veliko bolj zamegljena, kot je zdaj. To velja javno povedati še zlasti zato, ker pravimo, da je sedanja stabilizacija, ki naj bi jo uresničili s pomočjo ekonomskih zakonitosti, naša tretja reforma. Ce pa se je bomo lotili s pomočjo kompenzacij in drugih podobnih popravkov tržnih zakonitosti, je najbolje, da se že danes začnemo navduševati zg — četrto. VINKO BLATNIK I I I Po mnenju udeležencev zadnje skupščine Gospodarske zbornice SRS sta ob sedanjih jugoslovanskih razmerah, kar zadeva enotnost trga, zlasti aktualni dve vprašanji s področja kreditnega sistema. Gre za to, po kakšnih merilih so razdeljujejo krediti med gospodarske organizacije in, drugič, kako naj bi poenotili pogoje nastopanja na našem kreditnem trgu. V zameno za odgovor na navedeni vprašanji naslednja ugotovitev: če uporabnik kredita ne plačuje realne obrestne mere, kakršna je pri nas v navadi, se selekcije povpraševalcev po kreditih ne opravi na trgu, kot bi bilo normalno, ampak imamo pogosto opravka z nekakšno distribucijo kreditov. O njej posredno odloča država, neposredno pa bančni aparat. Taka distribucija pa seveda povzroča hudo neenakopravne pogoje tako med podjetji kot tudi med bankami. V teoretičnem smislu sploh ni vprašanje, kako naj bi se izkopali iz zagate in tako vsaj omilili, če že ne odpravili omenjenih oblik neenakopravnosti: spremeniti je treba vpliv države na položaj bank in kolikor le mogoče razviti medbančno konkurenco. Skupščina Gospodarske zbornice SRS v zvezi s tem predlaga naslednje: — Ker vemo,daje depozitna funkcija naših bank zelo skromna, je Narodna banka glavni skrbnik nad likvidnostjo bank. Položaj je sicer boljši tam, kjer so banke prebivalstvo bolj zainteresirale za varčevanje. Vendar tudi nad takimi bankami visi isti Dam oklo v meč: visoka stopnja obvezne rezerve, ki močno ovira kreditiranje. Z druge strani Narodna banka odobrava znatne selektivne kredite, ki jih zve čina dobivajo tiste banke, ki na osnovi sredstev, s katerimi razpolagajo, ne bi mogle pokrivati potreb komitentov. Zato so posredno oškodovane tiste poslovne banke, ki bi zaradi ugodnejše strukture depozitov lahko same skrbele za svojo likvidnost. Če torej zaradi tega na splošno trpi poslovnost bank, bi jo lahko izboljšah tako, da bi povečali njihovo kreditno emisijo, zmanjšab pa kreditno emisijo Narodne banke. To bi dosegli z znižanjem stopnje obvezne rezerve. V takem sistemu bi še naglo razvila konkurenca med bankami, komitenti pa bi lahko dobivali kredite po bolj izenačenih pogojih. — Dobro je tudi znano, da so nekdanje „zvezne“ banke po letu 1965 začele vnašati v svoje poslovanje tudi elemente nor- nove „državne“ banke na re- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti malnega bančnega poslovanja, vendar pa so zadržale izjemen 'položaj, ker so pač še naprej opravljale določene posle za potrebe federacije. Prevzele so tudi del poslov Narodne banke in pozneje kapital federacije prikazovale kot svoj kapital. Če se zdaj potegujemo za dosledno razdelitev ekonomskih funkcij med federacijo in republikami, bi kajpak omenjene privilegije morali odpraviti. Dinarske in devizne salde, ustvarjene do leta Čedalje očitneje postaja, daje na poti v stabilnejše tokove gospodarjenja nujna tudi reforma davčnega sistema. Napovedana sicer je, malo manj zanesljiv pa je odgovor na vprašanje, kdaj in v kakšnem obsegu naj bi bila iz,-vedena. Nekateri vedo celo povedati, da letos davčne reforme - razen nekaterih sprememb -še ne bo in da naj bi nov sistem stopil v veljavo šele ob začetku leta 1972. Ugibanja o tem nas v tem trenutku niti ne bi privedla daleč. Že dolgo pa je očitno, da bodo v davčni reformi morale dobiti prednost spremembe v sistemu prometnega davka. Ne,, saj je bila zamisel dobra. S prenosom prometnega davka iz proizvodnje v potrošnjo smo se namreč odločili, naj bo njegova funkcija tako ekonomsko-regula-tivna kot tudi fiskalna. Prva funkcija zato dovoljuje družbe-no-političnim skupnostim uporabljati prometni davek kot instrument ekonomske politike ne le v odnosih med proizvodnjo in porabo, temveč lahko s pomočjo tega davka vplivajo tudi na gibanja in razmerja cen in sploh na blagovno denarne odnose, s tem pa lahko kajpak vplivajo na usmeijanje razvoja proizvodnje, na pospeševanje izvoza, zaviranje uvoza in drugo. Druga fiskalna funkcija pa daje družbeno-političnim skupnostim pravico, da s pomočjo tega instrumenta polnijo svoje proračune. Tako je znano, da prometni davki pokrivajo kar polovico proračunskih potreb v državi! Zadeva bržčas ne bi bila sporna, če bi tako zasnovani funkciji prometnega davka tudi dosledno izpeljali. Žal pa je od prvotne zamisli, kaj naj v gospodarskem življenju,pomeni ta instrument, ostala le njegova fiskalna funkcija. Le-ta pa je resnično dosledno izpeljana, o čemer priča že omenjeno napajanje proračunov družbeno-po-litičnih skupnosti in velika dife-renciranost davčnih stopenj, saj so dobile politično-teritorialne skupnosti polno pravico — in jo kajpak temeljito izkoristile - samostojno uvajati prometni davek. Spričo teh dejstev tudi ni naključje, če v Poslovnem združenju za trgovino ugotavljajo, da je dosedanji sistem obračunavanja in plačevanja prometnega davka zaradi velikega števila tarif, davčnih stopenj, oprostitev in drugega, zavoljo različnih stopenj republiških in občinskih prometnih davkov izrazito fiskalen, neracionalen, drag in izredno zapleten. To dokazuje 11 zveznih in republiških predpisov — velja za Slovenijo — ki urejajo to področje in ki so doživeli od reforme dalje kar 39 sprememb in dopolnitev, moramo pa k temu dodati še znatno število občinskih odlokov o prometnem davku. Samo zvezni davek od prometa blaga na drobno ima 75 davčnih stopenj, za njihovo pravilno uporabo pa je zvezni sekretariat za finance izdal kakih 700 pojasnil! Pravcata administrativna džungla. Velja pa omeniti še eno od posledic tako zasnovanega sistema prometnega davka: očitno je, da različnost stopenj v prometnem davku povzroča zapiranje posameznih ekonomskih območij, čeprav v isti sapi povsod in na vsakem koraku zagovarjamo potrebo po enotnem gospodarskem tržišču. Povrhu vsega je sistem, kot je zdaj v veljavi, še neznansko drag: anketa v 25 večjih trgovskih podjetjih je pokazala, da dela 112 ljudi pri obračunavanju prometnega davka in da veljajo stroški tega obračuna skupno kar 2,7 milijona dinarjev letno. A da ne bi samo negodovali -kaj storiti? Poslovno združenje za trgovino je že izoblikovalo predloge za spremembo sistema prometnega davka. Kot kaže, so kasneje dobila ta stališča splošno podporo v naši republiki. Cisto na kratko veljajo zahteve trgovcev temu: — število dosedanjih tarifnih številk zveznega davka od prometa blaga na drobno naj se zmanjša od 20 na 14; - uvede naj se enotni prometni davek na področju celotne države; - če bi bilo potrebno zaradi kakršnihkoli vzrokov pri posameznih tarifnih številkah prometnega davka uveljaviti olajšave, potem naj bi to v načelu veljalo za vse; — davčni zavezanci naj bi z enim nalogom nakazovali zbrana sredstva davka, način ugotavljanja višine in plačil 'akontacije prometnega davka pa naj bi podjetja urejala na osnovi dosežene realizacije v minulem letu in dinamike v tekočem letu; uveljavili naj bi 15-dnevno plačevanje akontacij, medtem ko naj bi bil dokončni obračun ob koncu leta; In kaj reči k temu? Saj ni kaj - ko vsi prizadeti in pristojni v republiki ugotavljajo, da bi bilo to res treba storiti. Morda le to: stališča Poslovnega združenja za trgovine nosijo datum: 24. VIII. 1970. leta. Zares „počasi meljejo mlini bogov" - upajmo, da bodo vsaj dobro! S. B. položaju in razvoju železarne111 Jesenicah in po obširni razprl sprejela nekatere sklepe, s kak rimi je seznanila najvišje p°(' tično-izvršilne organe v zvezi i* ! republiki ter Gospodarsko zbof nico SRS. i Občinska skupščina na Jek nicah je ugotovila, da železad1' ne more plačevati svojih dolg° ^|| Sedanje razdeljevanje kreditov naj bi »podprli« z močnejšo konkurenco med bankami in tako, da bi spremenili vpliv države na banke I 1965, naj bi med repubbke raz-delili na enak način, kot bo razdeljen tako imenovani državni kapital. Sedanjim komitentom investicijske in kmetijske banke pa bi morali razdeliti preostab del kreditnega sklada in jim obenem omogočiti vključitev v druge banke. Jugobanka kot tretja velika banka pa bi morala po mnenju slovenskih gospodarstvenikov del svojih skladov razdeliti med repubbke, drugi del pa na podružnice, ki naj bi postale samostojne enote istoimenske združene banke. Ob vsem tem bi morah zaostriti tudi obveznosti teh treh bank do Narodne banke. Tako bi se njihov položaj postopoma izenačeval s preostalimi poslovnimi bankami, poslovanje sedanjih komitentov teh bank pa tudi ne bi bilo preveč prizadeto. — Ni izključeno, da bi zaradi opisanih sprememb nastale z gotovino ah čeki, kar je posl1 dica splošne nehkvidnosti ^ šega gospodarstva. Za takšn plačevanje potrebuje železa^ namenske kredite, ki pa jih slej po redni poti ni mogla oP biti. Na likvidnost železarne s v zadnjih letih bistveno vplival1^ cene reprodukcijskega maf ^ riala, zato skupščina opozaij3 m. da je potrebno, ob prenehanj1 začasnih stabilizacijskih ukT ^ po v, skrbno, preudarno in & lektivno sproščati cene, da bi ? izognih še večji nelikvidnost1 bi Skupščina občine Jeseni^ °b zato predlaga uvedbo totalne-" thc in obveznega kliringa na p0, de ročju Slovenije, s katerim bi & sb lezarna lahko v celoti poravna)3 dir svoje obveznosti do slovenski! dobaviteljev. Skupščina obču'' Jesenice soglaša in v celoti p0^ za pira razvojni program in usni£ ve, ritev železarne in se zavzema 'ut njegovo uresničitev. ‘tvs pubbški ravni. Da bi to prepre-čib, naj bi ustanovib posebne repubbške finančne zavode, ki bi opravljab finančne posle republik, programirab in nadzoro-vah uporabo vseh javno-finanč-nih in investicijskih sredstev re-pubbk, ne bi pa smeh opravljati komercialnih bančnih poslov. Ti zavodi naj bi bdi neposredno odgovorni repubbškim skupščinam, če bi se primerilo, da bi želeb svoje občasne presežke naložiti v gospodarstvo, bi to morah storiti s pomočjo tistih poslovnih bank, ki bi na vsedržavnem natečaju ponudile najboljše pogoje. Taka ureditev bi seveda samo še pospešila enakopravno medbančno konkurenco tako v repubhki kot v vsej državi. —mG Modernizacija prog ['ia tov kol se ; šinile ti 4( Slovenija predstavlja prehodu3 naš področje, preko katerega teko pf£ Cer metni tokovi iz Srednje in Zahod111 vel: Evrope na Balkan, Bližnji in Sredi1! Vzhod ter v jadranska pristanišča11 Bvi v nasprotni smeri. Nekateri odse! vtj, železnice, ki vzdržujejo ta prome P0' pa so že zelo zastareli in predsta1 ^ j Ijajo oviro za večji razmah promet* >ho Zato bo nujno te odseke mode^|,, zirati, ker bo sicer slovenska žel£* niča, ki tvori pomemben del jugosj0 Zak vanske in mednarodne .železnišk Pa mreže, izgubila svoj mednarod111 el tranzitni značaj. . I6! Financiranje modernizacije ^ ^ Šentilj i* % J>.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ * f« * o * * * * * * * * * * * * * * * * + * * * ✓ * * * * * 4 sekov proge Zidani most-Koper-Prešnica naj bi potekalo pt£ j10' ko posebnega računa, na katerem *“ e ] bodo zbrala sredstva iz prispevk0 gospodarstva, sredstva državnega k* ei pitala, s katerim že sedaj upravlJL Slovenija, mojebitni presežki tj publiškega proračuna in druga t1! menska sredstva. V skupščini že Ph pravljajo zakon o financiranju t£lW | odsekov. % vij* I Zvezni l ping-pong t Upravni odbor zvezne gospod3! % ske zbornice je resolucijo o dra* | beno-ekonomski pohtiki v 19'.. " letu sicer podprl, vendar je izreke) njej nekaj ostrih pripomb. ZV1’ nemu izvršnemu svetu zameri v res luciji izraženo priporočilo, „naj , |jj| gospodarstvo bolj ukvarja sam0 ' seboj" in meni, da bi bilo bolj tf^SS vičeno to priporočiti državi, ki n :|p bi se nehala vmešavati, kjer je t° trebno in kjer ni. Upravni odbor izrazil tudi dvom o tem, da bodLif! državni kapital dosledno upora°*“|l' za okrepitev gospodarstva in op°J zoril na to, da se proces deetaSji zacije kaj lahko ustavi na sredi P0|| — nad sarnniinrnvnim | stvom in tizmom. samoupravnim gospoo . republiškim et* • pod kXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ u ur si POHIŠTVO TOKOVI GOSPODARJENJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE SLOVENSKE KONJICE ČESTITAJO VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINSKI SINDIKALNI SVET SLOVENSKE KONJICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL SLOVENSKE KONJICE PODJETJE ZA PROIZVODNJO UMETNIH BRUSOV COMET ZREČE TRGOVSKO PODJETJE „DRAVINJSKI DOM“ SLOVENSKE KONJICE GOSTINSKO PODJETJE „JELEN“ SLOVENSKE KONJICE OBRTNO PODJETJE „KOVINAR “ VITANJE Spomenika na grobovih stotim talcem, ki so jih Nemci obesili 12. februarja 1945 v Stranicah ______FRANCEM HVALCEM, DIREKTORJEM TOVARNE »ZLATOROG« MARIBOR _ Na serpentinah poslovnosti jja Mariborska tovarna »Zlatorog« se je v zadnjih treh letih povsem modernizirala in se povzpela V vrh injf d Sf " '* ji Zdaj 700-članski kolektiv mariborske tovarne ZLATOROG naj is oi z letošnjim letom laže zadihal. Potem ko sta namreč lani začela 11, ^ratovati nova milama in obrat za izdelovanje kozmetike, bo že ef 'Jlaja letos stekla proizvodnja tudi v novem obratu za izdelovanje >o detergentov. S tem bo vsaj v glavnem zaključena njihova rekon-z, ^Rikcija, ki je trajala tri leta in veljala več kot 35 milijonov 'a! ^narjev. ^ Če so si v ,Zlatorogu" na račun splošnega odrekanja slednjič le J gotovih najsodobnejšo tehnologijo in opremo, jih zdaj čaka boj l0”Za aktivizacijo novih zmogljivosti. Začeli so dobro, saj so lani po-111 Večali proizvodnjo za 25 % v primerjavi s predlanskim, za letos pa udi računajo s približno enako stopnjo rasti. Nekaj podrobnosti v zvezi z vsem tem smo izvedeli iz razgovora s Franjem Hvalcem, " Elektorjem tovarne „Zlatorog“. proizvajalcev njihove stroke O AKUMULATIVNOSTI IN ŠE O ČEM VPRAŠANJE: Kakorkoli so no-l^ce o koreniti modernizaciji vaše °vame spodbudne, bodo v številnih °lektivih rekli: lahko njim, ko pa Se ukvarjajo s kozmetiko in z dru-iSrni donosnejšimi proizvodi. Kaj bi k 'emu rekli? ODGOVOR: Mislim, dajevzmo-i 1 'isti, ki misli, da gre podjetjem laše panoge kot po loju. Resnica si-PrC Cer je, da podjetja naše stroke na d"! Veiiko, če tako smem reči, reklami-dn j&Jo svoje proizvode in da zlasti to v 'il 'aVnosti verjetno ustvarja napačen sel vtis Resničnost pa ni tako lepa. Vsa ne P0djetja naše stroke ugotavljajo, da '8' 56 J® akumulativnost v minulem letu et> ttočno zmanjšala, v povprečju kar ■«" Polovico v primerjavi z letom Je! 969. Od 52 podjetij sta lani dve 'l! j auč’li z izgubo, nekaj največjih išP Pa posluje na meji rentabilnosti. 0' elo Zlatorog kot drugi, najmoč-jjejši proizvajalec svoje stroke v °f ^avi. sicer pa najmočnejši doba-Ij ■'j utelj kozmetičnih proizvodov, Pf£ ^Prečno pri svojih izdelkih zasluži 11 e P° 5 %. Dosti bolj akumulativna torej vsaka druga proizvodnja. k3 em samo t0 (ja mora t,itj vloženo vi)3 neveijetno veliko dela, da bi 700-članski kolektiv, kot je naš, izdelal in prodal na stotisoče drobnih izdelkov in pri skupni realizaciji 21 milijard S dinarjev, kolikor planiramo za letos, smel upati na približno milijardo S din skladov. VPRAŠANJE: Ko že trdite, da so zmotne predstave o visoki akumula-tivnosti izdelkov vaše stroke, čemu gre potem pripisati uspehe, ki jih dosega vaša tovarna? ODGOVOR: Naša tovarna šteje med tiste, ki že desetletja vztrajajo pri izdelovanju več ali manj istih skupin proizvodov. .Moderna’ pa je tovrstna proizvodnja postala šele v zadnjih letih, ko konkurenca raste podobno kot gobe po dežju. Spričo tega smo se seveda morali modernizirati hitreje, kot pa bi se morda sicer. Sloves, ki ga ..Zlatorog” uživa na trgu, je seveda pomenil prednost, ki smo jo tudi izkoristili. Ob najbolj primitivnih delovnih razmerah, kakršne so bile za naše podjetje značilne še pred petimi leti, smo močno povečali proizvodnjo; v sodelovanju s tujimi partnerji smo tržišču ponudili številne nove, zlasti kozmetične proizvode itd. Ker smo pri tem vselej prednjačili, smo pobrali precej smetane, kot se temu pravi. Podatki kažejo, da pri važnejših kazalcih gospodarjenja v zadnjih treh letih napredujemo vsaj po stopnji 20%. Drugi del odgovora na vaše vprašanje pa je v tem, da našo akumulacijo in sploh dohodek ustvarjamo na račun velikanske množine izdelkov. Pri vsakem izmed njih v povprečju zaslužimo sicer le po pet odstotkov, ampak v masi to precej nanese. Posledica vsega tega, o čemer sem govoril, pa je naša rekonstrukcija. Z njo nismo zagotovili samo boljše in enakomerne kvalitete, ampak tudi neprimerno boljše delovne razmere. Z letošnjim letom tudi vsem zaposlenim zagotavljamo najmanjši zaslužek 1000 din, če bo seveda podjetje kot celota kos tudi 25 % višjemu proizvodnemu planu.” PODPORA STABILIZACIJSKIM UKREPOM VPRAŠANJE: Po domače rečeno ste rekonstrukcijo spravili pod streho v zadnjem trenutku, pred uveljavitvijo stabilizacijskih ukrepov. Kako bodo ti ukrepi vplivali na prihodnje poslovanje vašega podjetja? ODGOVOR: Še sanjati si ne bi upal, da bi ob današnjih pogojih lahko uresničili rekonstrukcijo v tolikšnem obsegu s tistimi sredstvi, kot so nam bila na voljo. Če pa je naše podjetje vseeno uspelo pri uresni čenju svojih načrtov, je to dokaz naše poslovnosti, h kateri sodi tudi hitrost izvajanja investicij. Ukrepe za stabilizacijo gospodarstva pa razumemo predvsem v tem smislu, naj bi pomagali krepiti konkurenčno sposobnost in poslovnost tega gospodarstva. Ali točneje: sem za takšne stabilizacijske ukrepe in na sploh za tako gospodarsko politiko, pri kateri bi bolj produktivni kolektivi lahko dosegali poslovno in ekonomsko ustreznejše rezultate. -mG Konkretna pomoč manj razvitim Kolinska tovarna iz Ljubljane je javno zagotovila, da bo 15. septembra letos na Mirni na Dolenjskem začela obratovati tovarna za predelavo krompirja, ki bo v prvem letu predelala približno 6 milijonov kilogramov krompirja v kosmiče in moko. Kolinska bo v sodelovanju s firmo Knorr in banko vložila v to gradnjo približno 30 milijonov dinarjev. Trebanjska kmetijska zadruga pa namerava skleniti s Kolinsko pogodbo o dolgoročnem poslovnem in tehničnem sodelovanju, po kateri bi se med drugim vsako leto sproti dogovorili o prodajni ceni krompirja, količini in rokih dobave. -ik ■%.'VV "V'WVV%. 'V-V'V Na trdnih tleh V zadnjih treh letih se je kolektiv tovarne usnja »UTOK« iz Kamnika postavil na noge n n* st POHIŠTVO v OBJEKTIVU Še pred dobrimi tremi leti je šlo kamniški tovarni usnja „UTOK“ za biti ali ne biti. Podjetje je zaključilo poslovanje s 100 milijoni S-dinarjev izgube, razen tega pa so se v skladiščih nevarno kopičile zaloge. Novo vodstvo si je zato najprej prizadevalo podjetje kadrovsko okrepiti, v osmih mesecih so nato pokrili vso izgubo, zmanjšah zaloge gotovih izdelkov, začeli z modernizacijo proizvodnje, izboljšali organizacijo dela in odnose med zaposlenimi. Danes pa se v kamniški usnjarni lahko pohvalijo s presenetljivimi gospodarskimi rezultati; ob bruto produktu 5 milijard S-dinarjev so lani prigospo-darili na sklade skupaj z amortizacijo dobrih 400 milijonov S-dinaijev. Povprečni .osebni dohodki zaposlenih so porasli na 122.000 S-dinarjev, medtem ko so izvozih usnja v države s čvrsto valuto za dobra 2 milijona dolarjev. „Tako smo postali pretežni izvozniki,“ nam je pripovedoval direktor Stane Simšič. „Skoraj 60 % svoje proizvodnje izvozimo. Uspeli smo, da za enako ceno kot doma prodajamo svoje usnje v Kanadi, v Zvezni republiki Nemčiji, v državah Bene-luxa in v Italiji. Izvoz, pri katerem nam pomaga ljubljansko zunanjetrgovinsko podjetje Ko-teks-Tobus, je rentabilen. Toda takoj moram povedati, da prav veliko z nedavno devalvacijo dinarja nismo pridobih, čeprav za dolar uvoženih surovin izvozimo za 1,5 dolarja izdelkov. Iz pripovedi direktorja tovarne UTOK in njegovih najožjih sodelavcev smo zvedeli, da so v zadnjih treh letih vložili v modernizacijo proizvodnje in izboljšanje tehnologije blizu 800 milijonov S-dinarjev. Prav to- liko bomo investirali tudi v naslednjem obdobju, ko bo na vrsti druga faza rekonkstruk-cije. Že letos bodo povečali bruto produkt na 6 milijard S-dinaijev, izvoz pa na 2,4 milijona dolarjev. Investicije v stroje pa ne bi bile izkoriščene, če v podjetju ne bi poskrbeli tudi za prepotreben strokovni kader. Medse so že privabili 8 delavcev z visoko izobrazbo, 6 z višjo in 34 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo. O perspektivah podjetja pa nam je povedal direktor kamniške usnjarne naslednje: ,Na osnovi našega dela v zadnjih letih lahko rečem le to, da bo kolektiv v prihodnje napredoval s podobnim tempom kot doslej. Sam pri sebi sem prepričan, da bomo tja do leta 1975 podvojili obseg proizvodnje/1 M. Ž. ;r" ZA KUMARAMI NAGELJNI Ste se že kdaj vprašali, odkod sredi najhujše zime vsak dan sveži nageljni v naših cvetličarnah? Priznam, da do zadnjič tudi sam nisem vedel tega. Precej jih je iz Dalmacije, nekaj celo uvoženih, največ pa jih dobijo iz Brežic, pravzaprav iz Čateža. Vrtnarija Čatež pošlje vsak dan na trg od 10.000 do 15.000 cvetov. Poleg nageljnov pa še asparagus, tulipane, gerbere in vrtnice^ Ob Čateških toplicah so že leta 1962 zgradili rastlinjak z 10.000 kvadratnimi metri. „Začeli smo s paradižniki in kumarami,11 mi je pripovedoval upravnik Franc Mohar. „Ča- teške toplice so ena izmed najbolj toplih pri nas, saj imajo 58 stopinj.11 Pristavih so piskrček in zvrtali vrtine še sami. „Precej vrtin je šlo v prazno. Vsaka pa stane debele milijone. Do 350 metrov vrtamo. S to vodo potem ogrevamo rastlinjake. Tudi v najhujšem mrazu znaša temperatura 11 stopinj.11 Danes imajo 25.000 kvadratnih metrov pokritih in ogrevanih rastlinjakov, gradijo pa še novega s 6.000 kvadratnimi metri površine. ,,V aprilu mora biti nared, do konca leta pa še 15.000 kvadratnih metrov.11 A. AGNIČ dan naberejo pridne vrtnarice v Čatežu klinov deset do petnajst tisoč Novi rastlinjak že kaže svoj skelet. Do aprila mora biti pod streho in tudi .^akuijen11. Franc Mohar je že od leta 1962 upravnik vrtnarije. Modna hiša je za jesensko — zimsko sezono 70/71 pripravila bogato kolekcijo damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. V prodaji bodo tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA MARIBOR — OSIJEK -si Od spodaj navzgor V razpravi o ustavnih amandmajih je izvršni svet BiH predlagal, da bi v prihodnje organi federacije spreminjali ustavo, sprejemali zakone, družbeni plan, zvezni proračun itd. samo ob soglasju republik in pokrajin. Ob prvem amandmaju, ki govori o vrednosti družbenega proizvoda in o delitvi, je predlagal, da je treba zagotoviti načelo, po katerem bi celotno vrednost proizvoda razporedili po delovnih organizacijah na osnovi enakopravnih pogojev gospodarjenja. Tekst amandmaja naj bi spremenili tako, da bi onemogočili vmešavanje državnega aparata v interno delitev dohodka v delovni organizaciji. Prav tako naj ne bi z zakonom nalagali delovnim organizacijam. da morajo odstopati del dohodka za širše na^ mene. NE VSE ENAKO f SVET ZSJ Minuli ponedeljek je bila seja predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. V ospredju obravnave pa je bilo vprašanje, ali bodo sindikati dali svoje soglasje na zahtevo zvezne vlade za zvišanje cen naftnih derivatov, električne energije, PTT storitev in železniških prevozov. Sindikat pa v tem primeru ni rekel ne „da“ ne „ne“, temveč je odločitev o zvišanju cen prepustil odločitvi zveznega izvršnega sveta. Predsedstvo sveta ZSJ je v razpravi opozorilo, da bi morala biti veljavna edinole politika, ki smo jo zasnovali že ob začetku druge reforme, torej še v letu 1965, po njej pa bi morale biti cene na jugoslovanskem tržišču kar se le da blizu cen na svetovnem tržišču, saj je to pogoj za večjo odprtost in konkurenčnost jugoslovanskega gospodarstva. Po mnenju predsedstva Sveta ZSJ pa bi doslednjo uresničevanje takega načela zagotovilo tudi to, da cen ne bi več „zidali“, se pravi, da proizvajalci ne bi več avtomatično upoštevali povišanja cene pri poprejšnjem proizvajalcu, temu dodali še svoje povišanje in tako naprej, pač po načelu verižne reakcije! Člani predsedstva in predsedniki republiških sindikalnih svetov so razen cen električne energije, nafte, PTT storitev in železniških tarif opozorili še na nekatere druge neprimerne cene v gospodarstvu. Tako so predstavniki Bosne in Hercegovine menili, da so zavoljo nesorazmerij med cenami surovin in končnih izdelkov proizvajalci v tej republiki diskriminirani. Položaj delavskega razreda bi bilo potrebno po njihovem mnenju obravnavati ločeno in se vprašati, kateri so tisti deli delavskega razreda, katerim bi morali življenjski standard povišati, katerim delom pa ga zmanjšati. Dejstvo je, da so razmere v posameznih panogah zelo različne in bi jih bilo potrebno upoštevati. Ob tem, ko bi cene, ki so zdaj previsoke, postopoma zniževali, tiste pa, ki so prenizke, postopno zviševali, naj bi torej upoštevali tržne zakonitosti, ne pa privilegijev. V razpravi je prevladovalo realistično prepričanje, da bo prihodnje gibanje cen nujno prizadelo življenjski standard delovnih ljudi. Predsedstvo sveta ZSJ pa se je pri tem odločno zavzelo, da morajo sindikati skrbno bdeti nad standardom delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. I I I I I I I KJE SO VZROKI ZA SOCIALNE RAZLIKE Na Hrvaškem proučujejo socialno neenakost # Se bomo tudi na Slovenskem lotili te nehvaležne teme? v Glede na vlogo dela v človekovih pravicah je zaposlenost najpomembnejša opora njegove socialne trdnosti, nezaposlenost pa ena najtežjih socialnih nesreč, ki lahko zadene posameznika in njegovo družino. Med osnovnimi vzroki so cialne neenakosti pa je problem zaposlovanja nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Polni zaposlenosti za vsako ceno, ki je bila značilna za čas ekstenzivnega gospodarstva, smo se odrekli z reformo leta 1965. Nezaposlenost je nato stalno naraščala in je dosegla stopnjo, ki že ogroža naš nadaljnji razvoj. Pomemben ventil nezaposlenosti je sicer ekonomska emigracija. Toda po novejših ugotovitvah hrvaških gospodarstvenikov je danes zaposlen v inozemstvu že vsak četrti prebivalec Hrvatske. Zaradi socialnih posledic povzroča ta pojav že enake težave kot nezaposlenost. Problema nezaposlenosti ne zaostruje samo zaprtost delovnih organizacij, marveč tudi nekateri medčloveški odnosi pri zaposlovanju, denimo zloraba položaja, izigravanje razpisov za delovna mesta, podkupovanje in podobno, kar vse bi morali preganjati kot kriminal. Pomanjkljiv sistem socialnega zavarovanja nikakor ne blaži eksistenčne negotovosti brezposelnega človeka. Od vseh nezaposlenih na Hrvaškem jih je dobivalo finančno pomoč le 6,4 %, znano pa je, da je kar 73 %> nezaposlenih brez zemljiške posesti, ki bi sicer lahko bila dodatni vir dohodkov. Naslednji vzrok socialne neenakosti je razlika v osebnih dohodkih, ki je odvisna od številnih dejavnikov: od osebnega dohodka, od stopnje zaposlenosti družinskih članov, od dodatnega M ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI: zaslužka, od produktivnosti delovne organizacije, od konjunktumosti področja in podobno. Poprečni mesečni dohodek v letu 1969 je bil na Hrvaškem 1046 din z razponom 1:10 (od 500 do 5000 din); več kot polovica zaposlenih je dobivalo dohodek, ki je bil pod poprečjem. Razponi med posameznimi področji so bili 1:1,48. Objektivnejšo podobo o razlikah dajejo razponi glede na kvalifikacijo, vendar je treba upoštevati možnost, da ima na nekem področju delavec večji dohodek kot denimo inženir na drugem področju. Kot poskus za odpravo socialnih razlik velja omeniti tudi zahtevo po uravnilovki, ki ni sprejemljiva ob načelu, da je treba spodbujati ustvarjalno in visoko produktivno delo. Socialne razlike lahko blažimo le na principu solidarnosti delovnih ljudi. Najbolj akuten vidik družbene neenakosti pa so različne življenjske možnosti mlade in najmlajše generacije, ki jih ustvarjajo: neenaka materialna osnova osnovnega izobraževanja, nerazvitost področij, šibke materialne razmere v družini in drugo. Se ostrejša pa je socialna selekcija učencev v šolah višje stopnje. 'Ugotovitve hrvaških družbenih delavcev je veljalo povzeti zato, ker so posamezni podatki za Slovenijo morda nekoliko drugačni, vzroki socialnih razlik v naši republiki pa enaki. Vendar o njih na Slovenskem še nismo javno razpravljali. Imamo pa to ..nehvaležno temo“ že dolgo v programu. Vsaj nelcaj! ., Center za izobraževanje naših delavcev V Friedrichshafnu je delavska univerza iz Novega Sada v sodelovanju z nemškimi sindikati odprla prvi center za izobraževanje naših delavcev v inozemstvu V Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru, kjer dela kakih 6000 jugoslovanskih delavcev, je te dni delavska univerza iz Novega Beograda v sodelovanju z zahodnonemškimi sindikati in delodajalci odprla prvi center za izobraževanje naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Center so odprli s soglasjem pristojnih jugoslovanskih ustanov in ob vsestranski pomoči zahodnonemških sindikatov in mestne uprave Friedrichshafna. Svojim slušateljem — za zdaj se jih je prijavilo 120 - bo po enoletnem šolanju (če bo seveda uspešno zaključeno) dal veljavno, verificirano spričevalo o izobrazbi kvalificiranega oziroma visokokvalificiranega delavca, in to v srbohrvaškem in nemškem jeziku. Center bo delal kot dopisna šola; na voljo so vsi potrebni učbeniki. Posebne ekipe naših predavateljev in strokovnjakov bodo občasno prihajale v Friedrichshafen na konsultacije in dogovore, zaključne izpite pa bodo slušatelji prav tako polagali v tem centru. Šolske oblasti v Friedrichshafnu in sindikalna organizacija v znanem koncernu I. G. Metalindustrie so poskrbele za ustrezne prostore, učilnice, laboratorije in drugo. V centru se bodo najprej izobraževali kvalificirani in visokokvalificirani delavci kovinske stroke, pozneje pa tudi drugi profili. Naši delavci, ki delajo v okolici Friedrichshafna, so pokazali veliko zanimanje za delo tega centra. Mnogi med njimi 'so na svojih delovnih mestih v modernih tovarnah pridobili precej strokovnih in delovnih izkušenj, nimajo pa priznane ustrezne izobrazbe, kar vpliva na njihov zaslužek, to bodo lahko odslej nadomestili s spričevalom tega centra. Delavska univerza iz Novega Beograda namerava odpreti podobne ustanove v Muenchnu, Stuttgartu in Zuerichu, pozneje pa tudi v drugih zahodnoevropskih industrijskih središčih, v katerih je zaposleno večje število naših delavcev. (Po ,,Borbi,,) Naložbe v - Šušlja se, da se bodo tudi mercedesi podražili, torej ne t>omo prizadeti samo nekateri. turizem Predstavniki nekaterih najmočnejših bank v državi, ki so v zadnjih letih sodelovale v turističnih investicijah, se zavzemajo za ustanovitev koordinacijskega odbora bank, ki naj bi v prihodnje proučeval gibanje kapitala v turističnem gospodarstvu in predlagal sistemske rešitve. V bančnih krogih sodijo, da bi morali biti vsi turistični objekti, za katere so se turistične organizacije zavezale, da bodo v letošnji sezoni sprejemali goste, pravočasno nared. Zato predlagajo, naj banke skupno z organi federacije najdejo možnost, da bi federacija izpolnila obveze na osnovi odobrenih kreditov za leto 1971. Zainteresirane banke sedaj zbirajo podatke o vseh odobrenih kreditih v turističnem gospodarstvu in dinamiki njihovega izkoriščanja. , prt* v intervjuju r MITJA RIBIČIČ sednik ZIS DELO! Problemov reprodukcije 1,1 moremo urejati tako, dabivg^ jevali svoje razvojne program6,* cene. Zanimivo je, da takšni p1] tiski niso najmočnejši v tistih n spodarskih strukturah, ki so" devalvacijo najbolj prizadete kjer je socialni položaj delovn1' ljudi najmanj ugoden. Na povl šanje cen najbolj pritiskajo v'1! stih delovnih organizacijah in P*) nogah, ki hočejo z višjimi c( nami zagotoviti sredstva za vM ničevanje investicijskih progi1! mov, nekatere med temi del0’; nimi organizacijami in panogaJ1! pa so po osebnih dohodkih fl vrhu lestvice. Tu so potem tu regionalni interesi in računi ( tem, kohko kdo izgubi, kolik pa kdo dobi, o prehvanju sre( štev z nizkimi cenami, regional11' investicijski programi itd. ZIS se je načelno strinjal ’ tem, da bi bilo treba korigiraj cene nekaterih izdelkov in stol'! tcv. Hkrati pa je tudi določil P1 goje, pod katerimi bi te cene rigirali. Nujno je, da se zavdj” omilitve prej nastalih nesoral merij nekatere cene spremenij(,| Denimo, da se nova cena P1'! moga vgradi v ceno električi1'! energije, ali povečana cena uv(i žene surove nafte v dorhače cci* njenih derivatov. ZIS se je P* tem izrekel za postopno spi6: minjanje cen, se pravi, ne H* enkrat, marveč naj te spi) membe potekajo v etapah, k® naj bi postopoma potekal h11* celoten proces odtaljevanja f in njihovega prilagajanja noviH] razmeram. Tretje načelo je, * strogo upoštevamo možnost ptl! lagajanja gospodarstva tem spl/ membam. Glavni pogoj za to j1’ da pospešimo proces razbrca11’ nitve gospodarstva. Lahko vam zagotovim, ‘ji smo pripravljeni vztrajati v naS prizadevanjih in s tem skrajša1] prehodno obdobje ustvarjanji trdnih, zdravih temeljev za n*! daljnji vzpon gospodarstva 'j družbe. Rezultati pa bodo j marsičem odvisni od tega. ali h' ZIS ostal osamljen, ali pa samo eden med dejavniki splošne družbene akcije. Z reformo, ki smo jo zače'! leta 1965, smo marsikaj dosegi1 nismo pa uspeli v celoti. Če nes gledam nazaj, bi rekel, da bili nekateri cilji postavljeni Pr6 visoko, v mnogočem pa smo b1*1 tudi preveč omahljivi, premah odločni in premočrtni. Z b0] sposobnim gospodarstvom k61 leta 1965, z gospodarstvom, k, prenese marsikaj, z višjim žb Ijenjskim standardom kot l6**! 1965 in obogateni z marsikaR rimi razveseljivimi in tudi gfe|V kimi izkušnjami ter obloženi! pomembnimi deficiti - noUa! njimi in zunanjimi - gremo zdal v nov zalet, v nov boj in, če b6' čete, v novo reformo in bitk0] Stabilizacija je samo drugo M za tretjo reformo. In kaj naf drugega preostane? Malodu§£ panika, beg, umik, nerganje, jok kesanje - vse to je človeško i|1| razumljivo. Toda če bi se preda*' malodušju, ali če bi celo obup*' vali, ne bi imeli zaradi tega ni* enega kosa kruha več. Zato ^ moramo obrniti k naši domacl hiši. Stalno moramo večati i tudi v organih federacije ločno zahtevamo doslednost P1' stabilizaciji in družbeni refoin11. Že slišim ugovor, da ni gotov6' da bodo vsi tako ravnali in nam zato ne bo uspelo. Povs°e bodo taki, ki bi se radi pretih6' tapili skozi devalvacijo in stabik zacijo in povsod bo mnog0 takih, ki si bodo prizadevali, ^ nam uspe. Kljub vsemu nam rl’ čuni kažejo in zavest govori, b* je najbolj perspektivno in ustvsj jalno biti med njimi in z njin11. Tihotapstvo pa lahko vodi sam0 z dežja pod kap. STANE KAVČIČ, prej sednik Izvršnega sveta S*1 Slovenije v intervjuju zi DELO: 0°: našega gospodarstva, njegov° konkurenčno sposobnost, čim': bolj racionalno moramo gosp0' dariti in ukrepati vsepovsod '] našem lastnem interesu. Nap00' lagi take orientacije in politik0* naši republiki pa potem lahk° * Iv—1 ' J PODOBE NAŠEGA Časa CCf * ivifll t . J- «< pn * Ptf # * d. * aš» * * * anji ^ ni * ' ' 0 o lib' b' 1 ti Toliko posmehljivih pogledov še nikoh ni bilo v dvorani! Človek za govorniško mizo si z robcem otre čelo in zaskrbljeno povabi: - Beseda ni konj, tovariši. Če kdo ni česa razumel, naj kar vpraša! Zato pa sem tu! — Zakaj raje kdo od odgovornih kdaj ne pride, tovariš predavatelj? Zakaj pošilja Delavska univerza na teren le strokovni aparat? - Odgovornih ni mogoče kar tako sneti s kljuke. Veliko dela imajo ... — Pa poslanci? — S poslanci nima Delavska univerza nič! Pritisniti morate na Sociah-stično zvezo. — Kako ste že rekli, kakšna da je glavna potreba akcijskega trenutka? - Zaupanje najširših delovnih množic v stabili- zacijske ukrepe. — Kaj misUte s tem? — Ja, kot rečeno, na dve glavni komponenti teh ukrepov. Najprej na ' sklop monetarne politike, nato pa na sklop izvozne politike. - A kaj se je, tovariš predavatelj, v sklopu mo- — Pa čisto zares ne bomo več tiskali novega denarja, tovariš predavatelj? - Seveda ga bomo še, kako ne, vendar samo po potrebi! Dobili bomo lepe nove kovance po 2 dinarja in 5 dinarjev ter bankovce za 500 dinar- — Imamo v načrtu že kaj konkretnega? — Ja, na primer prometni davek in takse. Kot veste, je imela naša motorna industrija težave. Naši delovni ljudje so postajali vse bolj izbirčni in niso hoteli več kupovati priljubljenih ZAUPANJE netame pohtike, kot pravite vi, napravilo drugega, kot devalviralo dinar. - O ja, seje, kako ne! Vpeljalo se je, na primer, čeke kot plačilno sredstvo. Zdaj tudi ni treba več odštevati inkasantom drobiža za elektriko, vodo, časopise in kaj vem še za kaj na roko, ampak se le reče banki, hočem povedati, se da banki nalog in ona to napravi. In, kot rečeno, se lahko gre v trgovino in se ne plačuje več z bankovci, ampak kar s čeki. Kaj ni to imenitno!? Ljudje molčijo. jev. Zdaj pa ta produkcija, kot ste lahko brali, začasno stoji. — Zakaj stoji? Je ZIS ustavil tiskamo? — Ne, to ne. Nekakšnega cinka je menda zmanjkalo ... — Tovariš predavatelj, mene pa zanima, kako se bodo naša podjetja vključila v mednarodno delitev dela in se konkurenčno usposobila za boj na svetovnem trgu. — Ja, z ustrezno iz-vozno-uvozno politiko. Zaščititi pa je, razumljivo, treba pri tem tudi domače podjetje. ličkov in zastav 1300, če se vrata niso zapirala ali če so vijaki med vožnjo odpadali. Pa se je sklenilo s tem odločno prekiniti in smo najprej zvišali kredite za domače avtomobile, za vse tuje z Zahoda pa nabih visok prometni davek in takse. - In kakšni so rezultati? — Iz Crvene zastave poročajo, da s prodajo nimajo problemov. Prodali so že vse zaloge. — Kako pa, tovariš predavatelj, takšna zaščitna politika domačih , monopohstov, tega in še drugih, vpliva na produktivnost našega dela? — Tudi na ta aspekt problema se je mislilo, brez skrbi, tovariši! Naročilo se je študijo pri konzorciju znanstvenih institucij za aplikativno uporabo. Vse kaže, da bodo ta problem znanstveno proučili že do leta 1975. — Pa vrata? — Kakšna vrata? — Pri fičkih. Se bodo zapirala? — To sploh ni problem, tovariši, v sklopu celotne jugoslovanske problematike. Glavni je, da bodo zdaj vse domače stvari v primerjavi z uvoženimi, razen s tistimi z Vzhoda, tako poceni, da se bo vrata splačalo privezati tudi na sedež, če drugače ne bodo stala. Kvaliteta je luksuz, ki ga je bilo treba obdavčiti, sicer bi kaj hitro imeh na vratu vrsto socialnih problemov. Vam je jasno? - Ne! — No, pa pojdimo še enkrat od začetka ... (pripomba: predavatelji so plačam od ure — govorjenja) VINKO BLATNIK r I ZAPRTA I 1 CESTA 1 I Medobčinski inšpektorat v Novi Gorici je izdal 1 odločbo, da bo do 16. ® junija 1971 zaprta za promet cesta III. reda Grgar—Čepovan-Lokd-vec, če novogoriško cestno podjetje ne popravi podpornih zidov na tej relaciji. Ta ukrep je povzročil upravičeno zaskrbljenost in vznemirjenje Cepovancev, ki so s tem v zvezi poslali pismo republiškemu IS. Opozarjajo, da na prizadetem območju živi okrog 1500 ljudi, da so Lokovčani navezani na Čepovan, kamor hodijo mnogi na delo, otroci pa v osemletko. Iz Čepo-vana dnevno dovažajo tudi mleko, les in drugo. Prebivalci prosijo IS za posredovanje, da bi našli nekaj denarja in tako, kot pravijo, preprečili hujše politične zapletljaje na tem območju. I I I I I I I I I I I I I I I I Prejeli smo VESELA MOVICA IZ BAŠKE GRAPE KOPER j^t a n)-! Pri Obalnem sindikalnem svetu Koper že več kot osem let deluje pravna posvetovalnica, ki daje zaposlenim nasvete pa tudi pravno pomoč s področja delovnih razmerij. Ugotovili so, da se kar 7 % zaposlenih na obalnem področju poslužuje pravne posvetovalnice. Ta ugotovitev in pa dejstvo, da se spori pogosto obravnavajo na sodišču, je narekovalo Obalnemu sindikalnemu svetu, da je razpisal delovno mesto diplomiranega ' pravnika. Najhujše probleme ugotavljajo še vedno pri delavcih, ki so zaposleni pri privatnih delodajalcih. Precej je primerov grobega izigravanja predpisov o delovnih razmerjih. Pogosto so ti spori zelo dolgotrajni in v takih primerih so delavci v času spora , r brez vsakršnih osebnih do-ič£l J hodkov. Obalni sindikalni egi1 J svet takim delavcem pomaga • d2 * z denarnimi sredstvi, ki jih ia st; # nato delavec, ob ugodni re- i bJ' nalc bof k«1 * 0 0 0 0 red' 0 S? 0 p 0 0 0 0 0 0 0 '0 '0 0 0 '0 $ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Žo na jesen nov vrtee! ■■■■m V neizmerno veselje zaposlenih mater gre tokrat zares w udio aeiavec, od ugouin ^ J šitvi delovnega spora, vrne. ^ 0 K. C. 0 Vprašanje otroškega varstva v Baški grapi je že od nekdaj pereče. V Tovarni volnenih izdelkov prevladujejo ženske, prav tako v kraju Podbrdo. Statistika pravi, da je tu 72 odstotkov vseh zaposlenih žensk. Med delavkami je veliko mater, ki nimajo urejenega otroškega varstva, zato so pri svojem delu z mislimi bolj pri svojih najmlajših, kot pa pri stroju. Tako torej ni čudno, da v Podbrdu in njegovi okolici že leta in leta sanjajo o otroškem vrtcu, ki bi nudil otrokom zaposlenih mater varno streho in toplo roko vzgojiteljice. Novica, da bo Podbrdo končno le-dobilo težko pričakovano varstveno ustanovo, je nadvse veselo odjeknila v Baški grapi. V neizmerno veselje zaposlenih mater gre to pot zares. Že je izdelan predračun za gradnjo objekta, ki bo s tremi stanovanji vred veljal blizu 1,300.000 dinarjev. Za vrtec bo treba odšteti 980 tisočakov, za stanovanja pa 320.000 novih dinarjev. Dotacija republike za gradnjo vrtca znaša skoraj 600 tisoč dinarjev, medtem ko bodo za ostala sredstva poskrbeli tovarna Bača, skupščina občine Tolmin, šola v Podbrdu in sklad za šolsko varstvo. Gradbena dela bo prevzelo Posočje Tolmin, saj je bila ponudba tega gradbenega podjetja za investitorja najbolj ugodna. V Podbrdu računajo s tem, da bodo zasadili prvo lopato že prihodnji mesec. V oktobru, to se pravi na letošnjo jesen, pa naj bi vrtec že sprejel pod svojo streho večino malčkov v tem kraju, za katere doslej ni bilo poskrbljeno. Vrtec bo zgrajen kot prizidek šole. Imel bo tri učilnice, njegova kapaciteta pa bo 60 otrok, ki bodo razdeljeni v dve starostni skupini. Pozneje naj bi razdelili malčke celo v tri starostne skupine. V prvi bodo najmlajši, v drugi otroci od 3 do 5 let starosti in v tretji najstarejši, stari od 5 do 6 let. Vrtec v Podbrdu bo odprt skozi vse leto. V njem bodo z*bS,e°rsto lfl po«**1’0 melbrosia _________ptLd otroci od šestih zjutraj pa do enih popoldan, po potrebi oziroma po želji zaposlenih mater pa tudi v popoldanskem času. In cene? V povprečju se bodo sukale nekje blizu 150 dinarjev za otroka mesečno. V to ceno bo vračunano tudi kosilo in dve malici. Seveda pa bodo družine z nižjimi prejemki odštele za varstvo svojih otrok manj od onih, ki imajo več sredstev. V primerih pa, kjer je osebni dohodek družine izredno nizek, bo varstvo malčkov brezplačno. Torej, najmlajšim v Baški grapi in njihovim materam se že letos na jesen obetajo boljši časi. Od 90 otrok, starih do šestih let, kolikor jih je v Podbrdu in njegovi okolici, jih bo že letošnjo jesen blizu 60 našlo varno zavetje pod streho novega vrtca. let* cat£' ;ren; :m ■ ati*' zd*j ;h0' itkoi im« na1’ jok :o i,; ed« 'Up*: ni« :o ? ma«1 m0' goV“ čin1'' »p«' ad v pod' ikev ahk« od; ;t P'1 jin11, tov0, n da IVSO« tih«' abid' nog0 li, d* m I#' ri, d* stvar ijiiu« Ob občinskem prazniku občine Slovenske Konjice čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Konjice SLOVENSKE KONJICE S SVOJIMI OBRATI V SLOVENSKIH KONJICAH SLOVENSKI BISTRICI OPLOTNICI POLJČANAH in VITANJU PROIZVAJA h KONUS INDUSTRIJSKI KOMBINAT SLOVENSKE KONJICE Mariborska 12 • Jugoslavija ŽAGAN LES IGLAVCEV, OKNA IN VRATA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, ZABOJE IN PALETE, LADIJSKI POD, OTROŠKO POHIŠTVO, VEČ BOROVIH GARNITUR TER RAZNO DRUGO KOSOVNO POHIŠTVO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM! rzzzzzzz—] Vplikn ^mnrastništvfl ^ javnosti Jugoslavije in v zvezi z 32. členom statuta Zveze sindika- ¥ B ■[ B ^4 6? ^3 R ^ M kjy S/ Jj. || J. ^ y <6 tov Slnvp.niip ip rpnnViličVi oHV^or .9inHil«ratn HpI^vppv Hrn^V^pniVi ^ javnosti Jugoslavije in v zvezi z 32. členom statuta Zveze sindikatov Slovenije je republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije na XII. plenarni seji dne 4. februarja 1971 sprejel tale ODLOK o sklicu kongresa Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije 1. člen Kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: kongres) bo 5. oktobra 1971 v Ljubljani. 2. člen Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije bo predložil kongresu: - analizo o položaju družbenih dejavnosti na Slovenskem; - poročilo o organizaciji, delu in finančnem poslovanju Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije: - osnutek sklepov kongresa o nalogah Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za naslednjo štiriletno dobo; - osnutek statutarnega odloka o organizaciji in delu ali osnutek statuta Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije; - predlog za člane novega republiškega in nadzornega odbora ter za delegacijo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za zvezni kongres in zvezno vodstvo. Osnutke navedenih dokumentov je treba pred kongresom poslati poslovnim organizacijam sindikata in občinskim ter medobčinskim vodstvom, da bi lahko sporočili svoje mnenje oziroma dopolnilne ali spreminjevalne predloge. 3. člen Delegate za kongres izvolijo občinske volilne konference. Občinsko volilno konferenco sestavljajo elektorji, kijih izvolijo v osnovnih organizacijah Sindikata delavcev družbenih dejavnosti na območju občine. Ključ za izvolitev elektorjev določi pristojni občinski oziroma medobčinski odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, če tega ni, pa pristojni občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, vendar tako, da vsaka osnovna organizacija izvoli vsaj enega in da ima vsaka občinska volilna konferenca najmanj 50 elektorjev. Člani občinskega oziroma medobčinskega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije imajo volilno pravico na volilni konferenci v občini, v kateri delajo. Na vsakih začetih 300 članov sindikata se izvoli 1 delegat za kongres. Postopek kandidiranja in volitev vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli občinska volilna konferenca. Kandidate za delegate kongresa lahko predlaga vsak član volilne konference iz drugega odstavka tega člena. Predlog kandidature velja, če kandidat izjavi, da z njo soglaša. Volitve delegatov za kongres se opravijo s tajnim glasovanjem. Izvoljeni so kandidati, ki so po vrstnem redu dobili največ glasov, če to število glasov znaša nad polovico vseh članov volilne konfe- Če je na način iz prejšnjega odstavka tega člena izvoljenih manj delegatov za kongres, kot bi jih bilo treba izvoliti, se volilni postopek za manjkajoče število delegatov ponovi. 4. člen Člani republiškega in nadzornega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in člani pododborov republiškega odbora imajo status delegata za kongres, ne smejo pa glasovati o poročilu o delu republiškega odbora, o finančnem poslovanju in o razrešnici. „ 5. člen Vsak delegat za kongres iz 3. in 4. člena tega odloka dobi poverilnico, ki jo izda delovno predsedstvo občinske volilne konference, za delegate iz 4. člena tega odloka pa predsednik in tajnik republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Obrazec za poverilnico založi repubhški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. 6. člen Predlog kandidatov za člane novega republiškega odbora in njegovih organov ter predlog kandidatov za delegacijo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije na III. kongresu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije pripravi organizacijsko kadrovska komisija republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije potem, ko dobi mnenje občinskih in medobčinskih odborov tega sindikata. 7. člen Ta odlok velja takoj. Tajnik RO: SLAVKO GRČAR Predsednik RO: VINKO KASTELIC Izobraževanje v delovnih organizacijah potrebuje bolj smotrno pomoč širše družbe ter njenih strdi kovnih in družbeno-političnih institucij Za razvoj izobraževanja v delovnih organizacijah je značilno veliko samorastništva. Mislim na tisto sa-morastništvo, ki bi mu lahko rekli tudi velika osamljenost pri reševanju problemov izobraževanja v delovnih organizacijah. Načelno se seveda družba zaveda, da je tb pomembno področje našega sistema izobraževanja strokovnih kadrov in da bo njegova pomembnost z razvojem znanosti, tehnike in tehnologije le še porastla. Tradicionalistični pogledi na izobraževanje, ki so v določenih krogih pri nas na Slovenskem še močno ukoreninjeni, in slaba organiziranost družbe na tem področju izobraževanja pa botrujejo konkretnemu stanju. A to je takšno, daje izven podjetij mnogo nejasnosti glede organizacije, vsebine in kvalitete izobraževanja v delovnih organizacijah. Značilno za slabo organiziranost družbe je že na primer to, da niti uradna statistika ne zajema podatkov o izobraževanju v delovnih organizacijah. Kaj meni o tem komite izvršnega sveta za strokovno izobraževanje? Zavod za šolstvo SRS je v decembru 1970 izdelal analizo, ki prikazuje obseg, strukturo in problematiko izobraževanja v delovnih organizacijah. Analiza je zajela 94 delovnih organizacij, od katerih ima večina nad 1.000 zaposlenih in v katerih bi praviloma izobraževanje moralo biti najbolje organizirano. V teh delovnih organizacijah je zajetih 26 različnih panog in domala polovica letu 1965, kar omogoča primerjave. Ta primerjava pa kaže, da izobraževanje v delovnih organizacijah, ki ima za seboj desetletni razvoj, v zadnjih petih letih stagnira. Analiza naj bi spodbudila hitrejši razvoj na tem področju, usmerila same delovne organizacije k načrtnejšemu prizadevanju, predvsem pa bi morala spodbuditi smotrnejšo pomoč širše družbe, njenih strokovnih in družbeno-pohtičnih institucij. V podjetjih navajajo tri smeri take potrebne pomoči od zunaj: koordinacija dela in strokovna pomoč ter skrb za strokovne kadre. vseh v gospodarstvu zaposlenih v Analizo o izobraževanju v delovnih organizacijah je kot prva obravnavala komisija za izobraževanje, znanost in kulturo pri RS ZSS s širšim krogom zainteresiranih. Že ta prva razprava kaže, da bodo morali o tej problematiki resno spregovoriti tudi drugi krogi. Če pri tem mislimo zlasti na Skupščino SRS, Izobraževalno skupnost SRS in še kak organ, pa v te kroge sodijo tudi prosvetni delavci, med katerimi je še mnogo zamegljenih pogledov na to izobraževanje in kjer se še vse premalo zavedajo dejstva, da ena tretjina mlade slovenske generacije, ki ne konča osnovne šole, lahko nadaljuje svoje izobraževanje le po tej poti. Gospodarski krogi pa bi se nemara morali zamisliti nad ugotovitvijo analize, da je izobraževanje v delovnih organizacijah včasih najbolj nerazvito tam, kjer so potrebe največje. naši republiki. Analiza obravnava 71 delovnih organizacij, ki so bile zajete v podobni zavodovi analizi že v Med številnimi predlogi za izboljšanje izobraževanja v delovnih organizacijah, ki jih bodo zainteresirana komisija RS, Zavod za šolstvo, Gospodarska zbornica in Republiški sekretariat za prosveto in kulturo oblikovali v nekakšen akcijski program, se kot Refren ponavlja zahteva, da dobimo službo, ki se bo sistematično in strokovno ukvarjala s to problematiko. Ljudem ni jasno, zakaj so po ukinitvi Zavoda za strokovno izobraževanje SRS ostajale V zadnjih letih takšne zahteve vedno brez odmeva. Pri Zavodu za šolstvo SRS se le nekaj delavcev ukvarja s to problematiko, nikakor pa to področje dela ne more prerasti v strokovno službo. Po logiki tradicije imamo danes več svetovalcev za telesno kulturo, za izobraževanje odraslih le enega. Končno mora tudi nekdo usklajevati širše interese družbe s kratkoročnimi interesi podjetij, ki pogosto zasledujejo le takojšnje širše interese družbe s kratkoročnimi interesi podjetij, tudi Izobraževalna skupnost SRS in zagotoviti vsaj minimalni enotni program splošnih in družbenih znanj pri izobraževanju mladine po tej poti. Že danes poznavalci tega izobraževanja opozarjajo, da moramo kot družba tudi zagotoviti organizacijske, finančne in kadrovske pogoje, da ne bosta ostala Zakon o poklicnem izobraževanju in Zakon o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih institucijah, ki izobražujejo odrasle, mrtva črka na papirju. Zlasti je pereč problem pripravljanja strokovnih kadrov, ki jih za tako izobraževanje potrebujemo. Po ukinitvi Kranjske kadrovske šole deluje zdaj v Ljubljani oddelek Reške visoke industrijsko-pedagoške šole, ki oa omogoča dopolnilno izo- Kljub podpori javnosti na mrtvi točki Doklej bodo republiški forumi še ravnodušni do nevzdržnih razmer na Onkološkem inštitutu v Ljubljani Hodniki na Onkološkem inštitutu so prazni samo ponoči in le takrat jih je mogoče prezračiti. Sicer pa so ti hodniki čakalnice za tiste, ki pridejo na ambulantne preglede in kontrolo, kot tudi bolnike, ki čakajo na obsevanje. Vsak dan se v teh hodnikih zvrsti tudi do 100 pacientov. Ne bi mogli reči, da so člani sindikalne organizacije Onkološkega instituta v Ljubljani na svojem občnem zboru obšli vprašanja, s katerimi se je in se bo še moral ukvarjati sindikat. Kljub temu pa so bili v ospredju razprave prostori, ki so, milo rečeno, nemogoči tako za bol-pike kot za 365 delavcev instituta. Za nevzdržne prostorske razmere, ki hromijo redno delo, niso krivi delavci instituta pa tudi zavoljo tega, da bolniki ležijo marsikdaj v mračnih in mrzlih hodnikih na zasilnih posteljah, ker v bolniških sobah ni več prostora zanje, ne moremo kriviti delavcev Onkološkega instituta. Že leta in leta opozarjajo javnost in odgovorne republiške organe, da se v stari avstro-ogr-ski kasarni ne more odvijati zdravljenje težkih in vedno bolj razširjenih rakavih obolenj. Že leta 1966 so bili za novo stavbo pripravljeni vsi načrti, določeno pa je bilo tudi zemljišče, na katerem naj bi jo gradili. Javnost je z razumevanjem priskočila na pomoč in do danes se je v skladu za gradnjo Onkološkega instituta zbralo z njiho- vimi prispevki blizu 1 milijarda starih dinarjev. Enakega posluha pa ta prepotrebna gradnja ni bila deležna pri odgovornih, družbenih organih. Leto za letom so odlagali začetek gradnje in še danes za Onkološki institut ni potrebne lokacijske odločbe niti gradbenega dovoljenja. Delavci Onkološkega instituta, člani sindikalne organizacije — so zavoljo tega ponovno s svojega občnega zbora poslali javnosti in odgovornim republiškim organom resolucijo, s katero ponovno opozarjajo na nevzdržne prostorske razmere v institutu. Vso bedo in stisko dan za dnem občuti do 300 bolnikov, ki leže v institutu, do 100 ambulantnih bolnikov, ki se gnetejo po njegovih mračnih in mrzlih hodnikih in pa vseh 365 institutskih delavcev, ki z velikimi fizičnimi in duševnimi napori premagujejo težave neprimernih prostorov. Še pred letom bi z zbranimi prispevki občanov in delovnih organizacij lahko zgradili vsaj en, prepotreben objekt za institut, to je objekt za rentgenske in supervoltno obsevanje. Denar braževanje le tistim, ki se že ukval' jajo z izobraževanjem odraslih. Pre»; naše visoke šole je treba postavitjj odločno zahtevo, da organiziraj11 potrebno izobraževanje ža mladinft ki naj bi dotekala v te poklice p° redni šolski poti. Končno omenimo še dva, predloge. Proučiti kaže predlog, bi se izobraževalni centri delovni!*, organizacij povezali v svojem zdra ženju. Kaže se tudi potreba, da bi f strokovni sindikati interesno organi zirali tako, da bi za te problein® našli skupni jezik. Gospodarstvo pij . naj bi se zaradi tovrstnih problemo< Bolniške sobe Onkološkega inštituta v Ljubljani, uklenjene v debele zidove stare šempetrske vojašnice, so tako polne, da si tisti, ki še nikoli niso bili v njih, to težko predstavljajo. pa je iz dneva v dan zgubljal na vrednosti, cene gradbenih stroškov so rastle in tako o začetku gradnje vsaj tega objekta z zbranimi sredstvi ni mogoče niti približno več govoriti. Kdo je odgovoren za neopravičljivo zavlačevanje gradnje tega objekta in za očitno povzročeno škodo, sprašujejo delavci Onkološkega instituta. Na koga naj naslovijo ta vprašanja in na koga naj naslove vprašanja vsi tisti, ki so vehkokrat zelo težko, pa vendar z razumevanjem prispevali denar za tako plemenito stvar? interesno povezovalo ali preko GOI spodarske zbornice ali preko poseb nih izobraževalnih skupnosti. SONJA GAŠPERŠIČ V Ml Še na nekaj so opozorili delavci Onkološkega instituta na svojem sindikalnem občnem zboru. Na visoke stroške vzdrževanja dotrajane in stare stavbe in na to, da bo treba razmisliti o priključitvi ogrevalnih naprav na ljubljansko toplarno, če naj bodo pozimi bolniki na toplem. Ob vsem tem pa visi nad delavci instituta kot Damoklejev meč vprašanje, kje dobiti denar tudi za te namene, kajti iz svojih rednih dohodkov institut tolikšnih bremen ne zmore kriti. ar Dogovor politič- nega aktiva Koroške Na pobudo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Republiške konference Socialistične zveze Slovenije se je zadnji ponedeljek, 8. februaija, sestal v Slovenj Gradcu politični aktiv vseh štirih koroških občin. Sestanka se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Stjepan Šau-bert. Na sestanku pohtične-ga aktiva Koroške so govorih o položaju delovnih organizacij in občin po določitvi nove vrednosti dinarja in na začetku izvajanja stabilizacijskega programa. Med drugim je bilo v razpravi poudarjeno, da se je treba prav povsod in dosledno zavzeti za stabilizacijo gospodarstva. Da pa bi kar najbolj objektivno in realno ocenili trenutni položaj in naloge, bodo v občinah in delovnih organizacijah analizirali položaj in oblikovali akcijske programe. Poudarjeno je tudi bilo, da sta diferenciacija in prestrukturiranje gospodarstva, tudi na Koroškem, nujnost, da pa bi vendarle kazalo preučiti globlje vzroke, zakaj so se znašle posamezne delovne organizacije v težavah. Osnovna naloga na Koroškem v zvezi z nadaljnjim gospodarskim razvojem pa bo tudi v prihodnje — zagotoviti večjo predelavo jekla, svinca in lesa, v večjem številu delovnih organizacij pa tudi prestrukturirati proizvodnjo. Koroške družbenopolitične organizacije in občinske skupščine bodo pripravile v kratkem akcijske programe za delo v prihodnje, pri čemer bodo skušale aktivnost kar najbolj usklajevati. Programi za gospodarjenje v novih pogojih, ki jih bodo izdelali v vseh delovnih organizacijah, pa bodo dobra osnova za preverjanje oziroma oblikovanje novih srednjeročnih razvojnih načrtov delovnih organizacij in občin. to če v 'ki $ei de vo lil: *io ni; se( ni< že na Po ed vai Me str ke: os; do ko ke do tef str vic Ha: Po Ra Vse ima lo Vis |fer var di\ mi: hoi naj kat žin ........................... • ZLATI JUBILEJ »SAVE« Velika družina y anhovski tovarni Salonit je zaposlenih tudi veliko deklet in žena. Proizvodnja cementa in azbestcementnih izdelkov je zelo naporna, ""jogo delavk že leta in leta dela v mokroti in prahu. V podjetju se trudijo in stahio izboljšujejo delovne razmere, toda določenim fazam Jočnega dela v vlažnih prostorih se kljub mehanizaciji še ne bodo mogli izogniti. Zato si v tovarni Salonit prizadevajo, da z drugimi pblikami, na primer s pošiljanjem delavk na brezplačno letovanje, vsaj deloma ublažijo posledice slabih delovnih pogojev. Ob proizvodnih uspehih, ki jih „Sava“ dosega že vrsto let, skrbijo v tem kolektivu tudi za družbeni standard delavcev. Vsako leto namenijo znatna sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, za regresiranje dopustov, za organizacijo dnevne in tedenske rekreacije ter letovanj za člane kolektiva in njihove svojce. Urejeno imajo družbeno prehrano delavcev in prevoz na delo ter z dela. Z letošnjim gospodarskim načrtom so določili, da bodo dah za potrebe družbenega standarda delavcev 8 milijonov dinarjev. Od tega bodo samo za stanovanja porabih 3 milijone 500 tisoč dinarjev. Kljub temu, da so- sredstva za reševanje stanovanj kar precejšnja, ima 2800-članski kolektiv še vedno precej nerešenih stanovanjskih za delavce v anhovski tovarni »salonit« Kam na kosilo, kam na večerjo? '■ani so poslali na brezplačno letovanje 74 članov kolektiva, letos pa jih bodo še več • Stanovanjskih problemov skorajda Uj^ajo 0 Veliko sredstev namenijo za izobraževanje, socialno pomoč članom kolektiva in za njihovo športno udejstvovanje Še dobro se spominjam besed "ulana Vižintina, generalnega ^rektorja tovarne „Salonit“, je na občnem zboru sindikalne organizacije dejal: »Če hočemo, da bodo ljudje delali, jih moramo za to tudi Pečati. Zlasti v naši stroki, kjer s° delovni pogoji izredno težki " nekateri že leta in leta, med Pihni tudi veliko žensk, delajo v Uokroti — in naša dolžnost je, da ljudem omogočimo boljše Oljenje ...“ Besede generalnega direk-Na niso bile prazne fraze, o Cemer sem se kasneje prepričal . pogovoru z drugimi tovariši, ki imajo v tovarni tudi nekaj be- konstrukcije porušili nekaj starih stanovanjskih hiš,“ je poudaril inž. Tinta. „Za ta namen smo pri novogoriški banki že oročili 3,5 mihjena dinarjev, da bomo v Desklah in Kanalu v najkrajšem času lahko zgradih zadosti stanovanj.“ Razen teg£ bodo letos najmanj sto interesentom razdelili nad 2 milijona dinarjev kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo. S tem pa seveda glede na potrebe rekonstrukcije tovarne, ki bo terjala precej novih ljudi, še ne bodo v celoti rešili stanovanjskega problema. bijo medse, da jim pokažejo, kako tovarna napreduje. Še posebej načrtno pa v tem delovnem kolektivu skrbijo za rekreacijo in športno udejstvovanje zaposlenih. Medtem ko so delavci — športniki, ki jih je nekaj sto — združeni v tovarniškem športnem društvu, posvečajo največ pozornosti predvsem letnim dopustom. Mimo tega, da vsak član kolektiva ob dokaj zajetnem regresu lahko za minimalen denar letuje v počitniških domovih kolektiva na morju ah v planinah, so lani na brezplačno preventivno letovanje poslah 74 članov, za kar so še posebej namenili iz sindikalne blagajne nad 31.000 dinarjev. čas, da bi si v tako veliki tovarni, kot je anhovska, zgradih tudi sodoben obrat družbene prehrane. Sindikalna organizacija je prepričana, da bo le-ta v najkrajšem času tudi zgrajen. Pripravljenost podjetja, da na razne načine pomaga svojim članom, se kaže tudi v nudenju najrazličnejših obhk socialne pomoči. Lani so še posebej na najrazličnejše načine pomagali kar 1200 članom kolektiva. ®jede in to so mi potrdili tudi delavci. Inženir Tinta, ki je J^dja cementarne, se je pohva- 4000 DELAVCEV IN NJIHOVIH DRUŽIN NA PIKNIKIH .Tri nas že dolgo nimamo Nobenega delavca, ki bi zaslužil ^anj kot 800 dinarjev na me-5ec; Prav te dni pa smo spodnjo jdejo naših osebnih dohodkov V anhovski tovarni tudi nikoli ne pozabijo na upokojence. Ob vsaki priložnosti jih pova- n nbs POHIŠTVO Edino, kar pa jim povzroča največ glavobola, je prehrana delavcev. Le-ti so mnogokrat v zadregi, kam bi šli na kosilo, kam na večerjo. Za gradnjo novega obrata družbene prehrane doslej ni bilo denarja. Zato je tudi bil eden od zaključkov občnega zbora sindikalne organizacije, da je zdaj že skrajni In nazadnje naj opozorim še na eno stvar: anhovski cemen-tarji zdaj že dve leti organizirajo delavske piknike na Lokvah nad Novo Gorico. Na teh se zbere tudi po 4000 in več članov kolektiva ter njihovih družin. Doslej so organizirah dva taka piknika, kjer se ob dobri kapljici in jedači sproščeno pogovorijo o marisčem. Komaj čakajo pomladi, da se bodo sešli na naslednjem pikniku. M. ŽIVKO VIČ problemov. Kadrovska služba je lani izdelala analizo stanovanjskih razmer delavcev, ki je pokazala, da jih še vedno precej živi v nemogočih stanovanjskih razmerah, med njimi pa je precej delavcev, ki imajo nižje osebne dohodke, kot je poprečni osebni dohodek v podjetju. Na osnovi rezultatov analize so se samoupravni organi odločili, da bodo v prihodnje več denarja dah za individualno gradnjo in odkup stanovanj, ker bodo tako hitreje rešili stanovanjsko stisko. Pri odkupu stanovanj bodo delavci prispevali različne zneske, kar bo odvisno od dohodka na družinskega člana. Po istih kriterijih bodo tudi določili dobo vračanja posojila. Tako računajo, da bodo omogočili odkup stanovanj tudi tistim delavcem, ki imajo nižje osebne dohodke. V „Savi“ posvečajo posebno skrb tudi letovanju članov kolektiva. Ker podjetje nima svojega počitniškega doma, rezervirajo prosta mesta v času kolektivnega dopusta pri raznih turističnih agencijah. Vsi delavci v „Savi“ dobijo regres za letni dopust. Lani so ga dobili 400 dinarjev, tako daje podjetje praktično vsakemu delavcu plačalo deset dni dopusta na morju. Pravico do regresa v isti višini kot člani kolektiva imajo tudi njihovi upokojenci, za katere kadrovska služba organizira letovanje na morju v Novigradu. V podjetju ,,Sava“ imajo restavracijo, v kateri dobe delavci topli obrok in kosilo. Cene so nizke, saj stane malica 80 par, kosilo pa 3 dinarje. Vsako leto prispeva podjetje k stroškom prehrane 2 milijona dinarjev. Ce k vsej tej skrbi prištejemo še skrb za dnevno in tedensko rekreacijo delavcev, za katero skrbita športna in kulturna sekcija, potem smo vsaj v kratkih obrisih prikazali prizadevanja organov upravljanja in druž-benopohtičnih organizacij v podjetju, da bi se vsi zaposleni v „Savi“ kar najbolje počutili. F. DOLENC Harjev. pomaknili na 1000 di- OB 20. OBLETNICI OBSTOJA PODJETJA »ITAS« V KOČEVJU STALNO STROKOVNO USPOSABLJANJE Urejeni osebni dohodki za-Ljslenih v „S‘alonitu“ niso ^ina skrb za večjo socialno črnost zaposlenih. Vehko na-rrienijo sredstev za splošno in Rokovno usposabljanje. Vsa-fmu, ki še nima dokončane osnovne šole, omogočijo, da jo “Okonča. Za tak korak so se v kolektivu odločih zavoljo tega, ker imajo še mnogo članov brez a°končane osnovne šole. Razen ega pa bo zaključena rekon-shukcija tovarne, vlcatero bodo v‘°žili blizu 130 milijonov di-'larjev, terjala od slehernega zaposlenega kar največ znanja. ^ažen dokončanja osnovne šole ^ni delavcem, ki se za to zani-No, nudijo še dopolnilno strokovno izobraževanje za žerjave, premika če, strojnike, šo-erje itd. Ob tem pa imajo na ,etlnih srednjih, višjih in visokih Rokovnih šolah še 80 štipen-lst°v, 15 že zaposlenih delav-,Cev pa na teh šolah študira iz-Nno. SEBI IN KRAJU BOLJŠE ŽIVLJENJE Ko so pred dvajsetimi leti začeli, jih je bilo okoli sto . Takrat sta v Kočevju obstajali dve podjetji; „Stojna“, ki je nastalo iz majhne privatne delavnice in v kateri so delah opremo predvsem za zdravstvene domove in ,,Dom“, ki je nastalo iz stranskih obratov podjetja Zidar. ,,Stojna" in „Dom" sta se združila in preimenovala v „Itas“. Začeh so izdelovati avtomobilske prikolice. Strokovne službe v podjetju niso imeli, edini strokovnjak je bil tehnik. Pomagali so vsi. Že naslednje leto so začeli kupovati stroje, potem pa je podjetje iz dneva v dan raslo. Danes je v tem delovnem kolektivu že 600 članov. Od manjših tovornih prikolic so prešli na izdelovanje večjih, težjih, kasneje so začeli izdelovati tudi stoječe in prevozne silose za cement. Njihovi izdelki gredo dobro v denar in nikakršne skrbi nimajo, da bi se jim nabrale zaloge. Njihova prodajna služba nima težav, kajti izdelki slovijo po kvaliteti. Še veliko imajo načrtov in če pogledamo njihovo dosedanjo pot, jim verjamemo, da jih bodo uresničili. Podjetje nameravajo razširiti in morda kdaj pozneje novim prostornim halam dodati še nove. Vse to je za Kočevje in okolico pomembno, kajti možnosti za zaposlitev tod ni veliko. Zlasti ne ob slabi perspektivi rudnika. V Itasu pravijo, da ne bodo imeli težav, če bo treba zaposliti odvečne delavce iz rudnika. [>. A. ZA STANOVANJA JE VEDNO DENAR Doslej so za gradnjo stano-,anj bodisi v blokih bodisi in-Mdualno, porabili že vehko jjulijonov dinarjev. „Tudi v pri-°dnje denarja za stanovanja ,asih delavcev ne sme zmanj-ati. zlasti sedaj, ko bomo v bli- žini tovarne zavoljo njene re- Ena od novozgrajenih montažnih dvoran podjetja ,Jtas“ v Kočevju GORNJA RADGONA Komisija za gospodarska' vprašanja pri Občinskem sindikalnem svetu je ugotovila, da lani 726 zaposlenih ni dobilo nikakršnega regresa za dopust. Tolikšno število je kar precejšnje, saj ima gor-njeradgonska občina le okrog 4.000 zaposlenih. Občinski sindikalni svet je priporočil delovnim organizacijam, da bi tudi v letošnjem letu izplačale prispevek za dopust od 300 do 600 dinarjev, odvisno od možnosti, ki jih imajo. P. K. Še dodatne težave Litijska Predilnica po devalvaciji Letošnji uvoz surovin za potrebe tega podjetja bo zaradi spremembe tečaja dinaija za 12 milijonov din dražji. Po zvišanju cen električne energije in železniških prevozov pa bo treba najti najmanj dva milijona din več za materialne izdatke. Predilnica se je znašla v resnih težavah pa tudi nekaterih dilemah, med katerimi naj omenimo najpoglavitnejšo: ali še vnaprej preskrbovati s prejo domače tekstilne tovarne in jim zagotoviti normalno obratovanje ali pa svoje blago v glavnem izvažati? V prvem primeru bo treba seveda povečati cene, kot so izračunali v okviru Poslovnega združenja tekstilne industrije, za okrog 15 %. Za toliko samo zaradi devalvacije. Podražitev električne energije in železniških prevozov še ni vračunana v teh 15%. Vprašanje je, če bo slovenska tekstilna industrija prenesla tolikšno povečanje cen preje, tako bombažne, kot sintetične, saj je že zdaj poslovala na robu rentabilnosti in kot je znano, so osebni dohodki tekstilcev med najnižjimi pri nas. Litijska Predilnica ima lepe možnosti za povečanje izvoza. Za letos so sicer planirali prodajo preje v tujino za 800.000 dolarjev, vendar se zdaj ukvarjajo z načrti, da bi vrednost izvoza povečali. To pa bi šlo seveda na račun preskrbe s prejo domačih tekstilnih tovarn. Litijski predilničarji zalagajo nekatere slovenske tekstilne tovarne, kot Svilanit, Dekorativno, celjsko Metko, tekstilno v Vižmarjih kar z 80 % vseh potrebnih količin preje in če bi jim zmanjšali dobavo teh izdelkov, bi morale te tovarne zmanjšati obseg proizvodnje. To pa bi na drugi strani še bolj povečalo uvoz tekstilnih izdelkov iz tujine, za kar po mnenju litijske Predilnice dajemo pie-več deviznih sredstev, saj naši tekstilni izdelki v ničemer ne zaostajajo za uvoženimi. Sicer pa se v litijski Predilnici zavzemajo tudi za sprostitev uvoza bombaža in sintetičnih vlaken, ki je še zdaj pod tako imenovanim sistemom uvoznih dovoljenj, in za formiranje cen, kakršne so v svetu. Vsako zavlačevanje pri izdaji uvoznih dovoljenj povzroča predelovalcem preje velike preglavice in celo zastoje v proizvodnem procesu. V Predilnici so sicer sprejeli vrsto ukrepov za gospodarjenje v pogojih stabilizacije, ne glede na to pa jih skrbi, če bodo kos zaostrenim pogojem poslovanja. Delavski svet podjetja je med drugim sklenil zmanjšati vse investicije na minimum, uvedli bodo četrto izmeno v proiz-vodnih obratih in s tem stoodstotno izkoristili vse zmogljivosti. Seveda pa bodo proučili tudi druge možnosti za to, da bi tudi letos povečali obseg proizvodnje. Za letos predvidevajo okrog 120 milijonov din celotnega dohodka, kar je za 23 % več, kot so ga dosegli lani. Predelali bodo okrog 3800 ton bombaža in nad 2200 ton sintetičnih vlaken, že zdaj pa je seveda očitno, da bodo ustvarili manj dohodka in dohodka za razdelitev, kot lani. Značilneje tudi to, da je samo podražitev uvoza surovin večja, kot znašajo njihova sredstva amortizacije in skladov na leto. V teh razmerah bo kajpak znatno teže ugodno poslovati, pa čeprav so na srečo končali poglavitno modernizacijo nekaterih obratov. M. V. Če se bodo v litijski Predilnici odločili, da bodo večji del preje izvažali, jim ne moremo zameriti. Računica je pač računica. Odprto pa ostaja vprašanje, kaj bo s tisto domačo tekstilno industrijo, ki dobiva tudi do 80 % vseh količin preje, ki jo potrebujejo za svojo proizvodnjo, od litijske predilnice. Začaranega kroga tekstilnih težav, ki se sedaj po devalvaciji dinarja še povečujejo, kaže, nikakor ne moremo razkleniti. V izolskem Delamarisu se ribičem obetajo boljši časi. Že letos bo ulov rib večji - od prejšnjih 210 vagonov na 300 vagonov rib. To jim bodo predvsem omogočale nove naprave — tako imenovani „pover bloki“, ki jih montirajo na ladje. Doslej so s temi napravami opremili štiri ladje, v kratkem pa bodo to uredili še na drugih. Gre za naprave, ki omogočajo večkratno spuščanje mreže v moije. Tako je tudi ulov večji, na ladji pa potrebujejo manj posadke, s tem pa se seveda povečujejo tudi osebni dohodki ribičev. V Delamarisu so kupili 6 novih naprav za odkrivanje ribjih jat, saj je znano, da je „ehosonder“ zelo pomemben pripomoček ribičev. Na sliki: tudi na tej ladji ribiči štejejo dneve v želji, da bi čimprej dobili modeme naprave za ribolov. Na trdnih nogah V poročilu ob 20-letnici delavskega samoupravljanja tovarne kovinskih izdelkov in livarne v Vitanju je bilo med drugim zapisano, da je to podjetje vsa povojna leta dokaj uspešno poslovalo razen v času manjše krize, ki je nastopila v letu 1953. Takrat je bilo namreč zastavljeno vprašanje nadaljnjega obstoja podjetja, ki je bilo že na seznamu tistih gospodarskih organizacij ki jih je treba ukiniti. Z nekaterimi kadrovskimi in drugimi spremembami jim je uspelo, da so se obdržali na nogah, v kasnejših letih pa so se celo razširili v največje podjetje na vitanjskem območju. V podjetju tudi že razmišljajo o prestavitvi proizvodnih in drugih obratov na primernejšo lego ob cesti proti Mislinji. Na sedanjem mestu namreč ni prav nobenih možnosti, da bi se lahko razširili, saj jih pri tem ovira potok Hudinja in pobočje paškega Kozjaka. Od finančnih in drugih možnosti pa je odvisno, kdaj bodo lahko uresničili svoje želje in načrte. V. L. »o I di dE tit vd Pr sk na 4: Šoštanjčani so se zavzemali, da bi v dogovor vključili tudi določila o oblikovanju stalnih obratni^ sredstev ter o formiranju organa udeležencev dogovora iSld Delavski svet Termoelektrarne Šoštanj je na zadnji razširjeni seji sprejel predlog družbenega dogovora o ureditvi vprašanj splošnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva v naši republiki, in to v besedilu, kot ga je predlagal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Podpisniki družbenega dogovora - zraven 5 elektrogospodarskih podjetij so to še Izvršni svet, Republiška gospodarska zbornica in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije - se bodo s tem dokumentom dogovorili o optimizaciji proizvodnje in prenosa električne energije z razpoložljivimi zmogljivostmi podjetij, splošnih pogojih poslovanja elektrogospodarskih podjetij, o režinju in politiki cen električne energije ter tudi o razširjeni reprodukciji v elektrogospodarstvu in njenem financiranju. Člani delavskega sveta Termoelektrarne Šoštanj so med razpravo poudarili, da je res treba čimprej urediti pereča vprašanja v elektrogospodarstvu ter uspostaviti take odnose med elektrogospodarstvom in družbeno skupnostjo, ki bodo zagotavljali nadaljnji razvoj elektrogospodarstva v interesu vsega našega gospodarstva in vse naše družbe. Pomembno je tudi, da nova procedura za sprejem do- govora o elektrogospodarstvu Ih zavezuje delovne organizaciji' Vs da družbeni dogovor podpišejo Pr in se ga tudi držijo. sii Delavski svet Termoelektrar- ne Šoštanj je torej predlog druž- ^ benega dogovora o elektrogo- Ve spodarstvu sprejel, istočasno pa 1 te je tudi sklenil, da bo ponovno razpravljal o predlogu pred do-' končnim sprejemom, če bi bil6 ^ rlI /N rt +1 •• rt rt « rt P ZAGORSKI OBRAT LJUBLJANSKE »HOJE« SKRBNO GOSPODARI Znatno večja proizvodnja Po združitvi zagorskega Lesno-predelovalnega podjetja z ljubljansko »Hojo« so v tej delovni organizaciji povečali obseg poslovanja za skoraj 80% in kar je najpomembnejše: pospešeno so začeli uresničevati načrt za rekonstrukcijo in modernizacijo # Samo z nabavo šestih večjih sodobnih strojev bodo lahko povečali produktivnost za 50%, ne da bi pri tem zaposlili enega samega novega delavca Zagorski obrat ljubljanske „Hoje“ si dosti obeta od razširitve proizvodnje sodobnega kuhinjskega pohištva, v kateri imajo že veliko dolgoletnih izkušenj . S temi vrstami pohištva so lani opremili celo stanovanjske hiše za delegacije konference neuvrščenih držav v Zambiji in dosegli laskava priznanja za dobro opravljeno delo. Prav to pa jim je odprlo nadaljnjo pot za uveljavljanje na tržiščih črnega kontinenta in te dni so odpremili prvo večjo pošOjko tako imenovanih sodobnih k'u- Pred dvema letoma, ob združitvi z ljubljansko Hojo, so imeli v zagorskem Lesno-prede-lovalnem podjetju povprečni osebni dohodek nekaj nad 717 din, danes znaša že 1237 din. V kolektivu so uvedli zanimiv sistem nagrajevanju po delu, ki ga še izpopolnjujejo. Sicer pa je znašala vrednostna realizacija leta 1968 samo 9 milijonov 680.000 din, letos pa se bo povečala že na nad 20 milijonov din. Vrednost izvoza bo letos dosegla 60.000 dolarjev, računajo pa, da bodo prodajali svoje izdelke v prihodnjih letih še bolje. določbe morebiti spremenjene pr Ker pa predlog družbenega na dogovora, kot ga je predlagal Iflpi vršni svet Slovenije, ne vsebuj6'Iji določb o formiranju obratnil1 sredstev, so Šoštanjčani predla; jn gali, naj bi v dogovor vključil*; te; tudi določila o oblikovanju stal;; ((, nih obratnih sredstev. Zavzel|jCe pa so se tudi, naj bi v družben) !_j dogovor vnesli še določbo, ki &* te] urejala formiranje organa udel6'|jei žencev družbenega dogovora Delavski svet Termoelektrarn6 Šoštanj pa se je na zadnji razšif jeni seji zavzel tudi za pospešitev priprav za oblikovanj6 ustreznega samoupravnega sporazuma znotraj elektrogospodarstva. (vš) Sredstvo 13 ohranitev svežine in vitalnosti hinj v eno izmed afriških dežel. Natisnili pa bodo tudi prospekt v angleščini, ki ga bodo poslali kupcem v afriške države. Prepričani so, da bodo na teh tržiščih kasneje našli velike odjemalce. V podjetju so začeli tudi z rekonstrukcijo vseh žagarskih zmogljivosti. Gradijo nov žagarski obrat, ki bo sodobno urejen in ki bo omogočal večjo proizvodnjo ob manjših materialnih izdatkih. Investicija jih bo stala nekaj manj kot 3 milijone din, od katerih so si večino sredstev prigospodarili sami, nekaj sredstev pa je dalo matično podjetje. Lažje delo za gozdarje Povsod po svetu se ukvarjajo z vprašanjem, kako racionalizirati gozdno proizvodnjo, kako zmanjšati porabo delovne sile kot najbolj vplivnega dejavnika v stroških oziroma kako jo nadomestiti, kjer je manjka, ali kako na splošno dvigniti proizvodnost. Eno od del, ki so ga že marsikje mehanizirali, mi pa zanj porabimo še veliko delovne sile, skoraj polovico vsega dela v fazi sečnje in izdelave, je lupljenje lesa iglavcev. Zato je povsem razumljivo, da so delovne organizacije s tega področja prek svojih poslovnih združenj dale pobudo, naj institut za gozdno in lesno gospodarstvo v okviru svoje raziskovalne dejavnosti skupaj s njihovo podporo čimprej poišče primerne, našim razmeran prilagojene rešitve za mehaniziranje lupljenja ali beljenja lesa, ob upoštevanju sodobne, razvijajoče se tehnologije pri spravljanju in skladiščenju lesa. Tudi zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije sodi, da je to vprašanje eno od najbolj aktualnih, zato je sklenila pripraviti širše skupno posvetovanje o tem vprašanju in v ta namen pripraviti osnovni referat in korefe-rate, ki naj bi nakazali možnosti za racionalizacijo dela v gozdarstvu. DELAVSKA ENOTNOST — ŠT.* — 13. FEBRUARJA 1971 STRAN 10 ŠPORT IN REKREACIJA VSEM OBČANOM OBČINE; SLOVENSKE: KONJICE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK! m KOSTROJ sms'//////s/j Tovarna usnjarskih In čevlj. strojev S L O V E N S K E KONJICE . „ ^ED SMUČARSKIM PRVENSTVOM MSS LJUBLJANA Komisija za rekreacijo, od-*Jih, šport in druge društvene ^javnosti Mestnega sindikal-nega sveta Ljubljana letos že vdrugič razpisuje sindikalno Prvenstvo v veleslalomu. Na lan-skoletnem prvem tekmovanju je Vstopilo 184 predstavnikov iz 43 delovnih organizacij. Zakaj se je mestni sindikalni ,Svet Ljubljana pravzaprav od-°čil za organizacijo športnih ^čanj na belih stezah? Predvsem zato, ker sodi, da |i| 1® aktiven oddih odraslim nujno Potreben in ker je smučanje v ^ak&m pogledu ena izmed naj-°0lj posrečenih, koristnih in ^ikavnih oblik športne rekrea-c'je. Sindikati pri tem niso imeli v mishh le tekmovanja, temveč hidi razvedrilo. Želeli so združiti koristno s prijetnim. Gre to-rej za prijetno družabno prire-lir| ®itev, katere osnovni smoter je Razvedrilo v obliki športa na ^!Sltegu. Mestni sindikalni svet Ljub-tvu ijana je letos predlagal, da bi ije, vseh pet ljubljanskih občin ejo Predhodno izvedlo občinska ^indikalna smučarska prvenstva. Dejstvo namreč je, da marsikdo jž- i13 rnestnern prvenstvu ne bi že-jq. nastopiti, medtem ko bi se z palVeseljem udeležil smučarskega no ^kniovanja v občinskem me-j0. Iriiu- Poleg tega bi bilo število ,ile jPfijav za mestno prvenstvo to-ie i“kšno — v kolikor ne bi bilo Predhodnih tekmovanj po obči-f/ah - da bi bila organizacija Prireditve izredno težko izved- Po dosedanjih dogovorih bo °bčina Ljubljana Šiška , Umovanje 13. februarja v ,jj -anjski gori, občina Ljubljana Zrti ienter -0. februarja, občina .e,i Mubljana Vič pa bo izvedla '. tekme med 15. in 25. februar- 3iejleni na Rakitni ali na Mokercu, >r3' rnc| šif eši nje poj po- Medvode Kljub močni odjugi je uspelo organizirati Občinski zvezi za telesno kulturo Ljubljana-Šiška konec minulega meseca v Trnovcu pri Medvodah množično tekmo-yanje v sankanju. Za najboljše posameznike je pripravila ObZTK Ljubljana-Siška priznanja in praktične nagrade. (F. R.) Maribor S srečanji v devetem kolu je bil zaključen prvi del prvenstva v prvi in drugi mariborski občinski namiznoteniški ligi. Najvišjo lovoriko v prvi ligi je zasluženo osvojila ekipa TAM v postavi Bezjak. Nidorfer, Vitez in Narglav. Mojstrana V počastitev petdesetletnice obstoja in delovanja Smučarskega kluba Mojstrana bo v nedeljo 14. tega meseca v Mojstrani tekmovanje v smučarskih tekih - .Janšev memorial". Člani bodo l^kli na 15 km, starejši mladinci pa na 10. Dan poprej bo proslava v počastitev 50-letnice obstoja kluba, zve-per pa sestanek vodij ekip in žrebanje startnih številk. ^dstvo za ohranitev ^me in vitalnosti medtem ko bo tekmovanje za predstavnike občine Ljubljana Bežigrad na Veliki Planini. Mestno sindikalno prvenstvo, na katerem bodo lahko nastopili predstavniki vseh petih ljubljanskih občin — ne glede na to, ali so se udeležili občinskega tekmovanja ali ne — bo v soboto 6. marca v Kranjski gori. Smučarsko tekmovanje mestnega sindikalnega sveta bo potekalo po enakih kriterijih kot občinska tekmovanja. Proge ne bodo prezahtevne. Razumljivo pa ne bodo smeli star-tati vsi oni, ki tekmujejo na rednih tekmovanjih. To bo nantreč srečanje predstavnikov delovnih kolektivov, ki smučajo za raz- vedrilo in se ne udeležujejo klubskih tekmovanj. V tem smislu je sestavljen tudi razpis tekmovanja. Moški in ženske bodo nastopili v treh starostnih kategorijah. Tekmovanje bo posamično in skupno. Ekipni zmagovalec bo prejel pokal mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana. Predsednik skupščine mesta Ljubljane pa bo izročil najboljši ekipi kristalno vazo v trajno last. V posamični kategoriji bodo prejeli prvi trije diplome in medalje, prvih deset do petnajst tekmovalcev pa tudi praktične nagrade. Vsak tekmovalec bo prejel spominsko značko, —a Na mariborskem občinskem prvenstvu v namiznem tenisu je v II. ligi presenetljivo osvojila prvo mesto ekipa PRIMAT v postavi: Cuhnik, Vrhunc in Kovačič. Z ZAKLJUČKA SŠIV CELJU Koristno s prijetnim Na veseli prireditvi v dvorani Narodnega doma med drugim ni manjkalo tudi nagradnih tekmovanj za občinstvo. Ko so tekmovalci napihovali balone, so jih navdušeno bodrili vsi tisti, ki niso imeli sreče, da bi se lahko udeležili tekmovanja. Da bi potekalo tekmovanje v napihovanju čimbolj po „pravilih“ sta skrbela scenarista prireditve Tone Vrabl in prof. Tone Goršič. (FOTO IN TEKST: MARJAN BRECELJ) Drenovci in skalaši začetniki našega smučanja Takoj ko je naše planinstvo prestalo začetne težave, je z Drenovci po letu 1906. doživelo prvi spodbudni in veliko obetajoč preporod. Drenovci so bili tisti, ki so z brati Kunaver, Ivanom Tavčarjem, Bogomilom Brinškom, prof. Cerkom in številnimi drugimi vnesli v naše klasične oblike planinstva tudi smučarski in plezalni šport, poleg tega pa so jeli propagirati tudi jamarstvo in planinsko fotografijo. Drenovci so bili z Rudolfom Badjurom naši prvi navdušeni smučarji. Že pred prvo svetovno vojno so smučali po Tivoliju, Rožniku in Golovcu, pozneje pa so organizirali izlete na smučeh na Toško čelo, Katarino, Šmarno goro, Krvavec, Malo in Veliko planino. Vse do pred prve svetovne vojne so smučali in krmarili z eno dolgo smučarsko palico po ,.načinu Zdarsky“. Leta 1914. smo imeli v Sloveniji prve smučarske tekme za prvenstvo Kranjske in Primorske. Takoj po prvi svetovni vojni pa so pionirsko delo Drenovcev s še večjo prizadevnostjo nadaljevali Skalaši, ki so kmalu postali najmočnejši smučarski klub ne samo v Sloveniji, temveč v Jugoslaviji sploh. Smučanje je postalo po letu 1920. v športu velika moda. ŽURO ŠPORTNIKI GRADISA NAPREDUJEJO POČASNEJE KOT NJIHOVI KOLEGI »Premalo skrbimo za pomlajevali je« V bistvu ni pravega vzroka, da gradisovci ne bi nadaljevali s svojimi nekdanjimi uspehi Nedvomno so slovenski gradbinci dosegli na športno-rekrea-tivnem področju več, kot pa v poprečju predstavniki drugih gospodarskih vej. Njihova tradicionalna športna srečanja v poletnih in zimskih mesecih predstavljajo le delček njihove dejavnosti. Še bolj razveseljiva od športnih iger je namreč njihova kontinuirana dejavnost skozi vse leto. Kljub ugotovitvam občnega zbora sindikalne organizacije ljubljanskega gradbenega podjetja Gradis, ki niso bile najbolj spodbudne v pogledu športne dejavnosti tega več kot 6000-članskega kolektiva, moramo zapisati, da so prav predstavniki te delovne organizacije v veliki meri pripomogli k organizirani športno-rekreativni dejavnosti slovenskih gradbincev. Bili so pobudniki prvih srečanj na športnih igriščih, bili so med prvimi, ki so se trudili, da bi postal aktiven oddih vsakdanja navada slehernega zaposlenega. ,,Ne glede na opravljeno delo moramo priznati, da na športnem področju že nekaj časa stagniramo . .smo slišah na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije v Gradisu. „Vsekakor bi lahko kolektiv s 6200 delavci napravil na tem področju več. Osnovni problem je v tem, da se premalo poznamo, da premalo skrbimo za pomlajevanje svojih vrst. Prav nerazumljivo je, da ekipe; ki so nastopale že pred petnajstimi leti, nastopajo še danes. Mladi pa stojijo ob strani in iščejo zabavo drugod. Vsekakor se premalo trudimo, da bi s tradicijo nadaljevali in temelje športne dejavnosti z leti še bolj okrepili . . .“ Tudi sindikalni odbor je na občnem zboru -ugotavljal hibe ! * $ * i * S S * Inles i* * * * * s ribnica < PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT £%%%%%%%%%%%%%%%wv£ na tem področju dejavnosti. Slišah smo, da gre tako pri organizaciji letnih kot tudi zimskih športnih iger vse preveč za kampanjske priprave, namesto da bi potekala dejavnost zares skozi vse leto. Tudi .rezultati športnih srečanj kažejo na to, da predstavniki Gradisa danes niso več to, kar so bili pred leti, da zaostajajo oziroma, da drugi napredujejo hitreje. Udeležba Gradisovcev na najpomembnejših športnih prireditvah je sicer zadovoljiva, saj na letnih igrah gradbincev sodeluje v poprečju blizu 100 predstavnikov Gradisa, na zimskih pa 30, manj zadovoljivi pa so njihovi rezultati. Res je: važno je sodelovati, rezultati niso bistveni. To v celoti drži. Vseeno pa bi bilo škoda, da prekaljeni športniki ne bi šli v korak s časom in bi še vnaprej dopuščali, da bi naj višje lovorike na športnih srečanjih pobirali kolegi iz številčno šibkejših delovnih organizacij brez dolgoletnih izkušenj. A. ULAGA VELENJE NA STEZI 150 KEGLJAČEV Na avtomatskem kegljišču hotela Paka v Velenju se je pred dnevi zbralo 150 kegljačev iz 13 Prvič medobčinsko tekmovanje _____ Delavske olimpiade se bodo udeležili predstavniki vseh dolenjskih OSS V letošnjem letu je sklenil Medobčinski sindikalni svet nna Dolenjskem organizirati medobčinske delavske športne igre, po domače: medobčinsko delavsko olimpiado“. Centralno organizacijo je letos prevzela Metlika, naslednja leta pa se bo organizator menjal po posebnem sistemu. Stroške organizacije bodo delili, sicer pa nosi vsak svet stroške svojih tekmo- valcev. Ženske bodo tekmovale v šestih panogah: atletiki (60 m, 400 m, 4 x 60 m štafeta, skok v višino, skok v daljino, met krogle), streljanju z zračno puško, šahu, kegljanju, namiznem tenisu in plavanju na 50 m prsno in 50 m prosto. Moški se bodo pomerili v istih panogah, le da bodo igrali tudi nogomet. Moški bodo tekmovali pri atle- tiki v teku na 100 m, 1000 m in štafeti, pri plavanju pa še v štafeti 4 x 50 m. Na olimpiadi so zagotovili svojo udeležbo vsi dolenjski sindikalni sveti. Nastopilo bo blizu 800 tekmovalcev. Ekipe bodo tekmovale za dva pokala, kijih bosta prejela zmagovalca moških in ženskih vrst, srebrne in bronaste plakete pa bodo prejeli vsi drugo in tretje- uvrščeni. V propozicijah tekmovanja so se dogovorili tudi, da ne smejo nastopati študentje ali dijaki, ki so štipendisti delovnih organizacij s področja občinskega sindikalnega sveta. Sodelovanje, tudi na športnem področju, teži k tesnejšemu medobčinskemu sodelovanju. kar lahko samo pohvalimo. m. DIMITRIC sindikalnih osnovnih organizacij občine Velenje, ki so se pomerili med seboj v prvi panogi letošnjih športnih iger — kegljanju. Najuspešnejši so bili kegljači Rudnika lignita Velenje s 407 podrtimi keglji. Samo za en kegelj pa so_ zaostali tekmovalci TE Šoštanj. Med posamezniki je bil najboljši Franc Tamše (TEŠ) s 103 keglji, pred Vitom Kolškom (Prosveta Šoštanj) s 94 in Rudijem Klemencem (Vegrad Velenje) s 93 podrtimi keglji. V ženski konkurenci je nastopilo 31 tekmovalk. V ekipnem tekmovanju vodi SGP Vegrad Velenje s 190 keglji. Najboljša posameznica pa je Jožica Vrtačnik (Vegrad) z 71 keglji. R. ŽEVART Glede na aktualno problematiko delitve dohodka in osebnih dohodkov (in posredno v zvezi s pripravo zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov) je komisija za družbeno nadzorstvo republiške skupščine sredi leta 1970 naročila službi družbenega knjigovod- stva, centrali za SR Slovenijo v Ljubljani, naj izvede poseben vzorčen popis osebnih dohodkov in drugih izplačil delav-' delovnih^nrgani- kretnimi problemi in nepravilnostmi ter njihovo razširjenostjo. Jedro ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilih za osebne dohodke in za izplačevanje v skladu z določbami splošnih aktov teh delovnih organizacij. Te nepravilnosti se v večjem obsegu pojavljajo v. tistih gospodarskih ustvarjajo relativno večji dohodek. S tem v zvezi komisija sodi, da te nepravilnosti niso samo posledica neustrezne družbene zavesti samouprav- ILOŽNOST USTVARJA. zacijah ter ugotovi in analizira njihove značilnosti. Služba družbenega knjigovodstva je v treh mesecih izvedla popis in seznanila komisijo s kon- materialne izdatke je -prikrito izigravanje oziroma zapostavljanje načela nagrajevanja po delu, čeprav je formalno - pravno večinoma vse panogah oziroma organizacijah, ki zaradi monopolnega položaja, ugodnejših pogojev gospodarjenja ter trajne ali občasne konjunkture Ijavcev ati neučinkovitega delovanja subjektivnih sil znotraj organizacij, marveč predvsem pogojev gospodarjenja za te panoge oziroma organizacije. Korekture v prid najnižjim osebnim dohodkom Najnižji dohodki v mariborski Metalni letos ne bodo nižji od 800 dinarjev. Tak sklep je sprejel delavski svet podjetja na eni izmed zadnjih sej, ki je pri tem upošteval stališče osnovne sindikalne organizacije v Metalni. Strokovne službe, ki so izdelale nov predlog o nagrajevanju, so predvidele, da bi se dvignili poprečni osebni dohodki v letošnjem letu nekvalificiranim delavcem od sedanjih 610 na 842 dinarjev mesečno, polkvalificiranim od 765 na 1.096 in kvalificiranim delavcem od 1.109 na 1.135 dinarjev mesečno. Ti podatki kažejo, da bodo letos pri osebnih dohodkih pridobili največ delavci na nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delovnih mestih, kar je tudi v skladu s težnjami sindikatov. Po predlogu bi znašala najnižja obračunska osnova v Metalni 842 dinarjev mesečno, ker pa gre tu za povprečje, bo najnižji osebni dohodek v podjetju letos prav gotovo presegel 800 dinarjev. Ta predlog, ki so ga izdelali v splošno kadrovskem sektorju, so že obravnavale vse službe v podjetju in družbeno politične organizacije.: Med stališči, ki so jih nanj podale, naj omenimo mnenje osnovne sindi-’ kalne organizacije, ki pravi, da bi bili po tem predlogu pri zvišanju osebnih dohodkov najbolj prizadeti kvalificirani delavci. Na to mnenje so sestavljavci predloga odgovorili,1 da podjetje nima dovolj sredstev, da bi lahko primerno uredili nagrajevanje teh delavcev in da so predvsem upoštevali, da je treba popraviti nagrajevanje delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Zato je tudi delavski svet Metalne sklenil, da zviša osebni dohodek kvalificiranim de- lavcem le za 2 odstotka, obenem pa naj se zgornja meja osebnega dohodka nekoliko dvigne. Razen tega so sklenili tudi to, naj se v gibljivem delu osebnih dohodkov ne poveča odstotek, ki upošteva uspešnost pri delu. V pravilniku o osebnih dohodkih v Metalni sta zahtevnost dela in delovna praksa upoštevani kot objektivni, uspešnost pri delu pa kot subjektivno merilo. Uspešnost delavca namreč ocenjuje na predlog vodstvenega osebja v posameznem sektorju direktor sektorja. Zato lahko ocena uspešnosti odstopa od dejanske uspešnosti delavca. V primeru, da bi povečali odstotek za uspešnost, bi torej tudi povečali vpliv subjektivnih dejavnike^ pri nagrajevanju. To pa prav gotovo ne ustreza osnovnim načelom delitve po delu. D. P. Prejšnji teden je bila v Centru za napredek gospodinjstva v Ljubljani razstava pohištva in opreme za otroške vrtce. Slovenijales -Lesna industrija Kočevje je pokazal svoj novi proizvod: otroško opremo Ciciban. To je bila tudi prva samostojna tovrstna razstava. Opremo Ciciban so v LIK izdelali po temeljitih pripravah in ob upoštevanju normativov Zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Opremo Ciciban so namenili predvsem za otroške vrtce. Sestavljena je iz elementov za igralnice in to za tri starostne skupine (med ena in pol do sedem let). Dobijo pa se tudi posamezi elementi, s katerih se da sestaviti otroške sobe. Čeprav so novo opremo začeli v Kočevju izdelovati šele letos, že danes opremljajo nekaj vrtcev: kar šest v Novem Sadu, pa v Gorjah pri Bledu, v Zrečah, Radljah ob Dravi in v Mariborh. Na razstavi pa so se začeli dogovarjati tudi z Velenjem, Kranjem in Ljubljano. Skupaj gre za 8 milijonov dinarjev. Lesna industrija Kočevje je ena od osmih tovarn Slovenijalesa, kateremu se je priključila lani. Prejšnja leta so v LIK izdelovah v glavnem le šolsko opremo. Priključitev k Slovenijalesu jim je odprla nove možnosti razširitve proizvodnega programa in, kar je tudi pomembno, veliko bolj ugodne možnosti plasmaja na tržišču. Za letos jeseni napovedujejo novo serijsko proizvodnjo opreme za otroške jasli_ Foto in tekst: Danes zaposlujejo v LIK 400 delavcev, na leto pa ustvarijo 50 milijonov celotnega dohodka. A. AGNIČ JANUARJA VEČJI IZVOZ IZ HRASTNIŠKIH PODJETIJ Nova tržišča za steklene izdelke V hrastniški oblini prodajajo svoje blago v tujino tri delovne organizacije: Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov in podjetje »Sijaj«. Vrednost letošnjega izvoza bo dosegla nad 2 milijona 800.000 dolarjev # Kolektiva tovarne »Sijaj« in Steklarne osvajata nove trge Hrastniški delovni kolektivi so si zadnja leta nedvomno nabrali številne izkušnje v mednarodni menjavi. Zmeraj pa poskrbijo za to, da si že pred Novim letom zagotovijo kupce na tujih tržiščih, zato jim uspe že prvi mesec v letu prodati večje količine svojega blaga v tujino. Iz Steklarne so januarja izvozih blaga v vrednosti nad 216.000 dolarjev, največ v Zvezno republiko Nemčijo, ZDA in nekatere druge zahodnoevropske de- žele. Te dni pa so predstavniki podjetja podpisali pogodbo za izvoz steklenih izdelkov na Švedsko. V to skandinavsko državo so sicer lani prodali za 300.000 kron blaga, letos pa bodo že prve mesece poslali na tamkajšnje tržišče za 1 milijon švedskih kron izdelkov. Po spremembi tečaja dinarja so v Steklarni nedvomno še bolj stimulirani za razširitev prodaje svojega blaga na območje s čvrsto valuto. Zavoljo tega bodo letos storili vse, da bi povečali vrednost izvoza. Hrast-niška Tovarna kemičnih izdelkov je prejšnji mesec izvozila za 14.000 dolarjev blaga v Italijo in Avstrijo. Vendar bo njihov letošnji izvoz po vsej verjetnosti nekoliko manjši, kot lani, ker so se surovine iz uvoza podražile, po drugi strani pa se dogovarjajo s svojimi domačimi odjemalci, da bi jim odslej prodajali vse razpoložljive količine tripolifosfatov, ki je osnovna surovina za proizvodnjo mila in raznih detergentov. Ta prodaja pa je seveda odvisna od tega, če jim bodo ta podjetja pripravljena priznati nekoliko višjo ceno. Podjetje „Sijaj“ letos bistveno povečuje izvoz, saj menijo, da jim bo uspelo prodati v tujino za najmanj 3 milijone din svetlobnih elementov. Letos bodo to blago prodajali tudi v Veliko Britanijo, Kanado in celo v nekatere dežele Bližnjega vzhoda. Največ razsvetljavnega stekla pa bodo izvozili v Zvezno republiko Nemčijo in nekatere druge zahodnoevropske dežele. -m- V DRAVOGRAJSKEM PODJETJU »AVTOPREVOZ« Več novih tovornjakov Lani je 7.0.. zaposlenih v dtf' vograjskem podjetju „Xvtopr6' voz“ ustvarilo 6,500.000 dina1' jev realizacije, letos pa bodo p°' večali promet za najmanj des^' tino oz. na 7,200.000 dinarje* * * * v Napovedujejo, da bodo realiza'j cijo povečali še bolj, če bodo) uspeli v prizadevanjih, da kU’ pijo več novih tovornjakov. Trenutno ima dravograjsk „Avtoprevoz“ 49 tovornjakom katerih skupna nosilnosti znaš*) blizu 300 ton. V glavnem ra| polagajo s 5-tonskimi vozi TAM in 8-tonskimi tovornjakj znamke FAP. Se pravi, da imaj(!| vozni park tipiziran. Lani so ka pili 8 novih tovornjakov, new starih pa so prodali. « Največji naročniki dray°' grajskega ,,Avtoprevoza“ so 2e'! lezarna Ravne na Koroškeifl Tovarna poljedelskega orodja i[ livarna Muta, nadalje Tovarn5 lesovine in lepenke Prevalje, p* Tovarna usnja Slovenj Gradil in druge. Največ pošiljk pre! peljejo do Ljubljane, Reke, Zagreba in Beograda. Naraščajoč1 promet iz leta v leto kaže, da s® naročniki zadovoljni z usfj gami, dodati pa ob tem velja, d*) si v dravograjskem ..AM0) * prevozu*4 prizadevajo za ka1! * največjo ekspeditivnost pri doj stavah. Osnovni problem, s katerin1, se srečujejo v tem drav®! grajskem podjetju, je nelikvid nost. Dolžniki jim tako vežej5; sredstva, zaradi tega pa tudi I zadosti denarja (ob dokaj om£j jenih možnostih za najemanj1 parka. Zapišemo naj še, da je ..A^0! prevoz** Dravograd skupaj z iw riborskim Špedtransom tudi na' ročnik študije o ureditvi trafls| portno — skladiščne cone 1 Dravogradu. Če se bo pokazal* ta gradnja kot utemeljena, W dravograjski ,,AvtoprevoZ eden od soinvestitorjev te con* n! Marno: 751 Dejstvo je, da več kot po-j lovica podjetij, ki bi morala! izdelati sanacijski programi (ker poslujejo z izgubami) le-1 tega še vedno nima; to kaže, 3 da imajo v takšnih kolektivih I in družbeno-ekonomskih j skupnostih reformo samo na I Si jeziku. Praksa je torej proti refor- I mi - zaenkrat celo brez vsa- J kih posledic. Organizacije, ki sicer poslujejo z izgubami, pa J imajo sanacijski program, so J izgube že precej zmanjšale, j samoupravljanje se je pre; j rodilo, nastali so novi odnosi med ljudmi, nova atmosfera, samoiniciativno so zmanjšali osebne dohodke na 80 7c, čeprav jim sanacijski program dovoljuje polne prejemke. | Tam, kjer sanacijskih progra- n’ mov nimajo, se izgube "po [ pravilu povečujejo, pogosto pa tudi osebni dohodki. Nujno bo treba radikalno 1 ozdraviti gospodarstvo, sicer II ga-ne bomo uravnovesili. Se- t veda ne bo šlo brez drama- J ličnega sklicevanja na načela i> solidarnosti. Ta načela pa so | jasna: pomoč za sanacijo, I vendar pa brez razumevanja t za proizvodnjo izgub. Konč-no se mora uveljaviti druž- F bena (ne samo zakonska) § norma: kdor slabo upravlja z ! družbenimi sredstvi, mora j sam nositi tudi posledice za ji svoje ravnanje. 1 DELAVSKA ENOTNOST ssasffKK 3