Direktor Andrej Zmav«, Mariibor: ZakaJ sem purfsf. (Pred novim enotaim viasJdm zakoaom.) V naših bivših avstrijskih pokrajiaah je še dmta veIJaven stari avstrijski via^d zakoa od leta 1907. V tedanji republiki Avstriji imajo zdaj že novi viaski zakoa, ki je bil potrebea radi temelito izpremeajeaih razmer v tamkajSnjem viaskem gospodarstvu), v aaših bivših madžarskih poikrajiaah se še uporablja stari madžar-U viaski zakoa, drugod v aaši državi pa aemara vsaj iz večiae aobedea, ker ga ondot nhnajo, razen morda zsi-ona o iivilih. Stari Avstriji je leto dni pozneie eledila Nemčija, ki pa svoj vinski zakoa tudi prilagoduje med tem Jako izpremenjeaim razmeram ia potrebam. Vprašaaj« viaskega zakoaa v fcraljeviai Srbov, Hrvatov in Slovencev je aeurejeao ter ]e že skrajai čas, da se reši eaotao za ceJo državo. Tak eaotai viaski zakon je danes v početaem štadiju priprave. Za podlago naj bi se vzel a. pr. aovi avstrijski viaski zakoa, ki bi se inoral temeljito predelati, kaikor zahtevajo našo posebne razmere v celokupnem vinskem gospodarstvuu Tako ibi prišli aajbrž ob sodelovaaju vseh zaaimaacev: vlade, »trokovajakov, produceatov, koasuiaeatoT, viaskih obrtaiikov ia vinskih trgovcev. Eao glavaih in najbolj kool'ivih vprašaaj pri tera |e: ali naj odklcaiino umetai dodatek sladkorja, odaosao alkohola, vode, morebitaih kemikalij ia ostaaemo pri naravnemu vinu (puristi), ali ae? Ali aaj domače via^ke pridelike z omeajeaimi dodatki umetao vzboljšujeino (?)f pomaožujemo ia tako prirejamo aenaravita ali deloma umetaa vina? Vodo že kar vnaprej odklaajam (a aikalkor ne za meS-anj« z vmom pri mizil), sicer pa sik;tšara daaes aa kratko utemeljevnti semo svoj« staro purističao stališče glede do daitka sladkorja k moštu, odnosno •ilkob.ola (seveda eiA* nega) k viau. Drutgače resal možje iiasprotae-ga mišl|«aja, osobito neikateri zastopaiki viaske trg^viae, trdijo La sicušajo dokezati, da pri nas ne gre brez iadustrijskega sladkorja kv alkohola v viaski kleti, češ, da so drugače maoga viaa neužitaa ia sploh aeuporabaa, tako pred vsem v severaem pasu vinarstvu včasi z močao ldsliin ia malosladikim grozd ium pridelkom. V Dalmaci]i zopet fožijo, da težlco koaservlrajo rina, ki imajo sicer obilo alkohola, a premalo kisliae, ki se jiin mora torej unvetao dodajati. BaaaSka viaa ira»)o zopet dtru gaičae ,poman)kljlvosti, veadar pa vemo, da «o uspešno uporabljajo za mešaaje z drugimi primeraimi vini ia take mešaaice 6O potera ktj -oporaibae za trgoviivo itd. itd. Stari avstrijski viaskj zakon dovoljuie pogojao slaffr* nje moštov in je bil razmeram bivše Avstrije koliko toliko primeren, sedaaji avstrijski vlaski zakoa je v maogih <wi* rih drugačea, veadar pagojao slajeaje tudi dovoljuje, kajp je ob preinajhai viaski produkciji Avstrije za lastae potre« be koačno bolj umljivo kot kedaj prej; kajti Avstrija pro» dticira viaa jedva za dtiaajski želodec, drugo mora inra« zati. Vendar pa je slišati od tamkaj glasove, ki ae odobn*jejo slajaaja ter porogl|ivo pov larjajio, da l>o Avstrija dobivala že itak dovoJj iziboljšaao (?) viiasko kapljico od aaa, če postane kateri dosedaajih aaših osautkov — vinsU zakon. (Avstrijci so o aaših razmerab. dobro poučeail) Nemški viaski zakoa dovoljuje razaa »izboljšaaja« ti* na, tedaj tudi dodatek sladkorja ia celo vode (do 20%!) U moštu; to pa potem niso več pristaa, aaravaa (natuma) viaa ia se ne sraejo pod temMrneaora poaujati, odaosajO, prodajati. Strog>o purističaa pa so slejkopre) vsa znamenifejSi nemška viaarsika posestva, privataa kot državna, ki so jvaj*> več pripoiaogla k odličaemu viaskemu gospodarstvu Nem čije in katera čuvajo Blove3 nemških naravnih via širom sveta; ajih zdruižea|a (kakor a. pr. »Verefnisjpjng Rhetivgauer Wein.gutsbesitzer« v Maiaz-u) »o stare \igledae <»>» gaaizacije produc«atov, ki imajo odločilea vpliv na do» mači kot aa tuji viaski trg uprav radi svojega odločnega viaskega purizma. VinaTskc zadruge (malih viaarjev), U se aekaj časa aiso držale tega aačela, »o tjlabe izkušnj© kir.alu spreojbmile v navdušeae puriste, kar »o seveda Se danes. Tedaj tudi Nemci pijejo rajši aaravna viaa, fem ra)SjV čim boljša so; toda oai so tudi preračualjivi aarodai gospodarji. Nemčija produtira samo pičlo 2 milijoaa hl vina aa leto, a rabi ga remara še dvakrat toliko k mozemstvn, Da se ta uvoz kolikor mogoče zmaajša v interesu dilttvm nega gospodarstva, dovoljuje Nemčija poleg izboljšanja (?) tudi pomaoževanje lastaeg-a pridelka. Ali imamo v aaši državi vzrokov, da bi sledili Avstriji afi celo Nemčiji glede vinskega zakoaa? Jttgoslavija je tako srečaa, da ji viaska trta nudi oblo vsega, kar rabi dobro prkodao viao, da aa5a drrava z naj» večjLm pridom ostaae purističaa. Seveda 'bodi viaska trta le tam, kamor sodi, da pa v rokah oiaaega viaarja ia kle* tarja. Med drugira so preraae trgatve pri aas aajbolj škod ljive, da gredo leto za letom milijoai kilogramov nara»* neg« sladkorja z aezrelim grozdjem po zlu. Grozdai sok ia potem viao ]e tako maogotere sestaTe^ da )e doaaša:a znanost še ai Jn je še dolgo ae bo mogla povsem razkriti in spozaati. In človek si domišlja, da bo . sladkorjem ali alkoholom ia z vodo vse popravil, česar y%* nu maajka od matere naraive. Smešaa domišljijaf Ce •»• metao posegamo v ustvarjaaje aarave pri viau, ga kvoii-mo in edino lepo prirodao ravaotežje v ajem rušimo, da nam ostaae koačao sarao še aekaka opoina, morda povrb ne•ugodno sladka pl_a-5a, ki ai vredaa imeaa »vlao.« Saj pameten uživalec ae iš-če v vi-nu v pi-vi vrsti opojnosti, ampak se aaslaja aa oaem aebeškolepem soglasju razaih do~ ¦brih viaskih lastaosti, ki je iaključno le v prirodaeav vinu in rarzunvaega pivca u-godao poživlja. Pri nas pridelujemo dovolj viaa za lastao potrebo, dovoij samo zato, iker je viaski koaaum prerazličao porasdeljea aa posamezae slo> prebivailstva ia viaa uprav aajpotrebaeiši IJudje radi aeugodruh socialaih ia g-osp-odars^kih razimer žal spl-ob ae morejo uživati, tako da ga nekaj preostaja za inozemski viaski irg. AJco bi vsak aaš državljaa mogel uživati daevao vsaj en deciliter, t. j. majhao čašico pristaegu v.aa, bi se z vinom seveda aihče ae cpi aail, a moradi bi viao cclo uvažati, 'ke-r g-a Jugeslavija pcvprečao toLko ne prideiu-Je — kajiti rabila bi ga. letao približao 4% aiilijoaa hl, tedaj približao 1 milijoa hl aad lastao prodiikcifo. Vinskega potop-a se torej pri aas splch ai bati. Rabimo več ia pred vsem -boljše viastke kapljice, ka-r se doseže z ¦umalm pogkbljan em vinsrstva, ober.em z omejitvijo viaske produikcije na zemlje ia letge, iki so za to Tiajprikladaejše. Ne bi bito teižko dckaeaii, da moremo aa polovico ¦maajši- povriiai pridelati -z maajškni strošiki najmanj -ravno toliko, zato pa mnago več vredaega viaa (:a•teazivaa kuJturra, selekcia itd). Z našo dohro, zdravo, prijetao, staaovitao, ,pred vsem tudi prlstao vinsko kap.ljico se lahlko poaašamo prev vsem svetom ia prednjačimo dru gim vinorodaiiim državaim kot verai pursti; to namreč naj ostanejo naši vinaiji in vsi, ki se bavijo z vinskto cbrtjo! V LaozeTnstvu se aaši viaski prideiki zbog sprejnejše ter vz.tTajiae še tuje koakureace težko uveljavljak), a pridobili ia pTJborili si bodo trajao dober glas v izvestnih severadh dtžavah tem prej ia v tem večjl meri, čim doslednejši prnristi bomo. Kar liaozemstvo aapravi z aašimr aaravaimi vini, je n.jegova sitvar; aaš aarod pa ,po pameti uživaj samo pristtnio, aaravno kaipljico, da bo zdrav, vesel ia prodirktivea. To ie aemara kratek <uvrd v rarrpravo, ki se bo, kakor pričakujem, razvila o predmetu; da bi polemika bila S'ivairna, dosto'aa Ln plodovka. Vaaprej pa povem, da ostaaem •vriasiki purist slejko,prej ia botm to stališče z ¦ozirom aa po<Tebe aašega celokupnejfa viaskega gosprdarstva zagovarjal do koačae izraage viaskega purizma v Jug-aslaviji.