16. štev. V Ljubljani, torek 31. decembra 1918. L leto. Naročniki Velja v Ljubljani: celo leto . . K 56— pol leta . . . „ 3«-— četrt leta . . . „ 14-— en me6ec. . . „ 4-79 Velja p* pošli: Meelolet* naprej K6#1— *a pol leta „ „ 30 - četrt leta B * 15-— *a en mesec * , 5"— NapJsmene^arc^bebrez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. naj pošljejo naročnino nakaznici. 'se računaj« p* poro PrJ®oru in si-cei . a visi€t ter 63 mm šir«k prostort za enkrat 25 vin., za večkrat popust IMF' Uredništvo je na Starem trg« štev. 19. Opravnistvo je na Marrinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 360. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. skega vandalizmi v Trstu. Tiskarna „Edinost“ razbita. Trst, 29. decembra. (Izv. por.) Danes zjutraj so organizirane in nahujskane tolpe napadle slovensko tiskarno „Edinost“ v nlici Ban Francesco. S silo so udrle v pritlične tiskarniške prostore, kjer se naliaja rotacijski in drugi tiskarniški stroji ter vodstvo uprave. Vse to so razbili in polomili. Druga druhal je vdrla v prvo nadstropje, kjer se nahajajo stavni stroji, »tavni materijal in uredništvo. Tudi tu so vse razbili in uničili, divje besneč in tuleč. Pokončali so ves inventar in uničili vse zaloge papirja. Napisno desko so med tuljenjem in vzklikanjem: „Evviva Trieste italiana!“ (Živel Trst italijanski!) odnesli proti nabrežju in ga svečano vrgli v morie —- Članom uredništva in drugemu tiskarskemu osobiu so grozili in pretili z nasilji. — Povzročena škoda »naša več stotisoč kron. Naš spor z Italijo. Profesor Parenta je imel minulo nedeljo v Metropolkino v Zagrebu predavanje o našem sporu radi krajev na vzhodni obali Adrije. Predavatelj je med drugim izvajal: . Ko bi Italija imela v svojih rokah yaion°( ključ Adrije, pa Šibenik, Pulj 'n Trst s celim istrskim Primorjem in dalmatinskimi otoki, ne bi se jej tre-balo bati, da bi jo mogel sovražnik resno napasti z vzhodne strani. Kar se pa tiče kolonijalnih posesti, ki po svoji velikosti in dohodkih znatno zaostajajo za angleškimi in francoskimi kolonijami, bo Italija radi svojih težkih kolonijalnih in gospodarskih prilik ter radi močne potrebe kolonizacije svojih izseljencev morala gledati, da razširi svojo kolonijalno posest. Ker se pa kolonijalni interesi Italije križajo z o-nimi Anglije in Francije na vzhodu, gospodstvo Italije na Jadranu ne služi za obrano proti Jugoslaviji, ampak kot obrana proti kaki ekspanzivni velesili. Uvažujoč vse to, izjavljamo pred celim svetom, da nikakor ne moremo pustiti Gorice, Trsta, Istre in Dalmacije, ker v teh krajih živi kri naše krvi, ker so ti kraji zibelka naše kulture in zibelka naših kraljev. Brez teh krajev je Jugoslavija obsojena na ekonomsko in politično robstvo. Jugoslavija bi pos- tala druga Abesinija. Medtem pa stoji stvar tako, da so zgodovinski in etniški razragi^ za nas, v našo korist. T o vprašanje bo imela rešiti za nas mednarodna konferenca na podlagi plebiscita. Zahtevamo samo svoje. Zahtevamo popolno vres-ničenje velikega demokratskega načela o samoodločbi narodov, o enaki svobodi in državni samostalnosti malih, kakor velikih narodov. Narodne težnje •morajo slaviti konečno svojo zmago, ker so došle do vrhunca svojega razvoja. Očividno je, da so vsi razlogi in simpatije celega sveta ter notranje in zunanje politične razmere med Italijo in Jugoslavijo na naši strani, Italiji v prilog je edino le londonski dogovor, ki ga sedaj vlači na dan, ker še ni formelno razrušen. Angleška in Francoska ki sta ga podpisali, se mu ne moreta naenkrat •dpovedati. Angleški in francoski narod držita svojo besedo, ne smatra pogodbe za krpo papirja] pa zato čakajo, da se mu Italija odpove. Za to je več načinov. Amerika pogodbe ni podpisala, pa bo zato znala, da pove v tem oziru svoje. Da pride do revizije londonske pogodbe, treba napraviti obračun dela, da se vidi, če so vsi zavezniki storili svojo dolžnost. Italija ni storila onega, kar bi bila morala storiti, ker so jo morali reševati zavezniki. Obračun mora torej dovesti do revizije londonskega dogovora, a revizija mora izpasti v našo korist. Dočim vidimo, da Italija z ene strani ni storila enega, kar bi morala storiti, je Srbija storila več, nego se je od nje zahtevalo. To pove jasno brezzična brzojavka cesarja Viljema caru Ferdinandu: „Čudno, 60.000 Srbov je odločilo to vojno. Sramota." Medtem pa smo mi delali v notranjosti monarhije. S svojim delom smo skrajšali^ vojno za deset mesecev. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar se od nas zahteva. Zato pa je potrebna tudi vojna organizacija. „Ako hočeš preprečiti vojno, pripravljaj se za vojno.“ Italija se boji vojne z nami, ker zna, da bi s tem došlo pri njej do soci-jalnegarazsula. Niti ene vasi, niti enega svojega otoka ne prepustimo, vse hočemo, kar pripada Jugoslaviji — tako se glasi poročilo iz Belgrada. Italijanske sanje. Glavni urednik milanskega dnevnika „11 Popolo d‘ Italia“, katerega so ustanovili v začetku svetovne vojne italijanski imperijalisti, — Benilo Mussolini priobčuje v božični številki pod nasjovom „Obnašanje Jugoslovanov8 svoje utise, ki jih je dobil na potovanju po zasedenem jugoslovanskem ozemlju. Med drugim piše: Ne pišem za Italijane, ki so že o vsem informirani, ampak za francoske in angleške prijatelje takozvanih -Jugoslovanov. Rimsko časopisje se je z napadom na avtentičnega sovražnika Italije Wikmanna Steeda (dobrega prijatelja in zagovornika Jugoslovanov) zakasnilo. Vsak Francoz ali Anglež, ki danes dvomi o italijanstvu Trsta, Istre Reke in dalmatinskega primerja ie sovražnik Italije. O italijanstvu Trsta se ne more niti razpravljati. Močnejše je od kraškega kamna, iz katerega so postavljene njegove veličastne hiše. Lei Trst je italijanski in tak bi ostal se mnoga desetletja brez italijanske okupacije Dunajska vlada ga ne bi ™ogla mkdar posloveniti. O italijanstvu Reke ni nobenega mnrT-3" 5amo naPačni prijatelji Italije morejo dvomiti o njem. Vsa okna na so okrašena z italijansko triko- V osvobojenem Medžimurju. Štrigova, dne 27. grudna 1918. v Za Božič so prinesle jugoslovanske naši mladi kraljevini lep dar: *Jedžimurje. Pokrajina med Muro in uravo, ki zavzema okrog 745 kvadratnih kilometrov in šteje do 86 tisoč prebivalcev, med temi le 2% nehr-vaškega življa. Lepa, rodovitna, polna, kakor bogato prestrta miza; v zgornjem delu ovenčana z razrastki Slovenskih goric, s tipično poezijo vinske trte in rdečih zidanic; s prebivalstvom, katerega govorica, navade in lastnosti se zelo približujejo mentalitetu prebivalcev Slovenskih goric; v spodnjem delu pa je ravna, pristno kmečka, z bogatimi in velikimi vasmi, kjer je prebivalstvo ponosno, dvignjene glave, odbro hranjeno in kaže pristno hrvaški tip. Prestolnica te pokrajine je mesto Čakovec, mesto Židov in madžarskih birokratov, ki je ekspediralo na vse strani te lepe pokrajine sveži madžarski duh, „Made in Hungaria". Ta duh je širila v prvi vrsti madžarska šola, katero najdeš v vsakem večjem medžimurskem selu; tu se je pravzaprav fabricirala madžarizacija Medžimurja, oddajala — „na malo", vcepljala v nežne in dovzetne otroške duše, in če jim ni iztrgala popolnoma duha domače hiše, podedovanih tradicij lastne narodnosti in mehkega zvoka materinske govorice, pa je vsaj zelo oslabila te korenine in pripravila za dispozicijo za raznarodenje v bodočih generacijah. Delo polinleligentnlh učiteljev je podpiral žandarski bajonet in neodgovorna oblast občinskih notarjev. Danes je Medžimurje po veliki večini narodno indiferentno, kar je vsekakor znaten uspeh madžarizacije. Zato bo treba temu dolgoletnemu in smotrenemu zastrupljanju postaviti nasproti enako krepek — protistrup: loro. Sleherni Rečan nosi na prsih italijanske znake. Na mestni palači je velik napis: Viva Fiume itaiiana! Vsi zidovi so popisani z napisi: O 1‘Italia, o la morte! Vsled tega ostane Reka italijanska na vsak način in proti vsakemu. Kakšno je obnašanje takozvanih Jugoslovanov z ozirom na italijansko okupacijo? Kaj mislijo in delajo Slovenci na tržaškem in goriškem Krasu, Čiči in Hrvati raztreseni po vzhodni Istri ? V Trstu imajo Slovenci še vedno svoje politične in duševne voditelje, ki se nemoteni sprehajajo po mestnih ulicah. Tiska se še vedno „Edinost“, ki bruha med vrstami in vkljub cenzuri sovraštvo proti Italijanom. Še vedno se shajajo v hotelu „Balkan“. Njihovo obnašanje je pasivno. Slovenci so v skrajni manjšini z ozirom na ogromno italijansko večino. Bivši avstrijski državni uradniki in predvsem duhovniki so očitni sovražniki Italije. Ljudstvo na Krasu in v Istri je deloma zadovoljno z italijansko okupacijo, deloma pa ie že pomirjeno in potolaženo. Glede Postojne me je povoljno informiral višji zdravnik Gio-vanni Allevi. Ravno tako je tudi v vipavski dolini. Vsi prebivalci slovanskega pokoljenja razumejo popolnoma italijanski in govorijo v posebnem italijanskem narečju. Na podlagi svojih utisov in prejetih informacij sem prišel do zaključka, da je duševno stanje slovanskega ljudstva, ki bo brezpogojno združeno z Italijo, preživelo dvoje časovnih dob. Najprej nezaup-nost, strah in prepričanje (prihajajoče iz Ljubljane in oživljeno v Parizu in v Londonu), da se vrnemo neposredno.' Sicer pa ni prišlo ne v Istri in ne na Krasu do nobenih sovražnosti. Skoraj povsod se je strah spremenil v simpatijo. Duhovniki so sicer strašili ljudstvo, toda kmetje, moški in ženske, so takoj spoznali velik razloček med Italijani in Nemci oziroma Madžari: razloček med kulturo in barbarstvom. Italija je uvozila potrebna živila, predvsem mast in zdravila. Prinesla pa je tudi red in varnost za ljudi in imetje. Obnašanje italijanskega vojaštva je čudovito. Počasi se je v ljudstvu, čigar narodna in politična zavednost je absolutno temna, spremenilo nezaupanje v razočaranje in simpatijo obenem. Nato dobro šolo, inteligentne, nacijonalne učitelje. To je najbiižja naloga v pravkar osvobojenem Medžimurju. * * * Zasedlo se je brez večjih žrtev. Dne 24. grudna so srbske in hrvatske cete pod poveljstvom Kvaternika za-s?5v e spodnji del, v prvi vrsti železniško progo Varaždin — Čakovec in kmalu so osvojile tudi mesto Čakovec. V ostalih krajih ni bilo znatnejšega odpora. Zanimivo je, da so zgornji del, Medžimurske vinograde, zasedli najbližji sosedje: stotnija m ar i b o r s k i h strele e v §1- 26, sestavljena iz moštva obmejne župnije Sv. Bolfenk, katera je pod poveljstvom g. poročnika Košarja še za casa madžarske strahovlade v Med-zimurju krepko čuvala bivše štajersko-ogrske meje. Zavzetje trga Štrigove je bilo nekoliko težavnejše, ker je bila tamošnja madžarska posadka dobro oborožena; vendar so naši fantje pod poveljstvom poročnika Košarja in prostovoljca — narednika Sch0nwetterja spretno obkolili in po kratkem boju s strojnicami, zajeli madžarsko posadko. Moštvo iz Sv. Bolfenka vzdržuje sedaj jugoslovansko posadko v Strigovi. En del stoji ob Muri: v Murskem Središču. Povsod vlada veliko veselje. Samo iz Prekmurja se oglase tuintam posamezni streli: Prekmurje še ni osvobojeno 1 Upamo, da se v kratkem tudi ta del našega naroda pridruži Jugoslaviji 1 * * * Štrigova kaže sledove polpreteklih dni. Trgovine, izvzemši eno samo, so prazne, brez šip na oknih; ena je razrušena docela. Ljudstvo seje dvignilo proti vojnim dobičkarjem in jih sodild samo. Pred občinsko hišo leže po dveh mesecih na cesti debeli zapisniki in drugi folijanti, kjer so madžarski uradniki vestno in natančno, leto za letom, beležili dohod in odhod raznih „viso- so jugoslovanski agenti iz Ljubljane in iz Zagreba po posredovanju učiteljev in duhovnikov zanesli med ljudstvo novo parolo: Wilson. Kmetje sploh ne vedo, kdo je Wilson, dočim ima inteligenca v mestih in po deželi največje zaupanje vanj. Ker pa je že jasno in pozitivno, da Wilson ne bo mogel spremeniti dejanskega položaja in 'ker ostanemo tam, kjer smo — na naši zemlji, nastane vprašanje, kaj se bo zgodilo, kadar bo vse definitivno vpostavljeno in postanejo tisoči Jugoslovanov italijanski državljani. Če bo italijanska politika liberalna in istočasno energična, se ne bo zgodilo ničesar. Italijanska politika mora biti liberalna z ljudstvom in energična proti vsem, ki bi od zunaj ali znotraj zanikavali italijanske pravice. Nobene pruske metode, pa tudi nobenih obzirov. Eventualen jugosle-vanski iredentizem bo pač kmalu udu-šila močna asimilacija italijanske kulture. Tako piše o nas italijansko časopisje z namenom, da istočasno postavi na laž Francoze in Angleže, ki so na naši strani. Toda gospoda pod Apenini se silno moti, če misli, da bo delala račun brez krčmarja. Jasnost. (Dopis.) Bliža se mirovna konferenca, ne j konferenca, kjer se bo obravnavalo o i par obmejnih kvadratnih metrih, ampak konferenca, ‘ ki bo pomenila časovno ; razdobje. Vsak narod bo poslal na : njo svoje najboljše sile in to ne samo iz ozirov ambicijoznosti, ampak prak- ! tičnosti. Kot prvi, ki bodo zastopali državo troimenega naroda, so imenovani Fašič, dr. Trumbič in dr. Žolger. Nekako obstal je vsak, ko je zagledal pred seboj to trojico in ni vedel, kaj bi rekel. To je bilo videti tudi iz naših listov, ki so se diplomatično ognili skoro vsakemu komentarju in even-tuelni blamaži. Da ni prišel noben glas iz Srbije, je umevno samo na ta način, da so pač taktni — v tem oziru pretaktni. Jasno stališče je zavzel samo „Glas Slovenaca, Hrvata in Srba", ki je obdelal vso stvar iz dveh vidikov, katerih eden je absolutno nepravilen, drugi pa, žalibože, skoro preresničen. „Glas“ namreč povdarja v prvem delu, da je imenovanje dr. Žolgerja slovenski partikularizem in nerazumevanje državne skupnosti, v drugem delu pa navaja, da je bil dr. Žolger pred meseci še c. kr. avstrijski minister in navaja vse posledice, ki bi jih lahko imelo to dejstvo. Po naši nemerodajni misli pa moramo tudi mi in predvsem mi Slovenci reči s tem jasro besedo. Kar se tiče „Glasovega“ partiku-larizma, povemo jasno, da se o kakem partikularizmu ne da govoriti. Troimena država smo in mislim, da damo temu pač najbolj izraza s tem — da voli v misijo vsak narod korodnih" aktov in ukazov. „Bir6“ in „jarasbir5“, — vse je šlo ... Vendar je moralo ljudstvo prenesti marsikaj, kar živo spominja na stare fevdalne čase. Madžarski mornarji, ki so po »revoluciji* zagospodovali nad Med-žimurjem, niso prav nič zatajili svojega sorodstva s Turki. O nasilstvih, ki so se dogajala, je poročalo tudi naše časopisje. Madžari so plenili, ropali in kradli na vse načine in brez vsake odgovornosti. Zapisnik pritožb, katerega sestavlja sedaj poveljstvo naše posadke v Strigovi, vsebuje mnogo tragičnih dogodkov, Marsikatera mati se pritožuje, da so ji ustrelili ali odvedli sina, kmet tarna za svojo živino in ni samo eno medžimursko dekle, ki se drastično pritožuje, da so ji madžarski pohotneži šiloma „potrgali rožmarin". « **«.**. * * " V Jugoslaviji bo imelo Medži- murje prav lepo bodočnost in bo pro-cvitalo kot nikdar poprej. Z zavzetjem te rodovitne pokrajine se zvi'.4 gospodarska moč celotne naše tržave. B. B-o. — svojega člana — da se ne more govoriti o kakem uzurpiranju moči — in mislim, da dela to tudi na zunaj dober vtis. Vse druge opazke v tem žanru stoje na istem nivoju državniške dalekovidnosti. Toliko — glede tega. Drugi del članka — in ta je glavni — se peča špecijalno z dr. Žolgerjem. Opomba uredništva. Daljnih izvajanj g. dopisnika, naperjenih proti dr. Žolgerju, nikakor ne moremo priobčiti. Napad na dr. Žolgerja v „Glasu“ moramo obžalovati toliko kot Slovenci, kolikor kot Jugoslovani. Mi smo že povedali svoje mnenje o dr. Žolgerju kot članu mirovne konference in pristavljamo danes: Mož je kapaciteta v vprašanjih mednarodnega prava in bo delal na mirovni konferenci čast naši mladi državi. Avstrijski minister je postal le vsled svojih izvanrednih zmožnosti in o njem ni znano, da bi se bil kdaj pregrešil proti svojemu narodu, kateremu je kot minister in tudi preje kot visoki uradnik pač skuša! le koristiti, a mu ni nikdar škodoval. Ako bomo imeli tudi proti vsakemu bivšemu avstrijskemu uradniku slovenske narodnosti predsodke, moramo sploh zapreti vse urade. Dr. Žolger pa je gotovo mož, ki nezaupanja gotovo ne zasluži. V Beigradu bi moža gotovo ne bili imenovali za člana delegacije S H S na mirovnem kongresu, ko bi bili imeli kakoršnekoli pomisleke. Jugoslavija. Srbska narodna skupščina. Za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, Belgrad, 28. decembra. (Li. k. u.) Danes ob polenajstih se je otvorila seja srbske narodne skupščine. Predsedoval je podpredsednik Ljuba Jovanovič. Od ministrov so bili navzoči: Protič, Ninčič, Pribičevič, Vuiovič, Ri-barac, Davidovič, Miloje Jovanovič in Trifkovič. Skupščini je bilo predloženo več peticij, predlog o vojnih kreditih in več interpelacij. Sestavil se je dnevni red za bodočo sejo, ki obsega: 1. Poročilo vlade o ujedinjenju SHS v skupno državo; 2. predlog o vojnih kreditih. Belgrad, 29. decembra. (Lj. k. u.) V Beigradu kjer se še vidijo sledovi avstro-ogrskih granat, je bilo danes zelo živahno. Središče zanimanja je bila velika dvorana kazine, kjer so se zbrali narodni poslanci in konferirali med seboj. Nasprotstva so izginila. Galerija je prenapolnjena. Poslaniki tujih držav so došli korporativno. 0-koli enajstih je dospelo ministrstvo s predsednikom Protičem. Drugi podpredsednik skupščine, Ljuba Jovanovič, je otvoril sejo. Zapisnikar je prečital interpelacile, vprašanja na ministre itd. Za vojne je umrlo 17 članov skupščine, kaferih mesta je treba nadomestiti razen šestih, ki so že zasedena. Ministrski predsednik Protič je šel na to na govorniško tribuno in izvajal med drugim: »Gospodje poslanci! Dovolite mi, da najprej izrazim Vaše in naše veselje, da se po štirih usodepolnih letih zopet vidimo v našem Beigradu. Velike iz-premembe so v teh štirih letih šle preko naroda. Ko smo zapustili Belgrad, je stal črnožolti orel pred vrati belgrajskimi. Upal je, da mu pade Srbija ko zrelo jabolko v naročje. Videl je v Srbiji pot, ki naj bi ga vodila proti vzhodu, po eni strani proti Solunu, po drugi strani proti Bagdadu. Ultimatuin se mu je zdel sredstvo za ta veličasten pohod. Avstro-Ogrski monarhiji je stala že takrat ob strani do zob oborožena Nemčija. Že tedaj so se prijavili našj stari sovražniki, Bolgari in Turki. Že takrat so se bolgarski krogi bahali, da ne bodo dopustili našega zedinjenja, da bodo z vsemi sredstvi preprečili naše zedinjenje in našo svobodo. Toda Srbija je odločno sprejela ta boj. Trenotek je bil veličasten, pa tudi velere^en. To je bilo takrat. Zgodovino našega troimenskega in trovernega naroda smo pisali sami < z našo krvjo. Danes po štirih letih in pol se je dovršila velika izprememba. Naš sovražnik, habsburški orel, leži s polomljenimi pe- ro t m i n a t1 e h. Velika nemška država, k i j e n a m e ra v a 1 a o s v o-jiti ves svet, je poražena s o-cijalno in politično. Položaj naše kraljevine se je preobrazil v veličastni obliki. Navdaja nas upanje do najlepše bodočnosti. Ločeni deli našega naroda so se združili v državno celoto, v kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev. Sedaj, ko Vam govorim, imamo že združeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki sicer še nima svoje meje določene po mednarodnem sporazumu, ki pa bo določena v duhu velikih načel naših močnih zaveznikov. Naša vojska je dala našim mejam zanesljivo podlago z osvobojenjem našega ozemlja." Naše meje se bodo strinjale z mejami ozemlja, kjer živi naš narod v strjeni gmoti. To se je izrazil prestolonaslednik v odgovoru na adreso Narodnega Veča v Zagrebu. To željo sta izrazili Čr-nagora in naša dična vojvodina. Gospodje poslanci! Ta čin se je izvršil brez Vašega pritrjevanja; izvršil se je pa, narekovan po političnem položaju in po hitrem razvoju dogodkov. Uver-jeni .smo, da boste imeli čast, odobriti to našo izvršeno nalogo. Prosim Vas, da se spomnite z nami v tem zgodovinskem trenotku naših mrtvih junakov, ki niso tako srečni, da bi mogli sodelovati v tem zgodovinskem času. Ta govor je večkrat prekinilo burno odobravanje galerije in narodnih poslancev. Zlasti so pritrjevali onim delom govora, kjer je omenjal narodno edinstvo. Potem je govoril podpredsednik Ljuba J u v a n o v i č, ki je nagla-šal veliko narodno zedinjenje. Glede mej je rekel, da bodo take, da ne bo kršeno nobeno pravo našega, naroda. Naposled je zaklical: »Živijo ujedinjeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev med svobodnimi narodi F Temu govoru je sledilo burno odobravanje. V imenu socijalistov je govoril narodni poslanec Lap če vic, ki je poudarjal stališče svoje stranke. Sprejeli so potem vojni kredit v znesku 250 mil. Proti sta glasovala samo dva poslanca. Niti pedi slovenske zemlje. Iz Belgrada javljajo dne 27. t. m.: Prestolonaslednik, regent Aleksander je sprejel odposlanstvo tržaških Slovencev, katerim je izjavil: »Slovenija ne izgubi niti pedi svoje zemlje!* Kako mislijo italijanski vojaki o vojni z Jugoslavijo. Vsi naši ljudje, ki prihajajo iz zasedenega ozemlja pripovedujejo, da izjavljajo italijanski vojaki, da se v slučaju vojne z Jugoslavijo ne bodo več bojevali, ampak bodo pometali kar puške v stran. Tako je razpoloženje v italijanski armadi, pa se potem tako širokoustijo. Saj jih poznamo te junake! Italijanske lire se toče. Zagreb, 28. decembra. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Iz Kotora javljajo: Italijani agitirajo z mnogimi denarnimi stroški proti jugoslovanski državi in za priklopitev Kotora Črni Gori pod dinastijo Njegušev. Italijani se pripravljajo, Jesenice, 30. decembra. Italijani se na vsej alpski črti marljivo pripravljajo za eventualen konflikt z orožjem. Na Črni prsti zidajo močne utrdbe in zakope. Na avtomobilih vozijo orožje, municijo in druge potrebščine do skrajnih višin. Napravili so že mnogo žičnih, ovir in pripravili t»pove vseh kalibrov, težke in poljske. Romuni stegujejo roke po Banatu. Praga, 29. decembra. (Lj. k. u.) Č. k. u. poroča: Glasilo ogrskih Romunov „Romanul Aradu“ piše: Banat je brezdvomno po svoji veliki večini romunski in vse ozemlje do Tise bo pripadalo Romuniji. Tamkaj bivajoči narodi dosežejo zasluženo svoboda. Banatski Srbi naj se ne boje naših represalij. Dovolili jim bomo iste mednarodno zajamčene pra- vice, kakoršne so Srbi dovolili Romunom v Timoški dolini v srbski državi. Na ta način je možna rešitev banatskih Srbov. Po naših infoimacijah bo Bratianova politika uravnana v tem zmislu. Naše meje. Vzroki naših neuspehov na Ko-j roškem. Tu sem prihajajo iz Koroške vedno bolj obupne vesti. Po nekaterih krajih so nasilni Nemci prepovedali Slovencem vsak osebni promet. Tako se poroča iz Humbrškega mosta pri Svetni vasi, da v Rožno dolino ne puste nobenega moškega Slovenca med 16. in 40. ietom. Očividno hočejo na ta način zapreti vso mejo, in preprečiti, da pridejo v Jugoslavijo priče ta-mošnjih preganjanj. Zato vlada tu tem večje ogorčenje na dosedanjo vojaško komando v Ljubljani, ki je takrat, ko je bil pravi čas, zabranila generalu 1 Majstru primerno nadaljevanje odrešenja. Očividno v zahvalo, ker je tukaj napravil red, odvzelo se mu je že pred par tedni poveljstvo na Koroškem in v Celjskem okrožju. Ker pa je uprava koroških čet precej težavna, so mu to prepustili. Tako delajo generalštablerji iz stare Avstrije z zaslužnim oficirjem, ki Koroško pozna, čeprav so Korošci prosili, naj se mu podeli zgoraj vrhovno poveljstvo. In konečno bi tudi to postopanje razumeli, čebi si bili ti gospodje v Ljubljani tudi stekli kedaj kakih zaslug. Vso krivdo svoje polomije v znanem vprašanju zavračajo sedaj na vlado. Čas je tudi in želja vseh štajerskih rodoljubov, da sedanje poveljstvo pomete z vsemi takimi ostanki iz prejšnje Avstrije, ki se zanašajo samo na to, kar jim Nemci prostovoljno dajo. Položaj na Koroškem. Ljubljana, 30. decembra. (Lj. k. u.) J Uradno poročilo ob pol 7. zvečer: Na Koroškem danes nič novega. — fig- 1 vori se, da so včeraj v Beljaku zob-M rovali nemški vojaki in sklenili napasti in zasesti dravske mostove. Tudi so baje sklenili, da naj se oboroži čim večje število civilistov, da jim le-ti j pomagajo pri njihovi akciji. — Baje ■ je v Beljaku zbranih 1500 oboroženih ; nemških vojakov. Moška beseda! Včerajšnji „Slovenec“ piše: Sedaj ni več trenutek, da bi take pretenzije zavračali samo s papirnatimi notami, kakor to dela Narodna vlada v Ljubljani. Nemštvo je s svojo zgodovino dovolj dokazalo, da mu je pravo deveta skrb; kar mu more vbiti v glavo smisel za pravico, je samo puškino kopito. In po njem bo treba poseči! Operetnih pri- . zorov je bilo doslej na Koroškem zadosti — sedaj naj se končajo! Slo- ; venski narod in nova država bo morala govoriti z Nemci na Koroškem i jasnejšo besedo, nego je to doslej J znala naša pokrajinska vlada. Kar smo doslej zamudili, je dovolj in preveč! 1 ’ - .1; Slovanski svet. Kongres čeških socijalistov. Praga, 29. decembra. (Lj. k. n. — Č. t. u.) Kongres socijalnih demokratov l je končal debato o političnem delo- | vanju za časa vojne. Sprejel je reso- jj lucijo, ki odobrava to delovanje. Soglasno je kongres zahteval, naj poslanec Šmeral, ki so ga napadali zaradi avstrofilskega mišljenja, ki pa je bilo vsled takratnih razmer opravičeno, zopet prevzame svoje funkcije v stranki in v narodni skkpščini. Predsednik Nemec je izjavil, da so spori v strank' končani. Prodiranje češko-slovaških čet na Ogrskem. Praga, 29. decembra. (Ljub. k-u.) Čehoslov. tis. ur. poroča: Mesto Prešov (Eperjes) so zasedli Čehoslo- j vaki. Zasedbo Košič pnčakajejo v ne- I katerih dneh. f Budimpešta, 29. decembra. (LF j k. u.) Cehosl. tisk. u. poroča: OgrsK*| vlada je ukazala, proti Čehoslovakom v Komarno nastopiti z orožjem. Budimpešta, 29. decembra. (Lj. k. u.) Cehosl. tisk. u. poroča: Ogrski listi pišejo o velikem razburjenju med prebivalstvu, ki se baje nočejo prikloniti čehoslovaški republiki. Ako je Masajk rekel, da dežela ne bo razdeljena, je govoril izvestno na podlagi gotovih dogovorov, o čemur nihče ne dvomi. Moravska Ostrava, 29. decembra- (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. u. poroča: Bohumin so zasedle francoske Sete. Praga, 29. decembra. (Lj. k. u.) '-ehosl. tisk. u. poroča: Iz Žiline poročajo : V Spisu (Zipps) so ustanovili čehoslovaški narodni svet, ki je zahteval priklopitev tega komitata Čehoslovaški državi. Madžari so odvedli pehotni polk št. 67. ki obstoji iz samih Slovakov v Nagy-Kallo. Dr. Pa-yel Fabri je bil v Sarosu imenovan za eehoslovaškega velikega župana. Če-hoslovaki so zasedli mesta. Požun bodo predali Čehoslovakom z vsemi zalogami. Čehoslovaški časnikarji, v, _ Praga, 29. decembra. (Lj. k. u.) Cehosl. tisk. u. poroča: Konferenca Čehoslovaških časnikarjev, založnikov in tiskarjev bo 1. januvarja. Dnevne vesti. Naš roman »Višnjeva repatica« začnemo priobčevati začetkom januarja. Kdor hoče čitati ta velezani-miv roman, naj se pravočasno naroči na »Jugoslavijo«! P. n. naročnike, ki so vplačali naročnino samo za december, prosimo, da vpošljejo čim prej nadaljno naročnino. Poštnih položnic žal nismo dobili iq jih torej ne moremo priložiti. Zato pi osimo, da se vplača naročnina po nakaznici. V svrho lažjega vknjiže-vanja, prosimo, da navedete pri vpo-slatvi naročnine tudi kontrolno številko pošte, ki jo ima vsak naročnik na svojem naslovu. ,, Regent Aleksander — jugoslov. železničarjem, Na udanostno brzojavko »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« na izrednem občnem zboru dne 15. decembra je prispel naslednji odgovor: »Z.J.Ž. Ljubljana. Slovenskim železničarjem! Požrtvovalno delovanje za narod in domovino v najtežjih časih mi je dobro znano, se na pozdravu iskreno zahvaljujem. Uverjen sem, da z Vašo pomočjo premagamo mnogo težkoč naše mlade državne organizacije«. Aleksander. Shod v Beričevem. J.D.S. je priredila v nedeljo shod pri Gradu v Beričevem. Poročala sta dr. Klepec in dr. Lah. Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo poročilo o našem položaju, protestiralo je proti dogodkom na Primorskem in Koroškem in z našo himno »Lepa naša domovina« pozdravilo naše ujedinjenje. Vsem poverjenikom! — V javni ^Pravi se je sicer pričelo polagoma s 'sdenjem, a zdi se nam, da vse pre-Ppčasi. Narodna vlada je pred par dne-.1 sklenila, da se odpusti vse nemško nemškutarsko uradništvo, toda s tem se ni vse storjeno. Treba je pričeti tU(fi s takozvanimi laži — Slovenci, ki s° deloma še izza prejšnjega režima na celu raznih uradov, deloma pa so se POvspeli že v Jugoslaviji na krmilo, čaznim takim gospodom bi bilo treba Preiskati natančno obisti, predno se llrp podele razna visoka mesta. Imamo Pf' tem v mislih gospode, ki so še tu-sedaj najhujši birokratje, ki se ne morejo ali ne znajo prilagoditi sedan-Fm razmeram, ter menijo, da žive še vedno v korumpirani Avstriji. Ako bo- oo imeli odgovorna mesta v svobodni Jugoslaviji razni gospodje, ki so še par dni pred proklamacijo Jugoslavije trdili, oa je »Amtssprache deutsch«, potem nam žalostna majka! Zato proč z nosilci prejšnjšga sistema! DotiČni pa, ki se jih tiče, naj prostovoljno resignirajo! Kaj pa ti? Po Ljubljani se klatijo razni sumljivi laški ujetniki brez opravila. Kaj delajo ti ljudje v Ljubljani? Jasno je, da imajo samo namen Špijo-mrati. Ce se pomisli, kako delajo Lahi z našimi ljudmi v zasedenem ozemlju, potem je tukaj pač vsaka obzirnost neumestna. Zato prpč ž njimi! Zadružna centrala. Z ozirom na naš včerajšnji članek pod tem naslovom pravi včerajšnji »Slovenec«, da o pravem stanju te centrale ni točno informiran, svari pa pred nepotrebnim hujskanjem, ki bi eventuelno nesrečo še povečalo. »Slovenec« pristavlja, da »Zadružna centrala« ni v nikaki zvezi z drugimi zadružnimi organizacijami. Temu nasproti moramo ugotoviti, da naš namen ni niti najmanje, da bi hujskali. Naša dolžnost pa je bila, da smo našo javnost opozorili na to posledico pogubne Šusteršičeve gospodarske politike in mi bi le želeli, da bi ta prvi polom bil tudi zadnji. Sicer pa samoobsebi umevno radi ugotovimo, da naše ostale zadružne organizacije oziroma one S. L. S. nimajo s tem polomom nikake zveze. Naša narodna vojska. Ljubljanski korespondenčni urad poroča iz uradnega vira, da se tržaški jugoslovanski polk prav razveseljivo od dne do dne množi po številu. —- (Kakor znano, tvorijo tržaški jugoslovanski polk mladeniči in možje, ki so pribežali pred Italijani in se prostovoljno javili za vojaško službo, da branijo Jugoslavijo. — Op. ured.) ' Italijani na Vrhniki. V nedeljo so se prikazali na Vrhniko trije italijanski vojaki ter so se mirno tam sprehajali po trgu. Bivšim vojnim dobaviteljem. Vse trgovce, industrijalce in obrtnike opozarjamo na to, da sedanja vojaška uprava začasno ne izplačuje nikakih zneskov za dobave bivši c. in kr. armadi. Tozadevne terjatve je toraj priglasiti v smislu poziva poverjeništva za trgovino in industrijo v »Uradnem listu« štev. 6, edinole trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Likvidatura intendance pri štacij-skem poveljstvu v Ljubljani se je preselila v deželni dvorec pritličje, levo, soba št. 66. Društva — pozor! V društvenih zadevah v mestu Ljubljani ni mestni magistrat pristojna oblast, temveč državno policijsko ravnateljstvo, kateremu naj se pošiljajo vsa naznanila, ki jih predpisuje novi društveni zakon. (Glej naredbo poverjeništva za notranje zadeve št. 134 in 192!) Mestni dekliški licej'. Pouk na liceju in licejski ljudski šoli se prične 3. januarja razen telovadbe v polnem obsegu. Slovenski veterinarji! Sestanek se vrši v soboto, dne 4. prosinca, ob 4. pop. v Prešernovi sobi pri »Novem svetu«. Važno! Akcijski odbor. Iz Polzele v Sav. dol. Ob priliki narodnega praznika 14. t. m. so pozdravili tudi vrli, zavedni Polzelani kralja Petra I. in regenta Aleksandra in sicer: Narodni svet, občinski urad, narodno ženstvo, učitelja Farčnik in Tušak ter Jos. Cizel. Zadnja dva srbo-filska preganjanca iz 1. 1914, za kar je sprejel vsak posameznik največjo brzojavno zahvalo. Ustmeno občevanje s strankami pri intendanci. Intendanca II. vojnega okrožja v Ljubljani je primorana omejiti ustmene informacije na najnujnejše zadeve, kijih pismeno ni mogoče rešiti. Zato naznanja vsem onim, ki imajo opravka z intendanco, da se drže strogo ur, ki so določene za sprejem strank; t. j. od 11.—12. ure dop. Karte za kadilce. Sedanje karte za kadilce ostanejo do preklica tudi za leto 1919 v veljavi, in sicer kot legitimacije. Nove karte se bodo izdajale le kadilcem, ki se na novo javijo in po predpisih izkažejo. Betežni koledar. Da zadosti občni potrebi, izda v nekoliko dneh tvrdka Bonač v Ljubljani zelo pripraven be-ležni (tedenski) koledar za pisarne, urade itd. Natančneje v oglasu, ki se priobči v prihodnjem listu. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15. do 21. decembra 1918. Število novorojencev 14, mrtvorojencev 1, umrlih 30; od umrlih je domačinov 21, tujcev 9, med njjmi za grižo 1, vsled samomora (1 se je obesil in I ustrelil) 2, za različnimi boleznimi 12, za pljučnico 9, za influenco 6, med njimi en tuiec- Kulturen pregled. Slovanska pesmarica. Izšla je druga izdaja »Slovanske pesmarice", ki obsega 220 slovenskih, 20 hrvatskih, 6 srbskih, 3 bolgarske, 7 ruskih ter 29 čeških in poljskih pesmi. »Slovansko pesmarico" je nameravala že 1.1910. izdati Hribarjeva tiskarna, pa je bivša avstrijska cenzura prepovedala izdajo. Vse do sedaj je bila zaloga skrita. Knjigo je izdala sedaj Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu stane 3 K. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1919. vsebuje poleg koledarske vsebine tudi letos lepe doneske, posvečene narodnemu delu. Lepe so pesmi Ks. Meška in črtica iz življenja Podlimbarskega. Vestnik nas seznani z delovanjem družbe tekom svetovne vojne. Koledar je okrašen z več slikami pokojnih članov šolske družbe. Cena 4 K. Slovenska Sokolska Zveza — tehnični odsek. Tehnični odsek »S. S. Z." opozarja načelnike in vaditeljske zbore vseh bratskih društev na dr. Viktor Murnika knjižico »Redovne vaje v členu in v četi, v zboru • n praporu" ter na E. Sajovica knjižico »Priprava za vaditelj-* ske izpite". Ti knjižici je dobiti v »Narodni knjigarni" v Ljubljani ter staneta obe skupaj 3-50 K, z poštnino 4 K. Obenem opozarjamo vse vaditeljske zbore bratskih društev, da priredi tehnični odsek „S. S. Z." že ja-nuvarja meseca celodnevni vaditeljski tečaj, za katerega naj se vaditelji že naprej pripravljajo. Vaditeljski zbori na delo! V Kranju je izdal in založil vaditeljski zbor Sokola »Slovenski sokolski koledar", katerega je uredil dr. Gv. Sajovic. Cena 2 K. prihod Novega leta, prvega novega leta v neodvisnosti in zlati svobodi. Vabilo za pristop društvu zdravnikov na slov. Štajerskem za one gospode zdravnike, kateri niso bili navzoči pri zborovanju dne 22. grudna 1. 191,S v Narodnem domu v Celju. Ti gospodje naj blagovole javiti svoj pristop in obenem poslati letno članarino 5 K na dr. Antona Schvvab-a, dist. zdravnika v CeljU. Društvene vesti. Zveza Jugoslovanskih železničarjev prosi vse svoje člane, da nemudoma javijo po dopisnici svoje naslove osrednjemu odboru v Ljubljani, Narodnem domu, pritličje, levo. Prva številka »Jugoslovanskih Železničarjev" izide v petek dne 3. prosinca ter želimo da dobe istega zanesljivo vsi naši člani. Predsedstvo Z.J.Ž. Zveza Jugoslovanskih železničarjev, podružnica Grosuplje, vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže društvenega sestanka, ki bo v sredo, I. januarja v gostilni pri Koprivcu v Grosupljem ob 2. pop Osrednji odbor »Z.J.Ž." ima svojo pri-hodno redno sejo dne 2. prosinca 1919 ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Vabimo vse člane-odboimke, da se iste gotovo in polnoštevilno udeleže. Predsedstvo Z I Ž “ ir„io«HveS.trPv v5čer »Ljubljanskega »Sokola v telovadnici Narodnega doma Opozarja se na sledeče: vstopnice se dobivajo na dan .prireditve pri blagajnici od 7 ure ure zvečer, nositi se morajo vidno. Kozard naj se prmesejo s seboj! Gorka jedila se dobe v restavraciji »Narodnega doma"! »e,1 V,č Priredi v torek 31. t. m. ob pol 8. Silvestrov večer v restavraciji Ame- Vspored oh0311' Vst°PninaJ'e 1 It za osebo. lsf°™ obsega pevske točke, glasovir o polnoči alegorija ter prosta zabava. Sil ve Url Mostah vabi br. članstvo na zvečer 7?“! Tečer, ki ga priredi danes rih h- 2Jzb™nim sporedom v vseh prostorni Sebi r A (nasproti kemične tovarne) - nrMif. atje’ se.st-ie! P^ite polnoštevilno prirediti m "arodn'h. nošah- kar bo našo Vstonnin P°vzd|g«d°- Začetek ob 8. - zdar? 23 osebo- Na svidenje! Na Sokol v Radovljici priredi v torek, dne .?• zvečer v restavraciji Kunstelj IZrt!1'01« 5str0T večer z raznovrstnim sporedom. Narodne noše dobrodošle 1 na* PnVestrx?!veier »Ljubljanskega Zvo-dn.it. večletnem presledku priredi pevsko «n„ * »Ljubljanski zvon" letos zopet svoj tulno H°Tsyečer;.*Mublianski zvon ie k“>- urno društvo, ki mma v svojem programu prirejanja veselic in zabav, pač pa gojenje lepega petja in vzbujanje smisla in zanitnan-{? za lepo jugoslovansko pesem. Edina vsa-zabavna prireditev »Ljubljanskega Zvona je Silvestrov večer, da z dohodki te 2E5ve ^r'ie ,TeIike broške, ki so pač neizogibni pri vsakem društvu, ki marljivo deluje in resno stremi po napredku. — Pred os-leti> ^a 1910., je poletel »Ljubljanski Belgrad, da je tam med brati v Jugoslovanski prestolici, priredil sijajno uspel koncert v korist nesrečnim Srbom, po- i h hfnce?1, Z Šumadiji. Pri tej priliki je rri blj3"ski z*on" zabredel v dolg in letošnja Silvestrova prireditev naj vsaj deloma spravi v ravnotežje društvene finance. — Ker so »Zvonovi" Silvestrovi večeri že od nekdaj znani kot dostojni in elitni zabavni večen, smo prepričani, da bo tudi letos zavedi-' jugoslovansko občinstvo napolnilo vse zgo.m e prostore »Narodnega doma", da ob zvu:.:ii naše vedno lepe jugoslovanske pesmi n ^neprisiljeni zabavi skupaj pozdravimo iMMBTBnBSMMaaii&magnaBSBaaaaaaBmaBMi Spomeniki nekdanjih krvnikov. Ljubljana, 30. decembra. Sinoči med 8.—10. je doletela zaslužena usoda spomenike krvnikov. Padel je s težavo Radetzky v Zvezdi, z lahkoto Radetzky v Tivoli ter Franz Joseph 1. na Slovenskem trgu. Za novo leto Ljubljana — bela! Čin so izvršili zavedni Primorci in ne ljubljanski zaspanci. amiaMiauiMreja« '~agyss*-i raRaaaanaaremKgaMM Zadnje vesti. Italijanska (kuhal oplenila škofijsko palačo. Trst, 30. decembra. (Izv. por.) Potem, ko so italijanske tolpe dopoldne oplenile in porušile tiskarno „Edinost“, so popoldne z vso besnostjo navalile na škofijsko palačo, da bi se maščevale nad^slovenskim škofom dr. Karlinom. Škofovo palačo so tolpe razbile in oplenile. O usodi škofa dr. Karlina še ni nič znanega. Italijanska policija je plenjenje mirno gledala. Italijarski navali na „Edinost“ v Trstu. Ljubljana, 30. decembra. Vest o vandalskem napadu na tiskarno »Edinost" v Trstu je prejelo uredništvo že danes dopoldne. Iz drugega vira prihaja še nastopno poročilo: Včeraj dne 29. t. m. je gruča italijanskih pobalinov prišla pred tiskarno in uredništvo »Edinosti* — v ulici S. Fran-cesco d’ Assissi, pričela demonstrirati j proti Jugoslaviji s klici: »Abasso Ju-! goslavia, morte a Jugoslavia". (»Dol j z Jugoslavijo, smrt Jugoslaviji!") Sneli ; so napisno desko raz zid in jo nesli ; skozi celo mesto v triumfu do morja, i Tam so jo • svečano vrgli v morje. Vdrli so tudi v upravništvo in uredništvo in urade tiskarne '»Edinosti", zmetali vse spise in papirje ter iih vrgli na ulico. Ker ni bilo veliko število demonstrantov in ker se tiskarna nahaja v središču mesta, je pač jasno, da bi bila lahko italijanska policijska oblast te izgrede preprečila, a da ni hotela tega storiti. Italijanska izivanja. Bakar, 20. decembra. (Izv. por.) Na božični dan je italijanski častnik s 50 možmi navalil na bakarsko postajo irl jo hotel zasesti v svrho kontrole nad potniki. Na energični protest postajonaČelnika pri francoskem po-veljništvu se je itaiijanska četa morala umakniti. Nocoj je zopet navalila močnejša italijanska četa na postajo in izjavila, da absolutno izvaja kontrolo potnikov. Državni svet. Belgrad, 30. decembra. (Izv. por.) Državni svet države SHS se sestane v najkrajšem času. Srbska narodna skiip-ščina izbere iz svoje srede 83 poslancev kot delegate v državni svet. Ra-zun tega pride v državni svet iz Stare Srbije in Makedonije 24 delegatov. Ti kraji odpošljejo kot delegate svoje zastopnike iz skupščine v Skoplju iz leta 1911. — Crnagora bo zastopana P°„ *4 delegatih, ostali kraji ujedinjene države SHS pošljejo zastopnike po razmerju in moči političnih strank. Vprašanje ureditve financ. Belgrad, 30. decembra. (Izv. p.) Finančni minister dr. Ninčič je odposlal tričlensko komisijo, obstoječo iz dr. Jankoviča, dr. Milana Markoviča in dr. Brezigarja, tajnika finančnega odseka Narodnega sveta v Ljubljani, v Budimpešto in na Dunaj, da prouči stanje avstro-ogrske banke zaradi ureditve naše valute. Ista komisija potuje z isto nalogo v Prago.] Sodišča v Srbiji. Bel grad, 30. decembra. (Izv. por.) V notranjosti dežele so pričela poslovati skoro že vsa sedišča. Sodišče v Kragujevcu je danes pričelo s poslovanjem. Zaplenitev nemških ladij. Zagreb, 28. decembra. (Lj. k. u.) Srbski vojno-tiskovni urad javlja: Admiral Amette, francoski komisar za Carigrad, je zaplenil vse nemške ladje v turških lukah. > Direktna zveza Pariz - Bukarešt. Praga, 29 depembra. (Lj. k. u.) Čehoslov. kor. urad poroča Francosko vojaško o oouUarr.tvo se je na Dunaju dogovarjalo r, čehoslovaškim poslanikom Tu s rij o m in z rumunskim zastopnikom Isopescul-Orecalom o direktni železniški rvezi med Parizom in Bukarešto. Dose?en je sporazum. Francozi zasedajo Mnžarsko. Budimpešta, 30. decembra. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča ogrski kor. urad iz Velikega Varadina: Včeraj popoldne je dospel semkaj francoski general Berthelot. Ogrski vladni komisar, odposlanstva ogrskega Harodnega sveta in mestno zastopstvo so prosili generala blagohotnosti za čisto madžarsko mesto. General je naprosil zastopnike časnikov, naj pomirijo narod, ker se bo o madžarstvu odločevalo na mirovni konferenci. Mesto bi zasedli samo tedaj, ako se ne bi mir vzdržal na drug način. Posadka bi obstojala iz francoskih čet, ki bi se dopolnjevale iz rumunskih. Zasedba ne bo pospeševala nobenih narodnih zahtev, temveč bo trajala samo do utrditve miru. Volitve na Angleškem. — Zmaga dosedanje vlade. London, 28. decembra. (Lj. k. u.) (Reuter): Ob štirih popoldne je bilo stanje volitvenih izidov tako: koalicija (unionisti 290, liberalci 100, delavci 6). Nasprotniki koalicije: (pristaši As-quithovi z.2, neodvisni unionisti 2#, drugi 4, delavska stranka 52, nacionalisti 4, sinnfeiner 34). Kakor vse kaže,bo koalicija sijajno zmagala. Vsi ministri so zopet izvoljeni. Aproviž^ Prodaja moke. Od »wtMka 2. do vštete sobotA5. januarja se dobi na vsak* močno izkaznfcotJ»o 1 kg moke in sicer: pol kg bele moke za kuho, kilogram 2 K in pol kg črne moke, kilogram stane 1 K 20 vin. Oddaja mesa. Ljubljanski mesarji bodo oddajali goveje meso v torek, dne 31. t. m. popoldne. Zmrznjen krompir. Mestna aprovizacija je prejela nekaj zmrznjenega krompirja, katerega bo oddajala v torek, dne 31. t. m. od 2 do 5 pop. pri Mlihleisnu. Kilogram stane 30 vin. Krompir za I. okraj. Stranke 1. okraja prejmejo krompir v torek, dne 31. t. m. pri Miihleisnu po naslednjem redu: od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10 do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3 do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin. Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo kiompir v četrtek, dne 2. januvarja pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9 dopoldne štev. l do 300, od 9 do 10 štev. SOi do 600, od 10 do 11 štev. 601 do 900, popoldne od 2 do 3 štev. 901 do 1200, od 3 do 4 štev. 1201 do 1500, od 4 do 5 štev. 1501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin. jabolka za VI. okraj Stranke VI. okraja prejmejo jabolka na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 2. januvarja pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9 dop- štev. 1 do 200 od 9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do 600, popoldne od 2 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do 4 štev 801 do 1000, od 4 do 5 štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg jabolk, kg stane 3 50 K. Jabolka za 111. in IV. uradniško skupino bo oddajala mestna aprovizacija v četrtek, dne 2. januvarja v telovadnici I. drž. gimnazije in sicer pride na vrsto 111. skupina od 8 do pol 10 dopoldne in IV. od pol 10 do 11 ure. Stranka dobi za vsako osebo pol kg jabolk, kg stane 2 kroni. jhni* z veeletn* prakso išče službe Eiu.AIi IiU rajavih, 15 in pol SsupIUlfflj jo pesti visokih, 4 in 7 let starih, za vsako težo, (ne vojaška); dalje 2 baraki 10X40 m veliki z ogrodjem, dogovori se lahko tudi kompletno postavljeni; 2 vagona bukovih drv, meter dolge, lahko tudi večjo množino; 30 kg firneža iz mirnega časa za pleskarje. — Pojasnila daje lastnik Franc Martinec, mest. tesarski mojster v Ljubljani, Prule štev. 8. 84 2-1 Mvetniškl pisarnovedja, delavec^ z mnogoletno prakso, ki je zgubil službo 1914 vsled vpoklica v vojno službovanje, Sokol-vaditelj, išče službe najraje v kakem večjem občinskem uradu ali kot tajnik pri kaki posojilnici, Cenjene ponudbe pod „Sokol“ na upravništvo. 85 Dve gospod Primorki, z ostanki posestev v italijanskih rokah, vsestransko fino izobraženi, vešči rajnih jezikov kakor tudi vseh receptov dobre in varčne gospodinje, želita zganja samo z Solo resnima' gospodoma. — Prijazne ponudbe do 5. januvarja 1919 pod „l(godna prilika" in „pedck slučaj", poštnoležeče, Ljubljana. 2—2 Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 1 Pridobivajte novih naročnikov/ Vfeifnice J JjZvezna Česk£ obec upozorftuje na svoji silueslrovskou w m m akademiji pof&danou pro členy a uve-denč hosty v hotelu „Tivoli“. Učinkuj! členovč n&rodniho diva-dla: sl. Skalskž, Klimentovd a pp. Čermžk, Marek, Vlček, Drvota a p. prof. Vedral. K navazžnf stykči se zdejšf slovinskou společnosti je žadoucno by každy člen pozval -mu zndmč slovanskč hosty. . V£bor. 2 e!ek, motcija enega P/2 in enega 3 konjskih sil za 300 voltov kupi Zvezna tiskarna v Ljubljani Stari trg št. 19. 29 5 Največja izbira krasnih suhih vencev, aranžmajev različnih palm, krasna izbira vsakovrstnih salonskih cvetlic priporoča cvetličarna VIKTOR BAJT Šelenburgova ulica 6. 3 2 ■Fini sukanec p(T400, 500 in 1000 vatlov na lesenih špul-cah ter dreto, otročje nogavice, črne ženske rokavice, svilene trakove v vseh barvah in širokostih in fino toaletno milo ..■i, priporoča tvrdka 86 5—1 | Osvald Dobeic,' Ljubljana T~': Martinova^ cesta, št. 12. j * Isltotam se zamenja Frankova cikorja za živež, oziroma za jajca. m. HIIIW|I.WIIIIP v Ljubljani, o tari trg štev. /S>. Božične in novoletne razglednice priporoča Marija Tičar, Ljubljana Velika izbira božičnih daril. Vsakovrstne slamnike Sa gospe, deklice dečke in gospode, od prl-prostih do naj finejših, priporoča gospodom trgov* cem in slavnemu občinstvu sa obila naročila. sTvrrm C*o vrv v tovarna slamnikov v Stobu, 19 7—7 w t/u/ pošta Domžale pri Ljubljani Cene kakor temu času primerno niško. Postrežba točna. ©^^2 M S® i^Mast, slaninu, suho meso^ i salamu (Braunšvajger) razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg uz dolje naznačene cijene: Mast. . . po 24 K po kg Suhe šunke . po 22 K po kg Slaninu . . po 28 K po kg Salamu (Braunšv.) po 20 K po kg la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. Ia kavin nadomjestak u paketima V4^g P° K 650 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti. 46 20-7 T /"i I cr n \ / i tvornlca suhomesnate rebe i <3 > V 1 Lr 5 N©va Gradiška, Slavonija 10 20—7 « 1 masti, L B Priporočamo sledeče knjige: Dr. Ivan Lah: „DORE". Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne Cena vez. 3 50 K Milan Pugelj: „MIMO CILJEVU. Novele. .... Vez. 4 50 K Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTI". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja.................Vez. 4'50 K Jakob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELE“. Predpustna igra o na-prednetn carju in parlamentu...........Broš. —'60 K Mrs. Hungersdorf: „SNAHA". Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije............Broš. 3'— K Anton Pesek: „SLEPA LJUBEZEN“. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih........................... • Bros. 2— K A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRANJU". Pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 8'50 K Manica Komanova: „SOPEK SAMOTARKE". Zbirka novel. Cena broširani knjigi................K 3'20, vez. 4'60 K Azov in Teffi: J1UMORESKE" Zbirka ruskih humoresk, satir m grotesk. Cena.................Broš. K 3 —, vez. 4'50 K Abditus: „PROBLEMI MALEGA NARODA". . . Cena 2*— K „KURENTOV ALBUM". Humoristični almanah s slikami 4'20 K Ferd. Seidel: ,,RASTLINSTVO NAŠIH ALP". Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez............. . 7-— K / .____________ Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej. Zvezna tiskarna v Ljubljani. te; m a Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek. Tiska Zvezna tiskarna.