GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 558
CENA LIK 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 22. OKTOBRA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST. UL. GEPPA 9 . TEL. 38 933
Ravnovesje v obmejni izmenjavi
A ko upoštevamo, da mora obmejna trgovina po tržaškem in goriškem sporazumu v načelu ostati v ravnovesju, potem lahko trdimo, da se tudi letos obmejna trgovina razvija razmeroma ugodno. Letos se je sicer jugoslovanski uvoz iz naših predelov precej skrčil v primeru z lanskim, toda do tega je moralo priti, da bi izmenjava med mejnimi področji zopet dosegla ravnovesje.
V goriškem sporazumu je prišlo ob koncu lanskega leta do velikega primanjkljaja za Jugoslavijo, ki je dosegel 2.843.000 lir, to je skoraj 3 milijarde. Jugoslovanski uvoz je namreč zna. šal 7,889.963 674 lir, izvoz iz Jugoslavije pa samo 4.943.210.822 lir.
Prav tako je prišlo do trenutnega primanjkljaja v tržaškem sporazumu in sicer je jugoslovanski uvoz presegel izvoz za 2 milijardi 258,875.996 lir, toda ta razlika je bila poravnana z drugimi sredstvi ter je tako nastal saldo 77,589.042 v prid Jugoslavije.
Iz podatkov, ki jih navajamo za razvoj obmejne trgovine na Goriškem in Tržaškem, se vidi da je iz razlogov, ki smo jih omenili, jugoslovanski uvoz iz Italije letos občutno padel; tako je v tržaškem sporazumu v primeri z lanskim dosegel v razdobju januar-avgust le 56,7 od-sto lanskega, po goriškem sporazumu pa 33,3 odsto. Navajamo podatke o razvoju mejne trgo Vine po tržaškem in goriškem sporazumu v času od 1. januar
Skupna fronta proti petrolejskim koncernom
Države izvoznice bi rade dosegle višjo ceno
Kaj bi dejali pri družbi SIOT
nikov, ki zahtevajo pravič-odškodnino za razlaščeno
ja do 31.	avgusta v tisočih lir:	
TRŽAŠKI	SPORAZUM	
	1964	1965
Izvoz	3.835.187	2.705.673
Uvoz	4.575.845	2.585.016
GORIŠKI	SPORAZUM	
Izvoz	3.101.786	3.185.925
Uvoz	6.463.327	2.171.990
SKUPAJ		
Izvoz	6.936.973	5.891.598
Uvoz	11.039.173	4.757.006
Na voljo imamo podrobnejše podatke o razvoju mejne trgovine na Goriškem za prvo polletje 1965. V prvih šestih mesecih je Jugoslavija izvozila za
2.133.162.000	lir blaga, uvozila pa za 1.684.626.000 lir. Tako je nastal za Jugoslavijo prebitek
448.536.000	lir.
V jugoslovanskem izvozu predstavlja najvišjo postavko živo govedo, meso in teleta (931.419.000 lir), na drugem mestu sta trd in mehek les (216 milijonov 719.000 lir), na tretjem celuloza (189.826.000), na četrtem svinjsko meso (151 milijonov 263.000), nadalje konji za delo in klanje (136.634.000), salonit (77.183.000), obrtniški izdelki in idrijske čipke (71 milijonov 418.000 lir).
Po goriškem sporazumu izvaža v Italijo predvsem podjetje «Primorje Export» N Gorica (za okoli 1,5 milijarde v prvem polletju leta 1965), nato »Jadran—Export», Sežana (za okoli 314 mil.) in »Adriacommer-ce», Koper (za okoli 296 milijonov lir blaga).
Izmenjava po tržaškem sporazumu je septembra 1965 znašala: vplačila v tržaški račun (za uvoz iz Jugoslavije) 398 milijonov 989.786 lir. izplačila 308.480.730 lir.
Podražitev slanine v Angliji
. Angleški uvozniki slanine so silno previdni pri naročanju djaga v inozemstvu, ker predavajo, da se bo v prihodnjih 3 ali 4 tednih znatno pocenila slanina na čikaškem tr-Londonski potrošniki so namreč prepričani, da so sedanje čikaške cene slanine, ki Se že dalj časa stalno dvigajo, mnogo previsoke. Angleži so letos uvažali slanino pretežno iz Italije, švedske, Nizozemske in nekaterih drugih evropskih dežel, dočim so sko-popolnoma zanemarili ame-riško slanino, ki je še do lanskega leta prevladovala na njihovem trgu. Nevzlic temu je bilo od avgusta sem na angleškem trgu izredno povpraševanje po slanini, kakršnega že več let niso opazili. Prišlo je tudi do zelo številnih borznih špekulacij
Ameriška prašičjereja je v zadnjem času močno nazado-pala, s tem tudi zakol in proizvodnja slanine. Na drugi strani se Angleži pogajajo za nabavo slanine v Portoriku. Ta dva činitelja sta nedvomno potisnila navzgor cene ameriške slanine. Tako npr. prodajajo v Angliji ameriško slanino na dobro po cenni 131 šilingov za cwt, dočim so jo pred časom Prodajali po 127 šil. za cwt.
Priobčujemo zanimivo poročilo o graditvi naftovoda Genova-Ingolstadt, ki je zdaj v zad njem razdobju. Prepričani smo, da bo zanimalo našo javnost glede na okolnost, v katerih se pripravljajo na graditev naftovoda Trst-lngolstadt. V tržaškem «Piccolu» se pogosto pojavljajo zaviti in očitni očitki na račun naših zemljiških posestnikov, no
posest ali za priznanje služnosti na zemljiščih, čez katere bo tekel naftovod. Ni dvoma, da so ti očitki navdahnjeni iz zainteresiranih krogov. Naše ljudi bi ti radi prikazali kot zakrknjene egoiste, ki so proti speljavi naftovoda in tržaškim gospodarskim koristim. Oni naj bi bili krivi zavlačevanja z graditvijo naftovoda. Ne glede na pravične zahteve našega človeka nasproti družbi SIOT je zanimiv primer graditve naftovoda Genova-Ingolstadt, ki dokazuje, da bo družba ENI, ki gradi naftovod iz Genove v In-golstadt, morala potrošiti 12 do 15 milijard lir več (15 do 20 odsto celotnih stroškov) samo zato. da bo lahko ugodila občinam Lindau in Ulm v Zahodni Nemčiji, ki so se uprle prvotnemu načrtu za speljavo naftovoda. Spor s temi občinami ie trajal več let!
Naftovod Genova-Ingolstadt skoraj dograjen
Do konca leta bo začel obra-. tovati naftovod Genova - Ingol-stadt v polnem obsegu, še v tem mesecu pričakujejo odobritev za gradnjo zadnjega kosa naftovoda na področju mest Lindau in Ulma. Pristojna mesta so se obotavljala dati tako gradbeno dovoljenje iz zaskrbljenosti za preskrbo dveh milijonov prebivalcev s pitno vodo «iz Bodenskega jezera, ob katerem teče naftovod). Družba ENI je končno te pomisleke razpršila z raznimi tehničnimi napravami kot so dvojna cev, zmanjšan pritisk, posebno nadzorovanje, tudi se je zadovoljila z le 15-letnim rokom dovoljenja. Ti posebni varnostni ukrepi so povzročili povečanje predvidenih stroškov za 15 do 20 odsto (12 do 15 milijard lir), od katerih odpade 50 odsto samo na tisti del naftovoda, ki vodi cez Nemčijo. Zaradi zavlačevanja dograditve tega zadnjega dela naftovoda so morali dovažati nafto za članico v Ingol-stadtu s cisternami, kar je stalo na dan 800.000 do 1 milijon lir.
Ko bo konec tega leta ali najkasneje v začetku prihodnjega leta prva nafta pritekla iz Genove v Ingolstadt, se bo to nedvomno zgodilo po varnem naftovodu, pri katerem so prvič uporabili v največ možni meri moderno tehniko, Za zdaj bo znašala letna zmogljivost dobave nafte po 700 km dolgem naftovodu Genova-Ingolstadt 6 milijonov ton. Nafto bodo odjema vale tudi družbe BP (Bri-stish Petroleum), Shell in Esso. Končna zmogljivost tega naftovoda bo znašala predvidoma 8 milijonov ton na leto.
Kar zadeva bodoče načrte družbe ENI v Nemčiji, se ti omejujejo za zdaj le na področje Južne Nemčije. Tako se bo družba v drugi polovici leta 1966 ukvarjala s starim načrtom gradnje druge čistilnice v Baden-Wiirttenbergu, ki jo naj bi postavili v Kocher-tiirnu pri Heilbronnu. Tudi čistilnico bi priključili na naftovod Genova - Ingolstadt.
(n)
Boj za petrolejske cene
Osem članic »Organizacije dežel izvoznic petroleja* (OPEČ) ie sklenilo uvesti kontrolo nad proizvodnjo petroleja na svojih področjih, da s tem nrenre-čijo padec cen na svetovnem trgu. članic OPEČ je osem, in sicer so to Iran, Indonezija, Irak, Kuvajt. Libiia, Qatar, Saudska Arabija in Venezuela; njihove koristi dede na različna petrolejska vprašanja so večidel enaka. Te dežele predstavljajo okoli 40 odsto svetovne proizvodnje. 70 odsto dokazanih zalog ir, približno 85 odsto petrolejskega izvoza.
Ta sklep so sprejeli letos že v juliju na konferenci, OPEČ v Tripolisu (v Libiji), objavili so ga pa šele sedaj. Sklep obsega načrt za »razumno proizvodnjo držav članic, pri čemer bodo upoštevali povpraševanje* in predvideva delež proizvodnje za vsako deželo. V dopolnilnem sporočilu ugotavljajo, da se svetovna potrošnja letno veča za okoli 7 odsto, medtem ko se cena za nafto stalno slabša in leži sedaj 20 do 30 odsto pod uradno vodilno ceno. Te dežele-pravijo, da predstavlja petrolej naravno bogastvo, ki ga ni mogoče obnoviti, da na od tega bogastva za visi izvedba načrtov za razvoj teh dežel. Sedanja nadprodukcija po njihovem mnenju ni združljiva z dobro dolgoročno gospodarsko politiko, zlasti še, ker razne petrolejske družbe očividno poskušajo ležišča prehitro izčrpati.
Sicer prejema večina dežel
svoje tantijeme sedaj na podlagi uradno določenih cen, ki se jih padec cen ne tiče. Vendar to ne velja za Libijo. Indonezijo in Venezuelo, katerih dobiček izračunavajo na podlagi stvarno doseženih cer.-. Sedaj se pa zdi, da hočejo vse dežele OPEČ zonet doseči cene pred letom 1960, ko so jih petrolejske družbe znižale brez sporazuma z deželami proizvodnicami. Nevtralni gospodarski opazovalci menijo, da poskušajo te dežele s svojim sklepom ustanoviti skupno fronto proti sedmim velikim petrolejskim koncernom, ki razpolagajo z daleč največ j im delom njihove proizvodnje. Ti koncerni so Standard Oil Cy of New Jersey, Royal Dutch Shell Gulf Oil. Texaco, Standard Oil Cy of California, Socony in British Peteroleum.
Vprašanje je še seveda, ali se bo dal sedanh sklep sploh izvesti. Do sedaj se je petrolejskim koncernom še vedno posrečilo zlomiti »fronto» z dajanjem določenih koncesil. vendar je tudi res, da so bile države oroizvodnice prej mar. j strnjene kot sedaj. Kljub temu obstaja še vedno možnost izigravanja ene dežele proti drugi.
K tem notranjim vprašanjem ODBC dežel nribaia še drug važen problem: Alžirija in Kolumbija proizvajata vedno več petroleja oziroma imata možnost v kratkem času dvigniti proizvodnjo Ti deželi nista podpisali dogovora OPEČ in sta — prav tako kot Romur.ija in Sovjetska zveza, ki sta tudi izven OPEČ — pripravljeni tudi po zelo nizkih cenah vreči znatne količine nafte na trg, da si zagotovita prodajo svoie proizvodnje	in)
AGIP Itd. prodana
Petrolejska družba AGIP Ltd
Med EFTA in Jugoslavijo
Neki zahodnoevropski list poroča iz Beograda:
Jugoslovanska vlada je sklenila okrepiti stike z EFTA in bo poskušala najti rešitev, ki naj poglobi trgovinske stike kot tudi splošno gospodarsko sodelovanje z deželami Svobodnega evropskega trga.
Do tega sklepa je prišlo kmalu po obisku danskega zunanjega ministra Haekkerupa v Jugoslaviji, ki velja za enega izmed najbolj delavnih mož v EFTA. Znano je, da so bili razgovori, ki jih je imel Haekke-rup s predsednikom Titom, z zunanjim ministrom Nikežičem in drugimi jugoslovanskimi o-sebnostmi, zelo obširni in ver jetno so pri tem tudi mnogo govorili o EFTA. Eden najvažnejših smotrov jugoslovanske gospodarske preosnove je, kot znano, izboljšanje položaja na svetovnem trgu in tudi okrepiti trgovino tudi z Zahodom.
Sedanja negotovost o nadaljnjem razvoju Evropske gospodarske skupnosti je po mnenju diplomatskih krogov v Beogradu dala Jugoslaviji povod, da se bolj zanima za EFTA. To pa nikakor ne pomeni, kot izjavljajo v Beogradu, da se Jugoslavija s tem odpoveduje svoji stari želji sporazuma z EGS, ki naj bi predvsem odstranil izvozne ovire na kmetijskem področju. Ker je pa pri sedanjem položaju v Bruslju le malo obetov za take posebne želje, hoče Beograd sedaj predvsem izboljšati svoj položaj na zahodnoevropskem trgu preko EFTA.
V letu 1964 ie odpadla na dežele EFTA približno ena tretjina jugoslovanske trgovine z Zahodno Evropo. Dva 'najvažnejša zahodna trgovska partnerja, I-talija in Zahodna Nemčija, sta sicer članici EGS, na tretjem mestu je pa Velika Britanija, in za Francijo sledi na petem mestu Avstrija. Pridruženi e k EFTA — in za to gre verjetno
Gradnja novih elektrarn v Sloveniji
Hidro in termoelektrarne ■ Elektrarna Trnovo ■ Jedrske elektrarne pozneje
v Londonu, ki je bila lastnina i končno — bi spričo tega bilo za
(Nadaljevanje na 2. strani) I dvorano koristno, (n)
i jugoslovansko gospodarstvo I dvomno koristno, (n)
«Gospodarski čudež» utegne uiti iz rok
Gospodarski publicisti v Zahodni Nemčiji opozarjajo v zadnjem času, da se gospodarska konjunktura, ki ie bila dolgo v Zahodni Nemčiji zelo ugodna, utegne poslabšati. Nemčija nre-več uvaža za notranjo potrošnjo. ker so se ljudje preveč razvadili ir.- preveč trošijo. Agencija Associated Press je v svojem poročilu iz Bonna takole orisala današnji gospodarski razvoj v Zahodni Nemčiji:
Nemške državljane pozivajo, naj ne kupujejo več toliko, ker je uvoz že tako narastel in presega izvoz. Ministr. o za gospodarstvo govori v svojem zadnjem mesečnem poročilu o vznemirjenju vladnih gospodarstvenikov, ki imajo občutek, da do Nemcem «gospodarski čudež« ušel iz rok.
Uvoz je v avgustu znašal 5,4 milijarde mark (840 milijard lir), to je 20 odsto več kakor pred enim letom. Izvoz se je povečal čez 10 odsto, toda bil ie za 304 milijone mark manjši kakor uvoz. V obeh mesecih, 'to je v juliju in avgustu, računa-
no skupno, je izvoz še vedno prekašal uvoz.
Treba je omejiti povpraševanje po blagu, ki ima za posledico povečanje uvoza, pravi ministrsko poročilo, glede na dejstvo, da se notranja industrijska proizvodnja dviga počasneje —- 4,5 odsto v juliju in avgustu — v primeri s 7 odstotki v drugem trimesečju tega leta.
Navajajo da je pomanikanje delovne sile glavni vzrok počasnega naraščanja proizvodnje. še vedno vlada pomanjkanje delovne sile, čeprav se je število tujih delavcev v Zahodni Nemčiji dvignilo na novo raven 1,216.700. To pomeni, da se je število dvignilo za 18 odsto v primeri z istim razdobjem lanskega leta; tuja delovna sila predstavlja danes eno dvajsetino celotne delovne sile v Zahodni Nemčiji. Naj večji odstotek predstavljajo Italijani,
Donava - važna evropska prometna žila
Vpliv držav Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč prevladuje
Skoro 6 milijonov ton blaga i nij in urnikov. Dolgoročni cilj je prepeljalo po Donavi 9000 leži v tem, da se organizira la-ladij v letu 1964. To pomeni dijska služba za prevoze potni
2 odsto več kot v prejšnjem 1963. Toda nenehno naraščajoči promet je še bolj poudaril potrebo po zvezi med Renom in Donavo s posebnim kanalom. Reka Donava bo s to zvezo pridobila na politični in gospodarski pomembnosti. Večji del toka reke Donave nadzorujejo države Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč:	Madžarska,
Cehoslovaška, Rusija. Romunija in Bolgarija. Združene v ohlapni uniji Požunskega sporazuma pretresajo skupno vsa vprašanja v zvezi z donavsko plovbo, medtem ko so Avstrija, Nemčija ir.' Jugoslavija odposlale opazovalce na zadnje letno zasedanje držav v okviru Požunskega sporazuma.
Avstrija se nosebno uporno trudi, da bi postala enakovreden partner Požunskega sporazuma, toda njeni napori niso doslej želi posebnega uspeha. Vzhodnoevropske države so doslej odbijale točr.o razlago statuta Požunskega sporazuma in so tudi odbile, da bi bila nemščina poleg ruščine uradni jezik Požunskega sporazuma. Avstrija je po vrhu želela, da bi bilo sprejetih nekaj uredb glede kuriva in popravil ladij. Tudi ta avstrijski predlog je propadel, ker so vzhodno evropske države začutile, da bi to pripeljalo do posebnega sporazuma o zunanji blagovni izmenjavi. Končno so pa le nrivolile v to, da bodo proučile ta
ki jih je 372.400 (30,6 odsto vseh, vprašanja še pred prihodnjim tujih delavcev). Njihovo število zasedanjem, se je v primeri s položajem v Na več razumevanja je nale-zadr.jih dvanajstih mesecih telo vprašanje prevoza potni-dvignilo za 26 odstotkov.	I kov in vsklajevanje plovnih li-
kpv od Passaua čez Dunaj. Budimpešto, Beograd do Odese. Ta načrt so v glavnem podprli Romuni in Bolgari, ki si obetajo s tem doseči povečanje turističnega prometa na svojih črnomorskih letoviščih. Hkrati so pretresali načrt takšne rečne ladje, ki bi bila uporabna za vse države ob Donavi. Od 9000 ladij, ki so prevažale tovore na Donavi, je bilo 4900 avstrijskih, 1600 zahodnontsmskm, 700 jugoslovansidn in 1200 ruskih. Glavno blago v prometu je bilo: nafta, premo- koks. železna ruda in gorivo.
Dela na prekonu med Renom in Donavo ki bo vezal Nizozemsko s Črnim morjem, počasi napredujejo spričo pomanjkanja denarnih sredstev. S prekopom bodo dos°-li Nuernberg leta 1969, a zveza med Nuern-bergom in Regensburgom bo začela delovati že 1938. Za izboljšanje plovnosti na Donavi med Regensburgom in Passa-uom so pripravljeni načrti. Poslednja zveza med Renom in Donavo bo končana v 10-12 letih.
PROTI
ZASTRUPLJANJU
ZRAKA
Italijanska senatna komisija za higieno in zdravstvo je o-dobrila zakonski osnutek za borbo proti zastrupljanju zraka (to velja zlasti za velika industrijska središča), Osnutek mora zdaj odobriti še poslanska zbornica. Minister Mariotti je naglasil, da bo novi zakon po vsej verjetnosti začel veljati že pred koncem leta
Glede na gospodarsko pre-osnovo, katere cilj je stabilizacija gospodarstva, predvidevajo v Jugoslaviji v prihodnjem sedemletnem obdobju umirjenejši razvoj, kot so ga doživljali v preteklosti. Vsekakor pa se predvideva najmanj podvojitev potrošnje električne energije v razdobju desetih let, kar ustreza mednarodnemu razvoju.
V elektroenergetskem sistemu Slovenije prevladujejo hidroelektrarne. Te morajo v času visokih voda obratovati tako, da izkoriščajo vse svoje zmogljivosti in da vode ne odtekajo neizrabljene prek jezov, v času nizkih voda, pa velik del vode zadržujejo v nočnih urah v svojih bazenih ter jo izkoriščajo v dnevnih urah, posebno še ob konicah, ki nastajajo opoldne in proti večeru.
Ker poraba električne energije neprestano raste, bi leta 1971, če ne bi gradili poleg elektrarn, ki so zdaj v gradnji, še novih, morali računati s primanjkljajem okoli 850 milijonov kWh. Primanjkljaj bi nastal posebno pozimi, medtem ko bi poleti, ko imajo elektrarne na Dravi dovolj vode, imeli celo majhen presežek. Pri tem je upoštevana samo Slovenija, dejansko pa je treba pričakovati izmenjavo energije med Slovenijo in ostalo Jugoslavijo, kar položaj nekoliko olajšuje.
Rešiti stanje v celoti pa je mogoče samo z gradnjo novih elektrarn, za kar so izdelani že potrebni projekti in študije.
Zdaj so v Sloveniji v gradnji tri elektrarne, in to hidroelektrarna »SREDNJA DRAVA I« pri Ptuju z močjo 133.009 kW in proizvodnjo v srednjem hidrološkem letu 658 milijonov kWh. Računa se, da bo začela obratovati poleti 1967. Dalje se gradi termoelektrarna »TRBOVLJE II« z močjo 125.000 kW in letno proizvodnjo 500 milijonov kWh ter TOPLARNA LJUBLJANA z močjo 64.000 kW in letno proizvodnjo 289 milijonov kWh. Skupno je torej v gradnji 322.000 kW moči s proizvodnjo ene milijarde in 447 milijonov kWh. Toda elektrarne ne bodo mogle, kakor smo že rekli, kriti vseh potreb po električni energiji v Sloveniji. Za i a -ho treba zgraditi še nove vire. ehergije.-
P-i Splošni gospodarski banki Slovenije so bili vloženi zahtevki za posojilo za naslednje elektrarne: hidroelektrarna «Srednja Drava 11», termoelektrarna «Šoštanj B», hidroelektrarna «Trnovo» in hidroelektrarna «Spodnja Sava». Poleg tega pa se obravnava kot aktualna še termoelektrarna na tekoče gorivo z lokacijo v Kopru ali Ljubljani.
Ni računati, da bi prejeli takoj kredite za vse omenjene elektrarne. To zavisi tudi od tega, ali bedo v Sloveniji gradili še tretjo fazo elektrolize aluminija v Kidričevem ter o-brat za proizvodnjo fosforja v Rušah, ki oba zahtevata za svoj | cenejša posebno še v velikih
tehnološki proces velike količine energije. V zvezi s tem se postavljajo tudi razne kombinacije pri gradnji elektrarn z namenom, da se do naj večje mere doseže koordinirana proizvodnja in potrošnja električne energije. Ker pa to vprašanje še ni do kraia razčiščeno, podajamo v naslednjem le podatke za elektrarne, ki jih predlagajo za gradnjo.
Hidroelektrarna «SREDNJA DRAVA II» je projektirana z močjo 109.000 kW in z letno proizvodnjo 581 milijonov kWh, doba izgradnje pa je štiri leta. Na spodnji Savi je predvidena gradnja 7 elektrarn s cevnimi turbinami, ki bi imele moč 152 tisoč kW ter bi dajale letno 908 milijonov kWh električne energije. Hidroelektrarna »TRNOVO«, ki bo imela veliko a-kumulacijo pri Bovcu, bi imela moč 140.000 kW ter proizvodnjo 464 milijonov kWh letno, termoelektrarna »ŠOŠTANJ B» z agregatom z močjo 200.000 kW bi dajala letno milijardo 104 milijonov kWh, termoelektrarna na nafto ali mazut v Kopru ali Ljubljani pa bi imela isto moč ter bi dajala letno milijardo 110 milijonov kWh. Vseh sedem elektrarn na Spod-niji Savi bi zgradili v petih letih, hidroelektrarno Trnovo v šestih letih, termoelektrarno Šoštanj B v treh letih in termoelektrarno Koper oziroma Ljubljana pa prav tako v treh letih.
Za zgraditev vseh omenjenih elektrarn bi bilo treba vložiti nad 232 milijard dinarjev. Ker je to visok znesek, ki ga ni mogoče vložiti že zdaj v celoti, bodo šele podrobnejše študije pokazale, katere od omenjenih elektrarn bi zgradili najprej, pri čemer bodo izbrane najprej one. ki bodo potrošnikom zagotovile ustrezno energijo ob najnižjih stroških. S tem seveda ni rečeno, da bi naj cenejša elektrarna bila tudi glede na kvaliteto energije najustreznejša. Najkvalitetnejšo energijo bi nudila gotovo hidrocentrala »TRNOVO«. Zelo zanimive pa so tudi Savske elektrarne, ki bi imele cevne turbine. Za njihovo financiranje se zanimata francoski podjetji Alsthom in Nevrpic. Aktualni pa sta tudi termoelektrarna na nafto oziroma mazut z lokacijo v Kopru ter termoelektrarna na premog «Šoštanj B».
Proučuje se tudi gradnja jedrske elektrarne z lokacijo pri Ljubljani, pri Krškem ali pri Ptuju. Vendar gradnjo prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji proučujejo tudi v drugih republikah. Pri tem gre še vedno za vprašanje, ali in kdaj bodo jedrske elektrarne proizvajale električno energijo po isti cen: ali ceneje, kot jo proizvajajo termoelektrarne klasičnega tipa. Gotovo je, da postaja proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah iz leta v leto
enotah po 300.000 ali 500.000 kw, toda znižujejo se tudi cene za proizvodnjo električne energije v klasičnih termoelektrarnah. Te pa počasneje, tako da računajo, da se bodo cene prej ali slej ujele. V Italiji, kjer imajo zdaj tri elektrarne na jedrski pogon, in to različnega tipa, se še vedno niso odločili, kakšne jedrske elektrarne je treba graditi, da bi bile najbolj ekonomične. Ekonomičnost pa je glavna osnova za gradnjo najustreznejšega tipa jedrskih elektrarn. Vsekakor pa bi Slovenija vsaj že leta 1972 potrebovala tudi jedrsko elektjamo ter zato tudi to vprašanje vsestransko proučujejo. Še pred koncem leta pa bo začel obratovati poizkusni reaktor za proizvodnjo električne energije v Podgorici pri Ljubljani, ki ga je zgradil inštitut «Jožef Štefan« s pomočjo Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki ima svoj sedež na Dunaju.
R. K.
V ZDA pričakujejo rekorden
kmetijski pridelek
Na ameriškem kmetijskem ministrstvu menijo, da bo letošnji domači kmetijski pridelek prekosil vse dosedanje. Med drugim bo pridelek koruze dosegel 1.041 milijonov stotov ali 7 odsto več kot povprečni pridelek v letih 1959-1963 in kar 15 odsto več kakor lani; pšenični pridelek bo znašal nad 368 mil. stotov ali 15 odsto več kot povpr. v 1. 1959-1963 in 5 odsto več kot lani; pridelek so je pa se bo povzpel do 235 mil. stotov, kar znači 38 odsto več kot povpr. v letih 1959-1963 in 23 odsto več kakor lansko leto.

Anglija za razširitev izmenjave z ZSSR
Angleška obveščevalna agencija Reuter je objavila zanimive podatke o razvoju angleške zunanjetrgovinske izmenjave z evropskimi državami, ki so jih poslali njeni dopisniki. Največ-ii napredek je angleška zuna-nanja trgovina v Evropi dosegla z Zahodno Nemčijo in Francijo. Angleški izvoz v Zahodno Nemčijo se je dvignil za 15 odsto v prvem polletju teea leta v primeri z istim razdobjem lanskega ter bo po vsej verjetnosti letos dosegel rekord; vendar se je angleški uvoz iz Zahodne Nemčije dvignil za 23 odsto, tako je prodaja angleškega blaga v odstotkih nazadovala od 4,9 na 4 6 odsto. čeprav ie dosegla vrednost 140 milijonov funtov šterlinaov. Francija je uvozila od januarja do juli-
NEMŠKO DRŽAVNO POSOJILO
V četrtek se je v Zahodni lemčiji začelo podpisovanje onnZneya posolila, ki naj doseže j1'0 milijonov mark; obrestova-° bo 7 odsto, prodajna cena brvi nic 'e 981/4- Obveznice! |eWčne energije 45,7 milijardo plačane v desetih letih. 1 de kilovatnih ur, rjavega pre-
V	zunanji trgovini NDR v 1955-1962 opažamo pojav, ki
je običajen tudi v drugih državah vzhodnega bloka, da odpadejo nad štiri petine vse zunanje trgovine na socialistične države, kamor štejejo tudi Jugoslavijo. LR Kitajsko, LR Vietnam, LR Korejo in Mongolijo. Tako odpade 1. 1962 od vse zunanje trgovine v višini 3.367 milijonov rubljev na te države 86,3%, na uvoz 1697 i ilijonv ali 86,4%, na izvoz skoraj isti znesek 1670 milijonov ali 86,3%. Nemška demokratična republika sodeluje seveda tudi v Svetu za vzajemno gosp. pomoč (SEV), ki usklajuje tudi gospodarske načrte držav-članic zlasti v obliki kooperacije in specializacije.
• RAZVOJ GOSPODARSTVA
V	ZAHODNI NEMČIJI
Izmed dosedanjih rezultatov gospodarjenja navajamo za 1, 1962 število zaposlenih v industriji z 1,619.000, investicije v osnovna sredstva 1. -959 v višini 14,1 milijarde vzhodnih mark 1963 pa 16,3 md. V 1. 1962 ie znašala r>rn'zvodnja e-
Prof. VI. Murko: § DOtl DO NemČill
mo ga 247 in briketov 59,7 milijona ton, bencina 1.268 tisoč ton, surovega železa 2.075 ton, surovega jekla 3.622 tisoč ton, staničevine 344 tisoč ton, pomembne pa so tudi postavke za razne kemične izdelke (predvsem težke kemične industrije).
številna industrijska središča so bila zgrajena novsem na novo. Poleg velikega železarskega kombinata v Eisenhut-tenstadtu ob Odri omenjamo središče petrolejske kemije SCHWEDT ob Odri, kjer se končuje 5000 km dolg’ «Nafto-vod prijateljstva* (iz ZSSR, ki ga bodo podaljšali do Leune. Uradno cenilo, da je pridobivanje bazičnih proizvodov za pla stične mase in razna sintetična vlakna iz nafte štirikrat produktivnejše kot dosedanje pridobivanje iz rjavega vremoga, kar je lahko poučno tudi za nas.
C PLANIRANJE — INFLACIJA
Po vzhodnonemškem obmej nem pregledu sta me na zahod-
noberlinski postaji Zoo pričar kovala dva asistenta, da bi me zapeljala v bližnu Hotel Friih-ling am Zoo, vlak na je odpeljal z maloštevilnimi preostalimi potniki v Vzhodni Berlin na postajo Friedrichstrasse. Drugi dan me je čakalo ob 14. uri dveurno predavanje, ob 18 uri pa dveurna živahna razprava o moji temi, ki je sprožila marsikatero zanimivo vprašanje ne le o problemih jugoslovanskega planiranja, marveč tudi gospodarske politike sploh. Vodil jo je prav spretno prof. Schmidt, ki je sicer mipravil moje predavanje že prej z referatom nekega študenta o istem vprašanju, po katerem pa je ostalo po njegovih besedah še or."sikaj nejasnega. Ugotovim lahko da je bila diskusija izredno stvarna, tudi oo zaslugi prejšnjega študentskega referata. tako da ni bijo kakih nepotrebnih vprašanj. Kljub temu zaradi oomanikania časa ni bilo mogoče niti načeti nekaterih vprašanj, ki so bila sicer
na pripravljeni listi. Zlasti ie bilo zanimivo vprašanje varčevanja ob nestabilnosti valute, ki se postavlja zaradi nenehnega, čeprav počasnega naraščanja cen, tudi v Zahodni Nemčiji, in vprašanja, kako je mogoče preprečiti inflacijske pojave, npr. s povišanjem obrestne mere.
• DIPLOMATSKI POLOŽAJ VZHODNE NEMČIJE
Ker je odpadel prvi dan mojega, žal le tridnevnega bivanja na predavanje z njegovo pripravo, sta mi preostala le še dva dneva za ogled raznih pedagoških in znanstvenih institucij, med njimi tudi nove Freie Universitat (Dahlem), medtem ko je v Vzhodnem Berlinu Humboldtova univerza, nakupe in ogled mesta samega. Zato tudi nisem utegnil stopiti v Vzhodni Berlin, kamor lahko gre tujec proti plačilu pristojbine 5 DM, medtem ko je prehod zahodnim Berlinčanom po zgraditvi berlinskega zidu (13.
VIII. 1961) precej otežkočen, razen ob določenih praznikih. Sicer so prav ob mojem bivanju mnogo razpravljali o večjih možnostih prehoda. Ko sem izpraševal, kaj pomenijo domnevne eksplozije, so mi. pojasnili, da sovjetski reaktivci prebijajo zvočni zid. Sicer zatrjuje NDR (v omenjeni publikaciji), da je njihova republika edina zakonita nemška država («der ein-zig rechtmassige deutsche Staat*). Na drugi strani poznamo stališče Zvezne republike, ki je pretrgala diplomatske stike z Jugoslavijo, ker je priznala Nemško demokratično republiko, v kateri imamo veleposlaništvo, v Zahodnem Berlinu pa le vojaško misijo.
Sicer je znano pismo predsednika Državnega sveta NDR W. Ulbrichta bonnskemu kanclerju Ludwiku Erhardu z dne 27. maja 1964, s katerim je predlagal medsebojno pomiritev z obojestransko odpovedjo a-tomski oborožitvi, postopno razorožitvijo, medsebojno enakopravno sodelovanje obeh nemških držav in Zahodnega Berlina ter njihovo postopno zraščanje (»Zusammenvvach-
(Nadaljevanje na 2. strani),
ja za 13 mil. funtov šterlingov blaga (lani za 14,3 mil.).
Belgija je ostala dober ku, pec čeprav je angleški izvoz na rašča] bolj počasi kot lani. Angležem je dobrodošel španski 4-letni načrt za gospodarski razvoj, saj se angleški izvoz v prvem polletju 1965 dvignil za 25 odsto. Angleški izvoz na Portugalsko se razvija hitre:e kakor uvoz:	angleški izvoz na
švedsko se razvija počasneje kakor lani. Poslabšala se je an sleška trgovinska bilanca z Italijo, saj je angleški izvoz upadel za 26 8 odsto v primerjavi z lanskim.
Sovjetska zveza je obljubila da bo pospešila svoje nakup? na Angleškem; da bi tako zmanjšala svoj primanjkljaj v trgovinski bilanci, toda sovjet ski nakupi na Angleškem se ne razvijajo v istem ritmu kakor sovjetski izvoz mesa, živil m drugih surovin; sicer se izmenjava boljša.
Anglija ie v prvih sedmih mesecih 1965 izvozila v ZDA za 272 milijonov funtov šterlingov blaga (lani v sedmih mesecih za 228 milijonov). Izvoz angle škega blaga v Kanado je v prvih šestih mesecih nazadoval za 1.6 odsto.
Angleška industrija poskuša znova povečati britansko trgovino z deželami Vzhodne Evrope. Nedavno je odpotovalo od poslanstvo britanskih bančnikov in industrijcev v Bolgarijo, da bi proučilo možnosti večje blagovne izmenjave v okviru petletne pogodbe, ki so jo sklenili letos v januarju. V odposlanstvu so zlasti zastopniki kemične in strojne industrije, bančniki naj bi se dogovorili hkrati glede financiranja.
Madžarski zunanji minister, ki se je pred kratkim mudil v Angliji, se je dogovarjal z londonsko vlado glede ureditve madžarskih predvojnih dolgov. Angleži upajo, da se bo sedaj posrečilo uspešno zaključiti dogovore, ki so se začeli že pred več leti glede plačila madžarskih obveznic britanskim up nikom,	(nj
nase
i i
sen je
Srečna meja
Moja Torba se jim je zadevala na stolu ob mizi, h kateri so prisedli. Seveda sem jo takoj odstranil z opravičilom v italijanščini: Oprostite, gotovo vam je v nadlego». ’«No, no, signor maestro...» Ker živite na tej strani — za mejo, kakor pravimo v povojnih letih. — veste, da tako nagovorijo preprosti ljudje egospoda», a jaz sem po zmaestru »spo-znal, da gre za preprostega Istrana, ki je iz Trsta prišel s svojo družinico na obvezni nedeljski izlet v Portorož. Pred svojci v Istri bi on ne bil *šjor» iz Trsta, ko ne bi bil prišel na nedeljski izlet pran v Portorož in bi se ne ustavil v kavarni «Jadran*, ki je tudi gosposka.
Pa pravijo, kako so nesrečni, da so morali iz Istre! O ii pravzaprav tega ne pravijo, Pač na drugi pišejo to po domačin listih, pa tudi v ameriških. Radovedni smo, koliko bi si jih v resnici rado vrnilo na suho zemljo in ribiške čolne ob istrski obeti.
Ali ni lepše tako? V Trstu si nabasaš dinarjev no mili volji po 40 lir — da bo teh dovolj na črni borzi skrbijo potniki in mali preprodajalci punčk, sšustavcevK, rut dežnikov in najlonk iz vse Jugoslavije, celo iz Bačke, Srbiie in Makedonije. In s temi dinarji se lahko imaš prav dobro v nedeljo popoldne v gostilnah po Istri, slovenski in hrvatski in te prav nič ne briga, ali pravijo tem krajem Slovensko Primorje ali Istra, a ne ezona B». Če prideš v nedeljo, ti že sorodniki ali znanci nabavijo dan poprej najfinejšo teletino no 1090 lir (2000 dinarjev), medtem ko stane v Trstu skoraj 2.090 lir, «ossocolo» in maslo, če se odločiš za soboto, potem si lahko izbereš v Kopru ali Piranu, recimo, vazo iz finega kristala, kakršne izdelujejo v Rogaški Slatini, in jih pošiUaio celo v Ameriko, v Novi. Gorici ali Ljubljani zaviješ lahko v samopostrežbo, v «Modno hišo* ali k «Namv>, kier te čakajo poleg mesa, masla, šunke, medu in marmelade vseh vrst tudi čevlji in obleka — računano v lirah, vse po polovični ceni.
Blagor nam torej, ki živimo ob meji in tako lahko zakonito uživamo vse dobrote metnega tihotapstva, ki v navadnih razmerah včasih stanejo podjetnega profesionalca tudi kožo.
Toda: «quousque tandem?* Novi dinar je že na vragu. Samo še dva meseca je do njega. Kdo ve, kako bo notem ob meji? Danes še ne vemo. kdo bo koga zavidal.
— Ib —
Iz življen ja
človek mora živeti, kakor misli, ako ne, prične misliti, kakor živi.
(Paul Bourget)
• PO SARAGATOVEM OBISKU NiA POLJSKEM. Obisk predsednika republike G. Sara-gata na Poljskem se je zaključil z objavo skupnega sporočila, ki pravi, da si bosta obe državi še nadalje prizadevali, da se ohrani mirno sožitje in poglobi sodelovanje med narodi. Predstavniki obeh držav so izrazili svoje vznemirjenje zaradi položaja v juhovzhodni Aziji. Italija in Poljska se zavzemata za razorožitev. Sporočilo naglasa tudi koristnost nadaljnjih osebnih stikov med predstavniki obeh vlad ter izraža zadoščenje nad ozračjem, v katerem so se vodili razgovori. Med svojim bivanjem na Poljskem je predsednik Sara-gat obiskal tudi Krakov ter je v Oswi.ecimu (Auschwitzu), znanem oolitičnem taborišču za časa Hitlerjeve strahovlade, položil venec. Predsednik Ochab je naglasil, da so meje nedotakljive, vendar ni predsednik Sara-gat v svojih izjavah omenil tega problema, pač na je pripomnil. da se nacizem ne sme istovetiti z nemškim ljudstvom. Saragat očitno ni hotel dati nikakšne iziave o noljsko-nem-ški meji, da ne bi vznemiril Nemcev.
© ARABSKI OBISK V BEOGRADU. V sredo je prispel z letalom v Beograd predsednik vlade Jemenske arabske repu blike Hasan el Amri. Pričakal ga je predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič. V spremstvu predsednika je še več drugih arabskih državni kov, med njimi tudi član sveta Jemenske republike Kadi Abde! Rahman el Iriani in minister za gospodarske zadeve dr. Hasan Maki. Hasan el Amri je izjavil, da . je namen njegovega obiska okrepiti stike med Jugoslavijo in Jemenom.
MEDNARODNA TRGOVINA Poljska v sklopu socialističnih držav £ zborovanj na ZBgrebškem Velesejmu
© ZOPET STRELJANJE V JUŽNEM TIROLU. V torek ponoči so neznanci z višine streljali proti majhni vojašnici italijanskega gorskega topništva v občini Brenner. Oddanih je bilo več strelov, ki pa niso zadeli. Vojašnica stoji 2010 metrov nad morjem, in to prav blizu italijansko-avstrijske meie.
© KATOLIŠKA CERKEV IN ŽIDJE. V petek je bil na vesoljskem cerkvenem zboru v Vatikanu sprejet osnutek o odnosih katoliške cerkve do ne-krščanskih veroizpovedi. Potrditi ga mora še papež. Zanimanje za to listino, je toliko večja, ker se nanaša tudi na stališče katoliške cerkve glede krivde Judov za Kristusovo križanje. Osnutek meče krivdo na vrhovno vodstvo Židov, zanika pa, da bi bil tega kriv ves židovski narod. Za to ugotovitev je glasovalo 185 koncilskih očetov, 188 pa proti. Za brisanje opozorila iz prvotnega osnutka «da se Židje ne smejo obtoževati umora Boga« je glasovalo 1821 očetov, proti temu pa 265.
• VRENJE V INDONEZIJI. Vojaško poveljstvo v Džakarti, glavnem mestu Indonezije, je prepovedolo delovanje indonezijski komunistični stranki. U-kaz pripominja, da je bilo nujno potrebno razpustiti organizacije, ki so sodelovale pri državnem udaru 30. septembra; to zahteva vpostavitev javnega reda. Odlok je podpisal poveljnik garnizije gen. Virahadiku-sumo. Odnosi med preds Sukar-nom in vojsko niso dobri. Sukamo je priporočil vrhovnemu poveljstvu vojske, na.i se poprej posvetuje z njim o vseh ukrepih, ki zadevajo notranjo in zunanjo politiko.
© NAMESTO KRALJA SO RANILI PREDSEDNIKA VLADE. V torek je bil izvršen atentat na kralja afriške države Burundi (na jugu vzhodne afriške o-bale) Mwoamija Mwanbutsa IV. Kralj sicer ni bil zadet, vendar je bil pri tem hudo ranjen predsednik vlade Biha Leopold. Tega je zadelo več strelov. U-porniki so nato zbežali. Prišlo je do novega streljanja, na drugem mestu, vendar je vlada upor zadušila. Agencija UPI poroča, da je kralj Burundija zbežal v Kongo.
e PROF. ERHARD ZOPET ZA-HODN ONEMŠKI KANCLER. Novi zahoanonemški zvezni parlament, ki je bil izvoljen 19. septembra, je na predlog predsednika republike Luebkeja potrdil dosedanjega kanclerja prof. Ludviga Erharda. Zanj je glasovalo 272 poslancev proti pa 200; prisotnih je bilo 487, od teh 196 socialnih demokratov, odsotnih pa 15. Računajo, da je proti Erhardu glasovalo tudi 19 poslancev, ki pripadajo vladni koaliciji. Niti po tej izvolitvi se politično življenje ni umirilo. Da se za Erharda ne navdušuje niti dr. Adenauer, je znano. Toda dejansko je njegov nasprotnik tudi vodja bavarske krščansko-socialne stranke bivši minister vojske dr. Strauss. Pravijo, da ta zahteva, da pride v novo vlado kar 5 njegovih pristašev. Straussova stranka nasprotuje politiki dosedanjega zunanjega ministra Schroederja ter nastopa proti temu, da bi on ostal v vladi, češ da je prevelik zagovornik angloameriške politike; Strauss nasprotuje tudi voditelju svobodnih demokratov Mendeju, ki bo verjetno o-stal podkancler.
e SPRAVA MED PARIZOM IN KAIROM. Proti koncu prejšnjega tedna se je podpredsednik egiptovske vlade maršal Amer mudil štiri dni v Parizu. Na letališču sta ga pričakala predsednik vlade Fompidou in zunanji minister Couve de Murville.
Beograjski sejem «Moda v svetu»
V soboto je na beograjskem sejmišču zvezni sekretar za zunanjo trgovino N. Džuverovič kumoval VI. mednarodnemu sejmu oblačil «Moda v svetu«. Prisotne, med katerimi je bilo mnogo razstavljalcev in predstavnikov društveno-političnih organizacij, sta pozdravila generalni ravnatelj beograjskega sejma J. Raj ter in podpredsednik beograjske mestne skupščine M. Rajačič.
Na sejmu sodeluje 397 jugoslovanskih in 111 inozemskih podjetij. V okviru sejma so odprli tudi III. sejem pohištva in stanovanjske opreme, ki se ga udeležuje 65 jugoslovanskih podjetij in 10 iz Zahodne Nemčije Italije ter Grčije. Poleg tega je bila še slovesna otvoritev Specializirane razstave blaga za široko potrošnjo, ki sta jo pripravili sovjetski podjetji «Raznoexport» in »Mašpriborin-torg» iz Moskve.
Kot prejšnja leta so tudi tokrat podelili številne nagrade, in sicer «Zlat o košuto«. «Zlato srno« in 14 diplom. «Zlato košuto« so prejela podjetja «Var-teks« iz Varaždina za tkanine, «Kluz» iz Beograda za napravljene obleke, «Beograd» iz Beograda za trikotažo, «Derveta» iz Vervente za obutev, «Toko» iz Domžal za oblačilne pritikline in «Zlato srno« pa podjetje «Beko» iz Beograda za otroška oblačila.
Vojvoda Filip v veleblagovnici COIN
Med »angleškim tednom« se je mudil v Milanu tudi soprog angleške kraljice Elizabete vojvoda Filip. Med drugim si je v spremstvu britanskega poslanika J. VVarda, generalnega konzula P. S. Sthephensa, konzula W. N. R. Maxwella, konteadmi-| rala B. Carterja, predsednika
britanske trgovinske zbornice za Italijo G. J. Ruffela in treh predstavnikov British Council-a for Europe ogledal veleblagovnico COIN, kjer so ga sprejeli gr. uff. A. Coin s soprogo, njegova sinova ter vodstveno osebje veleblagovnice. Ugledni gost se je zlasti zanimal za razstavo pristnega angleškega pohištva, kakor tudi angleških keramičnih izdelkov in ženskih ter moških oblek in štofov. Vojvoda edimburški je A. Coinu čestital za visoko kakovostno raven prikazanega blaga. V o-
bisku soproga angleške kraljice vidi vodstvo veleblagovnice COIN veliko priznanje podjetju »Coin«. V kratkem bodo v Milanu, in sicer na korzu Vercelli odprli novo podružnico veleblagovnice COIN.
ITALIJANSKO GOSPODARSKO ODPOSLANSTVO NA MADŽARSKEM Na Madžarskem se te dni nahaja posebno italijansko gospodarsko odposlanstvo, ki skuša doseči pospešitev gospodarskega sodelovanja med obema deželama. V odposlanstvu, ki šteje 40 oseb, so predstavniki zunanjetrgovinskega ministrstva, zavoda za zunanjo trgovino ICE in mehanske, električne, elektromehanske, elektrotehniške, kemične in gumarske industrije.
RAZSTAVA KEMIČNIH NAPRAV V MILANU
V Milanu se je začela V. razstava kemičnih naprav (predvsem za kemijsko industrijo, kemijske laboratorije in za upravljanje voda) Na razstavi, ki se zaključi 26. t. m., sodeluje 350 podjetij iz Italije, ZDA, ZSSR, Zah. Nemčije, Francije, Anglije, Švice, ČSSR, Nizozemske, Belgije, Japonske, Danske in Avstrije.
Španija nabavlja Dieslove lokomotive
Med družbo Spanish Babcock and Wilcox in nemškim podjetjem L.E.U. (Lokomotiv Export Union), pri kateri sta soudeleženi tudi Krupp in Krauss-Maf-fei, je bila zaključena pogodba za nabavo 30 Dieslovih lokomotiv, katerih vrednost znaša 750 milijonov pezet «7,650 milijarde lir). Lokomotive bodo zgradili za španske železnice (REINFE). Naročene lokomotive bodo imele -4000 konjskih moči in bodo opremljene z dvema motorjema Maybach. Zgradili jih bodo v tovarnah Babcock and Wilcox v Bilbau in v tovarni Krauss-Maf-fei v Muenchnu in to na podlagi sporazuma zainteresiranih družb, če upoštevamo to naročilo, bo do konca leta v gradnji za španske železnice 100 lokomotiv. španske železnice so pričele izvajati svoj desetletni načrt za modernizacijo; v prvem polletju 1965 so nabavile 8 električnih lokomotiv po 3000 konjskih moči in 28 Dieslovih lokomotiv raznih tipov.
Domače avtomobilske tovorne izpodrivajo tule
FIAT daleč pred LANCI0 in ALFA-R0ME0 - Kupci iščejo ljudska vozila
'U ifivoa:;
Italijanska Avtomobilska ih-dustrija obstaja le iz nekaj velikih ponudnikov, pri čimer nista tudi ukinitev obveznih licenc pri uvozu in znižanje carin v okviru EGS dogovorov nič spremenila. V prvi polovici letošnjega leta je 73 odsto od na novo v promet uvrščenih avtomobilov odpadlo na Fiat — koncern. Na drugem mestu je bilo držano podjetje Alfa Romeo s 6,2 odsto, pri čimer so pa všteta tudi z Renaultovo licenco izdelana vozila z deležem 1,3 odsto. Sledijo na tej lestvici avtomobili Lancia (3,3 odsto) kot tudi Innocenti in Autobian-chi z deležema po 2,8 odsto.
Medtem ko je Fiat z letno proizvodnjo nad 1 milijon vozil veleobrat, za njim daleč zaostajata Lancia in Alfa Romeo z zmogljivostjo okoli 0,1 milijona avtomobilov, tako, da ti podjetji lahko konkurirata le z večjo specializacijo na določene vrste vozil.
Po previdnih cenitvah se bo do leta 1970 v Italiji število avtomobilov v prometu skoraj podvojilo na 7,6 milijona vozil, čeprav bo kot do sedai naraščalo povpraševanje predvsem po malih vozilih (v prvi polovici leta je od na novo prijavljenih vozil odpadlo na mala vozila 70 odsto, od tega na Fiat 90 odsto), je to število tako, da bodo lahko prišla na račun tako domača kot tuja podjetja.
Da je v prvi polovici tega leta število na novo prijavljenih inozemskih vozil nazadovalo za skoraj 37 odsto, medtem ko je število vozil domačega porekla naraslo za 5 odsto, pripisujejo le konjunkturno povezani težnji po malih vozilih. To se pa po koncu italijanskega mrtvila lahko tudi spremeni. Trenutno znaša tržni delež konkurence le še 12 odsto, medtem ko je ta konkurenca dosegla višek v letu 1963 z nad 20 odsto.
ANGLEŠKI AVTOMOBILI V ITALIJI
Navajamo kratek pregled angleških avtomobilov, ki so jih v prvi polovici letošnjega leta prodali v Italiji. V oklepaju je v odstotkih označen njihov delež pri skupni prodaji tujih avtomobilov.
Ford — 3.710 (6,38), Morris
—	1.207 (2,70), Hillman — 323 (0,56), Triumph — 265 (0,46), Vauxhall — 180 (0,31), Jaguar
—	163 (0,28), Sunbeam — 105 (0,18), Austin — 78 (0,13), M.G.
—	80 (0,14), Rover — 36 (0,06), Rol ls Royce — 2 (0,01), Hum-ber — 3 (0,01) in Bentley — 1, Singer — 1.
Delež teh na zunanji trgovini Poljske 64 odšlo
Pomočnik ministra za zunanjo trgovino Marijan Dmo-chowski je poljskim novinarjem razložil, kako se razvija trgovina med Poljsko in državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ki jih ie kratko označil za socialistične države.
Poljska trgovina s socialističnimi državami v 1. 1965 se razvija nribližno tako kakor lansko leto ter napreduje povprečno za 8,5 odsto ter bo v vsem letu dosegla okoli 10,6 milijarde deviznih zlotov. Okoli 87 odsto poljskega izvoza strojev gre v socialistične države, okoli 60 odsto poljskega izvoza goriva in surovin, okoli 15 odsto poljskega izvoza živil in okoli 63 odsto poljskega izvoza industrijskih izdelkov. Po vsem tem se vidi, da socialistične države, posebno Sovjetska zveza, predstavljajo važen trg za poljske proizvode.
Socialistične države oskrbujejo v veliki meri Poljsko z industrijsko opremo in običajnimi industrijskimi izdelki ter krijejo nad 60 odsto poljske notrebe po surovinah in gorivu in 19 odsto notrebe no živilih. Delež socialističnih držav na celotni zunanji trgovini Poljske bo letos dosegel okoli 64 odsto.
Stroji in industrijska oprema bodo dosegli 52 odsto celotnega poljskega izvoza v socialistične države f povečal se bo izvoz industrijskih izdelkov široke potrošnje. Temu nasprotno bo izvoz surovin in raznega materiala do neke mere upadel. U-voz strojev, industrijske opreme in drugih industrijskih izdelkov bo ostal nribližno na dosedanji ravni. Niti uvoz surovin se ne bo letos novečal. Načrt predvideva prav tako znaten uvoz strojev, opreme in raznih proizvodov, ki so namenjeni kmetijstvu.
Treba je naglasiti, da ie bila lani vredost poljskega izvoza na področju strojev in onreme višja kakor uvoz teh vrst proizvodov. Dano je upanje, da se bo to razvoj ohranil. Obseg transakcij na področju opreme je pod vplivom kooperacije in specializacije, ki zavzemata čedalje večji obseg med deželami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, čeprav gre pravzaprav šele za začetek.
Ker je Poljska lani lahko no-leg običajnega izvoza še izvozila dodatno nove količine opreme, krompirja, povrtnine in sadja je lahko izpolnila vse finančne obveze, ki jih 'e sprejela leta 1963 nasproti socialističnim državam in nasproti nekaterim tem državam je njena zunanjetrgovinska bilanca aktivna. Tako bo Poljska lahko ko—povečala uvoz strojev in opreme.
CENE «STOP» REVIDIRANE
Do ustalitve zunanje trgovine je prišlo na podlagi dolgoročnih dogovorov pa tudi " uvedbo sistema stalnih cen — «stop». Po sporazumu med državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč se cene «stop» določijo na podlagi cen na glavnih svetovnih trgih v prejšnjem letu. vendar je pri tem treba upoštevati današnji razvoj. Vsaka izmed dežel članic SEV lahko ta dogovor odpove.
Razvoj je pokazal votrebo po reviziji cen. Zato je Svet za vzajemno gospodarsko pomoč priporočil, naj se cene «stop»
S PRVE STRANI
-____________________________-.....—i
v naravo, čeprav je močno omejena. Razumljivo je torej njihovo hrepenenje po potovanjih v druge kraje. Prav med mojim bivanjem je bilo v neki ljudski univerzi napovedano predavanje z naslovom «Montenegro, das Land der Schvvarzen Ber-ge». Na drugi strani je Zahodni Berlin cilj številnih turistov z vsega sveta, ki prihajajo občudovat njegove muzeje, katerih so ustanovili več na novo (ker je večina prejšnjih muzejev ostala v Vzhodnem Berlinu), njegovo kulturno in umetniško ter nočno življenje, ki se odvija okrog Kurfurstendam-ma, pa tudi gledat berlinski zid pri Brandenburških vratih, pred katerimi stoji na zahadni strani podij s svarilom, da je dostop le na lastno odgovornost.
(Dalje sledi)
V istem času se je mudil v Parizu tudi zunanji minister Mah-med Favvzi. Egiptovske državnike je sprejel tudi predsednik de Gaulle. Amer je povabil de Gaul-la, naj čimprej obišče Kairo. Gre za prve neposredne stike med francoskim in egiptovskim državnikom po znanem francosko - angleškem oboroženem napadu na Egipt.
JUGOSLOVANSKA LADJA SE JE POTOPILA. V sredo 13. oktobra je jugoslovansko motorno ladjo «Tisa», ki je pripadala Jadranski svobodni plo-vidbi iz Splita, blizu otoka Krete, zajel vihar in ladja se je naglo potopila nekako tri milje od pristanišča Agia Gallna Od 18 mornarjev se je rešil samo eden, ki je priplava! na manjši otok. Vsa poizvedovanja za ostalimi člani posad ke z letali in ladjami so bila zaman. Tržaškim mornarjem je dobro znano, da je plovba ob Kreti vselej nevarna zaradi nemirnega morja.
S poti po Nemčiji
sen«) najprej z ustanovitvijo Nemškega sveta, sestavljenega iz enakega števila predstavnikov Ljudske skupščine (Volks-kammer) NDR in zahodnonem-škega Bundestaga.
© DANAŠNJI
ZAHODNI BERLIN
Zahodnemu Berlinu se pozna, da je bil deloma že med bombardiranjem iz zraka, deloma pa med pouličnimi boji 1. 1945, ki pa so še bolj prizadeli Vzhodni Berlin, močno poškodovan. Zlasti to velja za dele mesta vzhodno od Kaiser IVilhelms Gedachtniskirche, katero so sicer najprej hoteli obnoviti, pozneje pa so jo sklenili ohraniti v porušenem stanju kot opomin bodočim rodovom. Marsikateri del mesta je spremenjen tako, da ga po 32 letih nisem več mogel spoznati. Arhitekti so imeli deloma proste roke pri urbanističnem planiranju na praznem zemljiščih, kier skoraj ne vidiš več nobenih razvalin, preseneča pa obilo modernih in najmodernejših ter visokih stavb. Vendar povzročajo nove gradnje na mestu zastarelih sedaj že težave, ker je treba poskrbeti ne le za nadomestna stanovanja, marveč tudi za nadomestne poslovne prostore za razne obrtnike in trgovce; nova gradbišča pa se najdejo vse težje, četudi je od vsega mestnega območja s površino 481 kv. km zazidanih le 159 kv. km, od tega s stanovanjskimi hišami 94 in z obrtnimi napravami 65 kv. km. Na številne parke odpade 18 kv. km, na gozdove 78, na kmetijsko zemljišče 103, na vodne ploskve >a 30 kv. km. Na te površine je odpadlo 1. 1962 2,174.000 prebivalcev ali 4348 prebivalcev na 1 kv. km. Na srečo ima Zahodni Berlin precej zelenih površin in jezer ter reke, ki omogočajo prebivalcem, kateri si pravijo v šali «In-sulaner», da se vendar podajo
Skupna fronta
italijanske petrolejske ustanove ENI je bila prodana ameriški družbi Esso Petroleum, ki pripada družbi Standard Oil Cona-pany of New Jersey. AGIP Ltd. je bila ustanovljena na pobudo agilnega E. Matteia leta 1961, da bi na Angleškem razpečavala petrolej iz italijanskih petrolejskih čistilnic; njena prodaja naj bi dosegla 25 odsto celotne prodaje petroleja na Angleškem.
«Financial Times« pripominja k vesti o prodaji AGIP Ltd., da je razvoj pokazal, da je družba AGIP Ltd. imela premalo denarja, da bi svoj načrt lahko tudi izvedla. ENI ima premalo finančnih sredstev v ta namen. Izvedba Matteievega načrta bi stala okoli 20 milijonov funtov šterlingov (okoli 35 milijard lir), ki jih pa ENI nima. ENI teži pod novim vodstvom za tem, da se reši dolgov, ki jih je pustil Mattel. Sedanje vodstvo ustanove ENI se hoče otresti vseh podružnic, ki so pasivne in potegniti finančna sredstva iz tujine v Italijo.
postopama prilagodijo dejanskemu položaju. To prilagajanje se bo zaključilo konec prihodnjega leta.
KAKŠEN BO BODOČI
RAZVOJ
Pomočnik Dmochotvsfci je mnenja, da se bo poljska izmenjava to leto s tremi glavn ini partnerji SEV povečala za 12 odsto, t. j. bolj kakor je bilo predvideno po sporazumih: s Sovjetsko zvezo vsaj za 12 odsto, s češkoslovašKo za 29 odsto in z Vzhodno Nemčijo za 30 odsto. že zdaj pripravljajo strokovnjaki osnove za nove sporazume in posvetovanja med državami SEV.
IZVOZ POLJSKE
PERUTNINE
Leta 1948 je proizvodnja ko-koši-nosnic na Poljskem znašala 42 milijonov, lani že 65,7 milijona: proizvodnja jajc se je dvignila v tem času od 4,553 na 6,4 milijarde .jajc. Izvoz jajc in perutnine predstavlja (v letu 1964) 17 odsto celotne vrednosti poljskega izvoza. Lani je Poljska prodala v tujino čez 630 milijonov jajc in 1.500 ton jajc v prahu. Domača poraba jajc se je dvignila in znaša danes 160 kosov na leto na prebivalca v mestih in 200 jajc na prebivalca na podeželju.
Sodelovanje med Poljsko in zahodnimi podjetji
Nekaj novega v gospodarskih odnosih med Vzhodom in Zahodom predstavlja ustanovitev skupnega nemško-poljskega podjetja s sedežem družbe v Nemški zvezni republiki. Poljsko državno podjetje za zunanjo trgovino «Polimex» in »Internationale Baumaschinen AG» v Neustadtu sta ustanovila skupno podjetje »DEPOLNA« z glavnico 200.000 nemških mark, katerega naloga bo organizirati uvoz in izvoz težkih strojev med Poljsko in Zahodnim svetom DEPOLNA bo tudi posredovala naročila nemških podjetij, ki naročajo na Poljskem izdelavo strojev po svojih lastnih načrtih
(n)
DIESLOVE LOKOMOTIVE
PO ANGLEŠKI LICENCI
Angleški listi poročajo iz Varšave, da je angleška tovarna Leyland Motors sklenila s poljsko tvrdko za zunanjo trgovino Motor — iniport sporazum, ki bo Poljski omogočil graditev Dieslovih lokomotiv tipa «Leyland». Sporazum vsebuje tudi dogovor glede načrtov in tehničnih podatkov, pa tudi glede izučitve poljskega osebja.
Mešane zbornice o razvoju ilalijansko-jugoslovanske izmenjave
Dr. Caidassi, predsednik trgovinske zbornice iz Trsta se je oglasil v imenu številnih navzočih gostov iz Trsta, Gorice in Vidma. Zaželel je. da bi se mešani odbor za tehnično-eko-nomsko sodelovanje zanimal tudi za splošne jugoslovansko-ita-lijanske probleme. V zvezi z izvajanji italijanskega trgovinskega atašeja dr. Gorle je pojasnil, kako se gospodarstveniki vključujejo v priprave mednarodnih odborov in komisij: državne komisije se pri pogajanjih med državami Evropske gospodarske skupnosti poslužujejo tudi paralelnih delegacij zainteresiranih trg. zbornic, ker študirajo te zbornice posamezne probleme hkrati in paralelno z državnimi odbori in komisijami. Zato bi bilo želeti, da pride do takega odnosa tudi v primeru mešanih odborov in komisij na podlagi snorazuma o tehnično-gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo.
Zbor so pozdravili še člani izvršnega sveta Hrvatske g. šuš-njar. kakor tudi italijanski generalni konzul dr. Restivo, dr. B. Novak v imenu Gospodarske zbornice za Slovenijo in inž. Kneževič, predsednik Jugoslo-vansko-italijanske zbornice, ki je v zvezi z besedami dr. Caidassi j a pojasnil, da so v Rimu pričeli imenovati člane komisij in odborov za postopek o tehnično - gospodarskem sodelovanju ter bi se vsled tega morale tržaška, goriška in videmska zbornica obrniti na delegata ministrstva za zunanjo trgovino v Trstu zaradi imenovanja svojih predstavnikov.
Predsedujoči posl. MEDA, ki je ves čas spodbujal navzoče k razpravi, vendar mu mnogi žal niso sledili, je nato zbor obvestil o zasedanju glede ekor.om-sko-tehničnega sodelovanja, ki je bilo določeno za naslednji dan, predvsem z udeležbo predstavnikov zbornic iz Trsta, Gorice, Vidma na eni ter Slovenije in Hrvatske na drugi strani.
To naslednje zborovanje je bilo sicer živahnejše, ni pa bilo pravilno vodeno. Po številnih pozdravih, ki so vzeli navzočim preveč časa, smo slišali temne-ramentna izvajanja dr. Vatte, ki je analiziral obseg in občasna neravnotežja v obmejnem plačilnem prometu. Omenil je tudi da je promet po tržaškem sporazumu zadovoljiv. Govoril je še o nojavih glede gospodarsko - tehničnega sodelovanja, kjer je posredovalna vloga otež-kočena zaradi velikih razlik v vrednotenju jugoslovanskih izvoznih postavk ali tudi zaradi nezadovdljive kvalitete.
Za gospodarsko zbornico Slovenije je govoril dr. B. Novak, ki je pojasnil navidezno neravnotežje plačilnega nrometa v
goriškem sporazumu:	jugoslo-
vanska pasivna bilanca iz poprejšnjega leta se. pač mora izravnati, in to ni mogoče drugače kot z omejitvijo uvoza. Obmejni sporazum namreč ne pozna »manipulativnega« kredi ta, ki je sicer običajen v pla-čilnem prometu dveh držav. Konec leta 1964 ie bilo v goriškem sporazumu za 3 milijarde pasive in to se sedaj polagoma izravnava.
Videmsko trgovinsko zbornico je predstavljal dr. JOB, ki je med drugim predlagal, da se obmejni prehod Žaga-Ucea uredi kot «turistični, ker takega prehoda sicer ni v dolžini 90 km obmejnega pasu, je pa potreben za poletni turizem še posebej.
PRIMERI INDUSTRIJSKEGA
SODELOVANJA
Navzočim je nato bilo pojasnjeno, da imata tržaška delegacija Italijansko - jugoslovanske zbornice in delegacija zbornic Slovenije in Hrvatske poseben mešani odbor z naslednjimi člani: dr. Vatta, Trevisini, (doktor Job), Bacic in Manolo, oziroma Lesjak, čotar, Lovrečič in De Martini.
O tehnično-gospodarskem sodelovanju je nato obširno tovoril g. ČOTAR iz Kopra ki je precej podrobno obravnaval naslednje primere že aktualnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijami na področju tega odbora;
Tvrdka ZANUSSI, Pordenone oziroma GORENJE v Velenju (Slovenija). za proizvodnjo pralnih strojev, zmogljivost 60 tisoč komadov letno, z letnim kreditom 200 milijonov lir za obnovo in opremo jugoslovanske tvornice, za dobo treh let in povračilom v 4-5 letih, in sicer z izvozom protivrednosti v materialu. Posel je posredovala tržaška tvrdka.
Tvrdka IPLAS (Koper) se zanima za sodelovanje v proizvodnji FVC-cevi za kanalizacijo. Letni prevideni kredit, potreben tvornici, okoli 160.000 dolarjev, predvideni letni izvoz pa 325.000 dolarjev.
PAZ IN K A (Pazin), tekstilna tvornica, se pogaja za koprodukcijo širokega platna za kon-fekcioniranje in se zanima za potrebne statve ter apreturne stroje, v vrednosti okoli 600 milijonov lir v letu 1966. Protipo-stavka naj bi bil izvoz v roku sedem let.
KOVINAR (Kranj). se zanima za sodelovanje v proizvodnji tekstilnih previjalnih strojev in se v tem smislu pogaja s tvrdko SAVIO v Pordenonu. Tudi v tem nrimeru se predvideva nabava opreme iz kredit-
sporazuma predvidela italijanska vlada.
G. čotar je navedel še vrsto drugim primerov, kjer obstaja možnost sodelovanja n. pr. s tvornicami TIK (Kobarid), LA-BINKA (Labin), LESONIT (Jlir ska Bistrica), KRAS (Pivica) ETA (Cerkno), TRENTA (Bo vec), ŽELEZARNA (Jesenice) KOVINOPLASTIKA (Lož), itd Podrobnosti o tem so zanimive predaleč pa bi zašli, ako bi jih naštevali; seveda jih bodo obravnavali v mešanih komisijah obeh zbornic. Zborovanje se je namreč zaključilo s sklenem, da izvršni odbori zbornic obmejnih področij proučijo podrobnosti in tudi imenovanje članov tehničnih komisij.
Poslušalci zborovanja so odnesli v glavnem dobre vtise, pokazalo pa se je vsekakor, da treba v bodoče pristopiti k stvarem bolj ekspeditivno in s pripravljenim podrobnim programom, ki bi ga morali zainteresirani poprej proučiti, na podlagi referatov posameznih strokovnjakov. Z italijanske strani bi kazalo delo poživiti z novimi močmi. Ker gre trenutno predvsem za tehnično sodelovanje, naj bi zbornice nritegnile v odbore predvsem industrijce, ki bodo pristopili k stvari tudi s precej drugačnimi nazori. Nekakšna zev se nakazuje tudi v dejstvu, da so predstavniki z italijanske strani navadno zasebniki četudi člani zbornic, med tem ko so jugoslovanski predstavniki zaradi drugačne strukture in državnega ustroja v bistvu le precej bolj pooblaščeni za sklepe razgovorov. Ne bi bilo napak ako bi italijanska stran pritegnila pač iz vrst industrije predstavnike tvornic z državno udeležbo (n. nr. SA-FOG (Gorica), GRDA (Tržič), OFFICINE MECCANICHE (iz Trsta). ENEL (Trst) itd.), ki imajo danes v Italiji večji pomen, predvsem tudi zaradi investicijskega programa, ki ga Morova vlada napoveduje po ministru za državne udeležbe. Posebni položaj Trsta, ki ga rešujejo iz krize pač v glavnem državni ukrepi, to še posebej narekuje.
B. Z.
ANGLEŠKI ZLOŽLJIVI HOTEL ZA GIBRALTAR
Londonska družba Parcat Ltd bo v kratkem poslala v Gibraltar osemnadstropni zložljivi hotel s 120 sobami. Poslala ga bo seveda v kosih. Podoben zložljiv hotel je v gradnji in zdi se, da jih bo še mnogo. Izvedenci namreč zatrjujejo, da se z gradnjo zložljivih hotelov stroški za delovno silo zmanj-
nih sredstev, ki jih je v okviru šajo za 80 odsto.
ŽELEZARNA JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM SR SLOVENIJA
Telet. 245, 246, 250	Teleprinter: 03196 Ljubljana
Telegram: Železarna Jesenice	Tekoči račun: NR Jesenice 607-13J1-406
PROIZVODNI PROGRAM ŽELEZARNE JESENICE
JEKLA:
konstrukcijska
za cementaeijo in poboljšan je
za vzmeti
orodna
za ladjedelništvo nerjaveča in ognjevzdržna
TOPLA IN HLADNA PREDELAVA: palice;
debela, srednja in tanka pločevina; hladno valjani trakovi; vlečena, luščena in brušena jekla; vlečena žica;
transformatorska in dinamo pločevina
VARJENE CEVI
ELEKTRODE ZA VARJENJE JEKLA ŽEBLJI
BODEČA ŽICA
Podrobnejše informacije lahko dobite v našem katalogu in prospektih
PROGRAMMA Dl FARBRICAZIONB DEL COMPLESSO SIDERURI1IC0 Dl JESENICE
ACCIAI:
da eostruzione
da cementazione e bonifiea
per molle
per utensili
per eostruzione na vi
inossidabili e resistenti al calore
LAVORAZIONE A CALDO E A EREDDO:
barre, lamiere grosse, medie e sottili,
nastri laminati a freddo,
aceiai trafilati,
calibrati e retlificati,
filo trafilato,
iamierini per trasformatori e dinamo
TUBI SALDATI
ELETTROD1 PER SALDATURA Dl ACCIAI CHIODI
FILO SPIN ATO
Informazioni piu dettagliate sono riportate nel nostro catalogo e prospetti illustrativi
Na političnem obzorju
Bencin jim smrdi
Zdi se, da italijanskim nacionalističnim krogom v Trstu nikakor ne gresta v račun dosedanja trgovinska izmenjava v okviru obmejnih sporazumov, in utrjevanje odnosov mirnega sožitja ob meji, sicer si ni mogoče razlagati, zakaj prihajajo na dan s predlogi, ki so v bistvu proti sporazumom 0 izmenjavi med mejnimi področji na Tržaškem in Goriškem.
Kakor smo že poročali, se je deželni odbor odločno uprl poskusu, da bi država, ki pobira visok davek na bencin, znižala ceno bencinu na Tržaškem zato, da ne bi tržaški avtomobilisti kupovali bencina na jugoslovanskem obmejnem področju. ki je zaradi trenutne razlike v tečaju obeh valut mnogo cenejši kakor italijanski. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je med razpravo o tem vprašanju v deželnem svetu izjavil, da bi bil takšen ukrep proti določbam sporazumov o obmejni trgovini, pa tudi proti duhu gospodarskega sodelovanja ob meji.
Ker je ta poskus propadel, sta zdaj liberalna deželna svetovalca Morpurgo in Trauner prišla na dan z novim predlogom, ki pa se v bistvu ne razlikuje od prvotnega. Razlika je samo formalna, kolikor je šlo v prvotnem predlogu za osnutek deželnega zakona, medtem ko predvideva novi predlog liberalnih deželnih svetovalcev vsedržavni zakonski osnutek. Deželni svet naj bi zakonski osnutek sam v smislu deželnega statuta predložil rimskemu parlamentu. Liberalni svetovalci očitno računajo, da bi tako po ovinku minirali videmski sporazum o obmejni izmenjavi, ki dovoljuje brezcarinski prenos bencina v tanku. V smislu tega predloga naj bi se država odpovedala davku na proizvodnjo bencina, ki predstavlja 70 odsto sedanje cene bencina v Italiji, in sicer na vsem obmejnem področju, to je tržaškem in goriškem ter delu tistega dela videmske pokrajine, ki ga zajema videmski sporazum o mejni trgovini na Goriškem. Predlagatelji računajo, da bi se tako cena italijanskega bencina na obmejnem področju izenačila s ceno jugoslovanskega bencina.
(V Italiji stane navaden bencin 110 lir liter, super 120; v Jugoslaviji 115 in 125 dinarjev.)
POTREBNA JE MANJŠINSKA ZAŠČITA. V imenu Slovenske skupnosti je deželni svetovalec dr. Škerk predložil deželnemu svetu zakonski osnutek o zaščiti narodnostnih manjšin. Kazenski zakonik naj se dopolni v smislu, da bo kaznovan vsak državljan, ki bi kakorkoli Žalil pripadnike drugih narodnosti. Ker se je osrednja vlada postavila na stališče, da zakonodaja glede manjšin presega pristojnosti deželnega sveta, naj deželni svet ta zakonski osnutek priporoči rimski vladi, da ga postavi pred parlament. Nedavni javni nastopi proti pripadnikom slovenske narodnostne skupine na Tržaškem so pokazali, da v naših krajih še živi vsaj med delom prebivalstva miselnost, ki spominja na fašizem. Pri organiziranih nastopih proti Slovencem so z besedami in z napisi ščuvali k narodnostni mržnji ter žalili slovensko narodnostno skupino. To je proti načelu enakopravnosti, ki je bilo sprejeto v londonski’ sporazum. Škerkov predlog je proučila komisija deželnega sveta ter je v njej prodrl. Proti so glasovali neofašisti in liberalci, vendar so liberalci pripomnili, da bi glasovali za predlog, ako bi šlo samo za resolucijo, ne pa Za zakonski osnutek.
P^OTI ZAPORI OTROŠKIH VRTCEV O.N.A.I.R.C. V vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini 60 stavkale vrtnarice in druge nameščenke ustanove ONAIRC 6.dni, tako da so bili v omenjenih dneh zaprti vsi vrtci, ki Jih upravlja ta ustanova. Kakor smo že poročali, namerava ustanova ONAIRC zapreti vse svoje vrtce, ker nima zadosti denarja in je njen primanjkljaj dosegel 300 milijonov lir, a država noče prispevati iz svoje blagajne. Zapora vrtcev bi prizadela tudi 26 Slovenk, ki vodijo vrtce. Med vrtci ONAIRC je na Goriškem sedem, a na Tržaškem 18 slovenskih vrtcev. Med zadnio stavko sta dve delegaciji mater v znak solidarnosti s stavkajočimi ženami odšli na razgovor k deželnemu predsedniku dr. Berzanti ju in dr. Moli-nariju pri vladnem komisariatu, spremljali pa sta ju pokrajinska Svetovalka Jelka Grbec in občinska svetovalka Jole Burlo. De-leg_acija mater je bila tudi pri deželnem odborniku za šolstvo Prof. Vicariu. V zvezi s to zadevo je na zadnji seji deželnega sveta komunistični svetovalec dr. šiškovič naslovil na odporništvo za šolstvo vprašanje, kakšne korake je napravilo odporništvo proti zapori vrtcev. Odgovor odbornika prof. Vica-ria, da je odbor posredoval pri zakladnem ministrstvu, da se Premagajo težkoče pri iskanju denarnega sklada za ustanovo ONAIRC, je dr. šiškoviča le del-bo zadovoljil. V Miljah pa je Dua na zadnji seji občinskega sveta izglasovana enotna resolu-mja glede dokončne ureditve Prašanja vrtnaric in name-Sčenk ustanove ONAIRC.
Današnji Piran
Preteklo soboto so prebivalci piranske občine slavili svoj občinski praznik. Navada je, da ob tej priložnosti občinski odbor poda pregled gospodarskega m kulturnega razvoja. Sedanji predsednik občine inž. Zlatko Pajk je že v petek popoldne na svečanem sprejemu prebral obširno poročilo o življenju in delovanju piranske občine. Ob tej priliki so bili odlikovani nekateri zaslužni javni delavci, med temi tudi upokojeni učitelj Vladimir Kodrič, ki je med drugim delom vložil mnogo truda tudi za ureditev akvarija v Piranu.
V našem poročilu o razvoju piranske občine se moramo zaradi pomanjkanja prostora o-me.jiti predvsem na turistično dejavnost, ki postaja čedalje bogatejši vir dohodkov, čeprav predstavljajo dohodki iz turizma še vedno samo okoli eno sedmino vseh dohodkov; mimogrede se bomo dotaknili tudi nekaterih gospodarskih vprašanj, ki so bila zlasti predmet tiskovne konference.
Piranska občina šteje danes okoli 12.200 prebivalcev, od teh jih živi v samem Piranu okoli 6.200. Ko omenjamo gospodarsko dejavnost ne smemo pozabiti, da je Piran sedež Splošne plovbe, nadalje ladjedelnice pa tudi nekaterih industrijskih podjetij ; Piran ima tudi svoje soline (v Sečoljah in Strunjanu), katerih dejavnost pa zaradi slabih vremenskih razmer upada. V turizmu se najbolj udejstvuje Portorož, kjer je bilo v zadnjih letih dograjenih več novih hotelov (v samem Portorožu in Luciji). Tudi kmetijstvo je še vedno vir dohodkov velikega dela prebivalcev; saj se z njim ukvarja poleg skupnih posestev tudi veliko število zasebnikov. Pokazala se je potreba, da bi carinske oblasti dovolile uvoz majhnih kmetijskih strojev po znižani carini.
Soline, ki jih upravlja podjetje »Droga« so se letos zaradi neugodnega vremena slabo od-
rezale; pridobljene je bilo nam' reč samo 3.500 ton soli, medtem ko so lani pridobili 18.000 ton. Obstoji načrt, po katerem se bodo soline v Luciji postopoma opustile, ker so dejansko nedonosne in tudi vremenoslovci napovedujejo za bodoča leta malo sončnih dni. Ostale bodo soline v Strunjanu. V Luciji nameravajo del nekdanjih solin uporabiti za pristanišče namenjeno prezimovanju jaht. Podjetje »Droga« je letos investiralo okoli 100 milijonov din v soline, zaradi slabega vremena pa je ta investicija ostala brez pravega učinka. Področje solin v Sečovljah je izpostavljeno tudi pogostim poplavam Dragonje.
Letos so z razvojem turizma v piranski občini zelo zadovoljni. Prenočitve so v prvih osmih mesecih dosegle 557.592 (lani 513.459). od tega jih je bilo 262.837 s strani domačih gostov (lani 288.291), tulih pa 294.755 (245.168). Napredovanje tujih gostov je torej očitno. Temu primerno so se dvignili tudi dohodki od turizma, in sicer je znašal v omenjenem času devizni nritok od tujega turizma 4,908.000 dolarjev, lani v istem razdobju 3,507.000. Domači turizem je letos vrgel 1 milijardo 89 milijonov dinarjev (lani 950 milijonov 848.000 dinarjev).
Zavedajoč se važnosti turizma, namerava občina v prihodnje posvetiti tei panogi veliko pozornost ter nadaljevati z izgradnjo turističnih objektov. Prav tako se zaveda, da je treba tudi skrbeti za zunanje lice turističnega mesta, kakor je Piran. V ta namen bi bilo zlasti potrebno na novo tlakovati ali vsaj izboljšati sedanji tlak. V prihodnje nameravajo tudi posvetiti večjo pozornost vzgoji meščanstva, ki ga sestavljajo povečini doseljenci iz krajev z najrazličnejšo miselnostjo in navadami, zlasti na vzgoii otrok v duhu, ki ga zahteva turistično mesto.
PRED PODRAŽITVIJO KRUHA? V mestu se je razširila vest, da italijanska vlada morda ne bo več obnovila koncesije, po kateri prejema Trst žito po nižji (»politični«) ceni, spričo katere stane kruh pri nas manj kot drugod v Italiji. Kot znano, je uvedla to koncesijo zavezniška vojaška uprava, od leta 1954 dalje pa je italijanska vlada obnavljala koncesijo vsakih 6 mesecev na zahtevo vladnega komisariata kljub ostremu nasprotovanju- poljedelskega ministrstva.
VANDALSKO POČETJE. V nedeljo popoldne in v- noči med ponedeljkom in torkom so neznanci razbili s kamenjem 19 šip slovenskega šolskega poslopja pri Sv. Ivanu. Ravnatelj učiteljišča prof. Kacin je zadevo prijavil policiji, ki pa doslej še ni odkrila krivcev.
POSLOVANJE URADA ZA POKLICNO USMERJEVA.NJE. Svoj čas smo poročali, da je bil pri tukajšnji trgovinski zbornici ustanovljen Urad za poklicno usmerjevanje. Te dni se je začel v dvorani za sestanke (Ul. S. Nicolo) ciklus predavanj vidnih strokovnjakov, ki se ga udeležuje veliko število univerzitetnih in drugih študentov. V ponedeljek in sredo so bila predavanja namenjena študentom gospodarske, inženirske in znanstvene fakultete pri tržaški univerzi, v ponedeljek, 25. t. m., in v sredo, 27. t. m. (z začetkom ob 18. uri) pa bodo predavanja
za študente filozofske in medicinske fakultete.
STAVKA RDEČEGA KRIŽA. V ponedeljek se je začela stavka osebja Rdečega križa, ki je bila napovedana za nedoločen čas. Stavkajoči zahtevajo med drugim poenotenje plač in dokončno rešitev vprašanja stale-žev.
»GARIBALDINSKE BRIGADE«. Prihodnjo nedeljo bo v Vidmu slovesna proslava 22. o-bletnice ustanovitve partizanskih udarnih brigad »Garibaldi«. Prisotna bodo zastopstva iz dežele Furlanije-J uli j ske krajine, Benečije, Tridenta in Gornjega Poadižja, pordenonskega okrožja in Emilije, pa tudi Slovenije in Koroške.
LETALIŠČE V RONKAH. Dne 31. oktobra bo v Ronkah uradna otvoritev prenovljenega letališča. Za zdaj lahko na njem-pristajajo manjša letala, toda po podaljšanju pristajalne steze, bo letališče sprejemalo tudi velika reakcijska letala.
8. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN. Od 23. t. m. do 31. t. m., bo v našem mestu 8. slovenski športni teden. Okrog 900 mladenk in mladincev se bo med seboj pomerilo v atletskih panogah, odbojki in košarki, nogometu (finale), namiznem tenisu, »med dvema ognjema«, streljanju itd. Plavalne tekme so se že zaključile (v občinskem bazenu).
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« je odplula 18. oktobra z Reke proti Trstu. Ladja «Bočna» je zapustila te dni Abidjan, namenjena proti Jadranu. »Bohinj« pripluje 22. oktobra v Barcelono, od koder bo nadaljevala plovbo proti Valenciii (23. oktobra) in zahodnoafriškim pristaniščem. »Dubrovnik« pluje proti Temi, od koder bo odplula najprej proti Abidjanu. »Pohorje« se zasidra v prihodnjih dneh v Port Harcourtu. »Zelengora« pristane 24. oktobra v Takoradiju, od tod pa bo nadaljevala plovbo proti Temi in Lomeju. »Bovec« pluje proti Jadranu. »Ljubljana« je zasidrana na Reki. »Ljutomer« zapusti te dni Rio Grande, namenjena proti Buenos Airesu.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
ODHODI IZ TRSTA Proga Jadransko morje-Severna Evropa: »Bratstvo« 21. oktobra, »Pula« 31. oktobra; Proga Jadransko mor je-Južna Amerika: »Bovec« 25. oktobra; Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: «Risnjak» 24. oktobra;
Proga Jadransko morje-Perzijski zaliv: »Lika« 6./7. novembra, »Uljanik« 15./30. novembra; Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: »Dinara« 21. oktobra;
Proga Jadransko morje-Daljni vzhod: »Triglav« 21./22. oktobra, »Kosovo« konec oktobra ali v začetku novembra.
KULTURA IN ŽIVLJENJE
NA ŠE SOŽALJE
UMRLI SO: v Trstu 88-letni Andrej Loj, 80-letna Angela Koš-merlj, Angel Bak s Proseka, 33-letni Edvard Malalan, _86-letni Ivan Kocjančič »špenčič), naj starejši vaščan v Krogljah in njegova sestrična 80-letna Urša Kocjančič vd. Jercog, Jožefa Babuder iz Boršta, 82-letna Ma rij a Krasovič vd. Ščuka, 81-let-na Marija Grgič vd. Križmančič in 75-letni Franc Pertot; v Gorici 66-letna Ana Pipan, 77-letna Marija Pete jan vd. Malič, 75-letna Marija Komjanc por. Kreše vec iz Pevme in Marija Ma-kuč iz Štandreža, žena bivšega občinskega svetovalca DFS v štandrežu Antona Makuca; v Ljubljani Pij a Ujčič, žena lekarnarja Ujčiča, ki je služboval v Gorici v letih 1921-26, pa je moral zaradi fašističnega preganjanja zapustiti Gorici in je odprl svojo lekarno v Laškem.
ZAGONETNA SMRT MLADENIČA Z OPČIN V Terniju, kjer je služil vojaški rok, je umrl za boleznijo 21-letni Stojan Pečar z Opčin. Po 6 mesecih vojaškega , službovanja pokojnega Stojana so karabinjerji sporočili njegovim staršem, da je sin hudo bolan. Starši so takoj pohiteli v Terni, vendar je bil nesrečni Stojan že mrtev. Mladenič je bil tako v zasebnem življenju kakor pri vojaških oblasteh zelo priljubljen.
ALBAROSA BARBERA. Pri| prometni nesreči v bližini Dej vina je izgubila življenje hči finančnega intendanta v Trstii dr. G. Barbere 18-letna Albarcj-sa. Rajnka je vozila avto Fiajt 500 v smeri proti Trstu, ko jje nenadno izgubila oblast nad vozilom in silovito trčila v nasproti vozeči avto »Giulia«, katerega je upravljal 49-letni dr. F. Moe/o-irovich iz Trsta. Zaradi hudjih poškodb je izdihnila med prevozom v bolnico.
IRMA MASE VD. BOTTEftI. V Gorici je za boleznijo um|rla Irma Mase vd. Botteri, mati pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije v Trstu in novinarja dr. Guida Botterija.
«Ujetega ptiča tožba»
Prav je, da o tako čustvenem pesniku-liriku, kakor je bil Simon Gregorčič, govorimo čustveno. Predavatelj prof Slavko Kretič in njegov spremljevalec z diapozitivami Rudi Hoenn sta govorila o Gregorčiču res z občutkom ter sta poslušalce na večeru Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani povlekla za seboj in ganila. Gregorčiču res ni bilo življenje postlano z rožicami, pač pa ga je čakal trnjev pot slovenskega razumnika in umetnika. Mislimo pa, da le ne gre postavljati predavanja o našem velikem pesniku na temo »Ujetega ptiča tožba«; tako skoraj pobledi njegova podoba velikega umetniškega ustvarjalca in velikana v slovenskem leposlovju ter borca za narodnostne pravice gori-ških Slovencev, pa tudi za socialno zapostavljanje. Da se je pod vplivom matere odločil za duhovski stan brez pravega poklica. bo držalo in njegovi notranji boji zaslužijo tembolj naše sočustvovanje. Toda če se otresemo teh čustev do same njegove osebe ter sodimo neka ko - egoistično s splošnega gledišča našega naroda in umetnosti sploh, potem se moramo vprašati, ali bi bil naš go-riški slavček tako pel, ako bi se njegova pesem ne porodila prav iz teh duševnih bojev in trpljenja. Spričo tako postavljenega predavanja —- na temo »Ujetega ptiča tožba« namreč — nastaja nevarnost, da pride pri predavanju bolj do izraza umetnikovo tragično življenje, kakor njegovo veliko delo in njegova notranja kljubovalna sila proti težavam, ki jih prinaša življenje. V naših razmerah bi kazalo bolj prikazati Simpna Gregorčiča kot pesnika še vedno živih »Naš čolnič otmimo« (upodobljene tudi na nagrobnem spomeniku) in »Soči«.
Radi sicer naglasimo, da je bilo predavanje lepo sestavljeno in podano. V Slovenskem klubu je bilo doslej malo tako privlačnih nastopov.
L. B.
RUSKEMU PISATELJU
NOBELOVA NAGRADA
Letošnja Nobelova nagrada za leposlovje je bila podeljena ruskemu pisatelju Mihajlu Alek-sandroviču šolohovu. Švedska
Sbtiolni ==£—
-s" UTRINKI
MANJ DELA V OPEKARNAH. V italijanskih opekarnah so od aprila do konca septembra letos odpustili okrog 9.000 uslužbencev zaradi zmanjšane nro-izvodnje. V trimesečju april-ju-nij je bilo odpuščenih 5?000, a v trimesečju julij-september nadaljnjih 4.000 uslužbencev. Svojo delovno silo je skrčilo 37 odsto vseh opekarn-, 25 odsto opekarn je celo prenehalo obratovati.
ITALIJANI UŽIVAJO VEDNO VEČ ALKOHOLNIH PIJAČ. Po-izvedovalnje italijanskega ministrstva za zdravstvo je pokazalo, da se potrošnja alkohola na prebivalca v Italiji veča. Navajamo podatke o povprečni notrošnji alkoholnih pijač na vsakega prebivalca v enem letu (v litrih):
akademija je tega pisatelja izbrala med 88, ki so se potegovali za nagrado, in sicer v priznanje umetniške sile in objektivnosti, s katero je prikazal v svojem eposu o Donu določeno razdobje v zgodovini svojega ljudstva, življenju ob Donu je šolohov posvetil dvd romana. Prva zvezka obeh del sta nastala okoli leta 1930. Šolohov je bil rojen leta 1905 in živi zdaj v Vešenskaji ob Donu. Zlato medaljo, zadevno listino in ček za 282.000 kron (okrog 35 milijonov lir) mu bodo izročili v Stokholmu 10 decembra.
Šolohov je v romanu »Tihi Don« pa tudi v drugem svojem delu »Zemlja pod plugom« z vso objektivnostjo prikazal življenje na kmetih, pa tudi preganjanje kulakov. (Prvi roman je izšel leta 1928, drugi 1932). čeprav je prejel Stalinovo nagrado za u-metnike, je bil odločen nasprotnik Stalinove politike. Bil je
	1950	1962
vino	79,8	112,5
pivo	3,3	7,8
alkohol	0,7	1,4
Slovensko gledališče v Trstu
jubilejna sezona 1965-66 Otvoritvena predstava Ivan Cankar HLAPCI
Režija:
Branko Gombač Scena in kostumi:
Avgust Lavrenčič
PREMIERA:
V	četrtek, 28. oktobra ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE:
V	soboto, 30. oktobra ob 21. uri (abonma prva ponovitev)
V	nedeljo, 31. oktobra ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski)
V	sredo, 3. novembra ob 20. uri (študentski abonma)
V	četrtek. 4. novembra ob 21. uri (Invalidski abonma)
V	petek, 5 novembra ob 21. uri (sindikalni abonma)
V	soboto, 6. novembra ob 21. uri (abonma za okolico)
V	nedeljo, 7 novembra ob 16. uri
OSEBE: Župnik — Jožko Lu-keš; Nadučitelj — Stane Raztresen; Jerman, učitelj — Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvard Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodo-škova; Minka, učiteljica — Angelca Caharija: Zdravnik — Rado Nakrst; Poštar — Rinald Vremec; Zupan — Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrstova; Kalander, kovač — Danilo Turk; Kalandro-va žena — Justina Vugova; Pi-sek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, kmet — Pavel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jazbec; I. delavec — Edvard Žerjal; I. kmečki Fant — Pavel štrajn.
V	vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, Olga Šonc, Nora Jankovič, Olga Rončel j, Ina Piščanc, Jadranka Grgič.
V	vlogah kmetov in delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Mario Barut, Anton Požar, Eni o Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc.
Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734-265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo cenjeno občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom predstav.
Navajamo gibanje cen nekaterih najvažnejših italijanskih in uvoženih živil. Danes lahko rečemo, da so se cene v primeri s prejšnjim nihanjem precej u-stalile.
MASLO TUDI IiZ
ZALEDNIH DRŽAV
Najprej bomo spregovorili o mlečnih izdelkih, in sicer v prvi vrsti o maslu. Tržaški trgovci z jestvinami imajo na voljo pretežno italijansko maslo, mnogo pa tudi inozemskega, zlasti jugoslovanskega, avstrijskega, francoskega, nizozemskega in poljskega.
Domače maslo izdelujejo seveda največ iz mlečnih pridelkov alpskih področij. Izdelujejo in »pakirajo« ga tovarne mlečnih izdelkov, ki jih je v vsej Italiji nič koliko, ter ga nato prodajajo trgovcem na drobno in na debelo, ali izvažajo pod najrazličnejšimi imeni. Tako na primer družba Bortolotti nabavlja velike količine surovin- od proizvajalcev, sama izdeluje maslo, ga nato pakira v zavojčke po 100 g vsak ter prodaja pod imeni «Val Gardena«, «pre-alpino», itd. Tako maslo’ dobiš v trgovini na drobno po 140 lir za zavojček. Maslo v zavojčkih no 100 g družbe Polengh; Lombardo pod nazivom »Concor-dia» se prodaja na drobno po isti ceni, cena maslu Inverniz-zi in Alban-i se suče med 145 in 160 lir za 100 g. Branico se prodaja po 380 lir za 250 g in tako naprej. Splošno se cena italijanskega masla suče med 130 in 160 lir za zavojček po 100 g, kar da 1300-1600 lir za kilogram.
Ker smo tik ob jugoslovanski meji j6 naravno, da razpolagajo tržaški trgovci z jestvinami tudi z jugoslovanskim maslom, v prvi vrsti s »čajnim maslom«.
Naj novejše cene živil v Trstu
Maslo in mlečni izdelki, meso, sladkor in kava
Naše gospodinje prav rade kupujejo to maslo. Originalno «čajr.o maslo« lahko dobijo gospodinje od običajnih maiih preprodajalcev z onstran meje, v kolikor ga same ne hodijo kupovat v Sežano, Koper in drugam. Sicer pa ga imajo na voljo tudi sami trgovci; to je povečini pakirano v Italiji. Uvoženo »čajno maslo« dobavlja grosistom in trgovcem na drobno goriško podjetje Cremerie Isontine. V trgovini te stane to maslo 320 lir za zavojček 250 g. V Ljubljani dobiš kilogram »čajnega masla« za 2.000 dinarjev; Tržačane stane torej 1000 lir ali 250 lir četrt., medtem ko stane v Trstu kg »čajnega masla« 1.280 lir.
Podjetje Cremerie Isontine nabavlja maslo tudi v Avstriji. Avstrijsko maslo, pakirano v Gorici, stane na drobno prav tako 1.280 lir kg. V nrodaji na drobno dobiš tudi še nizozemsko in francosko maslo, ki se jima cena suče nekaj nad 330 lir za zavojček 250 g, dočim dobiš poljsko maslo za 1.400 lir kg (v zavojčku po 250 g za 350 lir); poljsko maslo pakira goriško podjetje Burdin. V proda ii je tudi madiarsko maslo.
Potrošnja masla in njegovih surogatov je dosegla v Trstu v letošnjem avgustu 501,26 stota, v lanskem pa 518,87, to pomeni, da se .je avgusta letos nekoliko znižala v primerjavi z lanskim avgustom.
KAKO SE PRODAJA SIR
Tega je v prodaji mnogo vrst. Parmezan »Parma Stravecchio« stane 180 lir za 100 g, Salus 66
lir, Danabio 130, Gorgonzola 130, Latteria Friuli 100-110, Da-nese 120, Fontina 110-130, Ta-leggio 130-140 in med dragim Fontina Piemontese 100 lir za
100 g.
Potrošnja sira in dragih mlečnih izdelkov (brez masla) je v Trstu znašala avgusta 1.521,92 stota in je v primerjavi z lanskim mesecom avgustom (1 tisoč 697,03) upadla.
DRUGA ŽIVILA
Sladkor se prodaja po stalnih cenah, prihaja pa večidel s Kube. Lansko leto so imeli naši trgovci na voljo tudi mnogo češkoslovaškega sladkorja. Kilogram sladkorja iz vreče stane 235 lir, kg rafiniranega sladkorja v zavojčkih po 1/2 in 1 kg stane 245 lir, kg sladkorja v kockah prav tako v zavojčkih 1/2 ali 1 kg pa^ stane 270 'lir.
Kava. Cena surove kave se suče v splošnem okoli 1.280 lir za kg, dočim se cena pečeni kavi suče nekako od 160 pa do 200 lir za 100 g. Kava v prodaji prihaja npr. iz Brazilije, Portorika, Kostarike, Haitija in od drugod, v trgovinah z jestvinami in v javnih lokalih, kjer kavo pražijo pa je kava vselej mešana
Moka. Kilogram bele moke stane 120 lir, koruzne 90 lir in pšeničnega zdroba (»semolino«) pa 200 lir.
MESO IN MESNI IZDELKI
Pri tržaških mesarjih je mesa dovolj v zalogi. Cene mesa do-
loča pokrajinski odbor za cene, to pomeni, da mesarji mesa ne smejo prodajati po cenah, ki bi bile višje od določenih. Cena telečjemu mesu se je samo v tem let-u že večkrat spremenila, zdaj je nižja, nato spet višja.
Zadnjič se je teletina pri nas pocenila v avgustu ,in sicer so sedaj njene cene naslednje: meso za golaž 820 lir za kg, prsi in pleča 980 lir, rebrca 1.720, pleča brez kosti 1.820, stegno brez kosti 2.240 in zrezki 2.520 lir za kg.
Tržaški mesarji so nejevoljni, ker hodijo Tržačani kupovat meso tudi v Jugoslavijo, namreč na tamkajšnje obmejno področje. Cene mesa so se v Jugoslaviji v zadnjem času spet nekoliko znižale. Tako so 1. oktobra pocenili meso v Kopru, kjer se cene govedine za posamezne dele sučejo med 720 in 1.880 dinarji, cene mlajše govedine med 720 in 2.120 in telečjega mesa med 960 in 2.300 dinarji za kilogram.
V Ljubljani dobiš zdaj prvovrstno meso brez kosti tudi za 2.000 dinarjev pri kg.
Glede potrošnje mesa v Trstu je značilno, da se veča potrošnja svežega govejega in telečjega mesa ter svinine, dočim polagoma upada potrošnja ovčjega in kozjega ter splošno zmrznjenega mesa. Tako je znašala v avgustu tega leta potrošnja svežega govejega in telečjega mesa 2.035,60 stota proti 1.827,59 stota v lan-skem avgustu, svinine 412,77 stota proti 140,06, ovčjega in kozjega mesa 28.9 stota proti 22,06 in zmrznjenega me-
sa 509,74 proti 773,07 v lanskem avgustu.
In še nekaj o mesnih izdelkih. Njihove zaloge so pri naših trgovcih z jestvinami vselej bogate. Surova gnjat S. Daniele le v prodaji po ceni 250 lir za 100 g, kuhana Praga 170 lir, cosso-collo» uležan 180 in furlanska salama 950 lir (za kg).
Znano podjetje Dukcevich je nedavno odprlo novo tovarno, v kateri na poseben način predeluje svinjsko, goveje in drugo meso ter izdelujejo nekakšne debelejše hrenovke. Pravijo jim »Duke«, pakirana so v najior.-skih vrečicah in stanci o 150 lir par. Lahko iih uživamo kar surove ali pa jih lahko segrejemo v topli vodi kar zavite v vrečici.
Ostalim hrenovkam se cene sučejo takole: navadne 100 lir za par .navadne v vrečicah 110, a olupljene v vrečicah 100 za dva para.
Tržaška potrošnja prekajenega in drugače pripravljenega mesa je znašala v letošnjem avgustu 1.086,91 stota, torej manj kakor v istem mesecu preteklega leta, ko je dosegla 1.137,71 stota.
oseben prijatelj N. Hruščova ter ga je leta 1959 spremljal na poti tudi v Ameriko. Po vojni je izdal še dve knjigi (»Bojevali so se za domovino« 1. 1944 in »Usoda človeka« leta 1957), vendar so kritiki mnenja, da ti deli nista dosegli ravni prvih njegovih romanov.
«Današnja Jugoslavija?)
»JUGOSLAVIA OCGI« — Qua-derni di Mondo operaio Znana italijanska socialistična revija »Mondo operaio« je pričela izdajati posebne »zvezke«. Prvi zvezek se nanaša na «današnjo Jugoslavijo«. Zanj so prispevali ugledne osebnosti z italijanske in jugoslovanske strani. V u-vodni besedi je rečeno, da bodo ti zvezki obravnavali žive in aktualne probleme ter prinašali zadevno dokumentacijo, ki bi je sicer sama revija (Mondo operaio) v svojih mesečnih izdajah ne mogla zajeti. Eden izmed važnih problemov, ki morejo zanimati Italijane, zlasti pa socialiste, so gotovo odnosi med italijanskim narodom z Jugoslovani. Iz vrst italijanskih socialistov so izšli že veliki duhovni voditelji, kulturni delavci in pisci, kakor Giorgio Spini, Leonida Bissolati in Gaetano Salvemini, pa tudi politiki, kakor vodja italijanske rezistence Ferruccio Parri, ki so brez predsodkov delali za zbližanje med jugoslovanskimi narodi in italijanskim ljudstvom. Za sodelovanje z Jugoslavijo deluje zdaj tudi Mario Zagari, ki kot član vlade kotovo vpliva tudi na zunanjo politično usmeritev Italije.
Za prvi zvezek so prispevali: Gianni Finocchiaro (Conoscere la Jugoslavia); Edvard Kardelj (Rapporti socialisti e autogo-verno sociale nella nuova co-stituzione socialista); Aleksander Petkovič (La lega dei co-munisti e 1’unione socialista nella societa jugoslava contem-poranea); Svetozar Vukmanovič — Tempo (I sindacati e l’auto-gestione operaia); Jakov Sirot-kovič (Sul sistema della pia-nificazione sociale in Jugoslavia); Slavko Komar (Obiettivi e risultati della politica agra-ria jugoslava); Branko Colano-vič (Alcuni problemi deilo svi-luppo industriale della Jugoslavia); Anton Vratuša (I rapporti tra le nazionalita delle comu-nita socialiste federali di Jugoslavia) ; Josip Gjergja (Gli elementi fondamentali della concezione della politica estera jugoslava); Paolo Vittorelli (II contributo della Jugoslavia alla distensione nel mondo); Miloš Nikolič (Aspetti attuali della politica culturale della lega dei comunisti jugoslavi); Vico Morpurgo (Premesse per un dialogo
culturale); Giorgio Spini (Ju-slavia e Italia: ieri ed oggi); Giuseppe Manfrin (Contributo italiano nella iotta popo-lare di liberazione della Jugoslavia) in Mario Zagari (Coesistenza e collaborazione nei rapporti tra Italia e Jugoslavia). Zvezek je ilustriran s podobami slikarjev Ivana Generaliča in Krsta He-gedušiča.
Edvard Kardelj prikazuje italijanski javnosti osnove nove jugoslovanske ustave, ki je predvsem njegovo delo, in sicer kolikor ureja odnose države do državljanov kot proizvajalcev. Jugoslovanska dražba se oslanja na načela skupne (socialne) lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in na socialistične gospodarsko-socialne odnose, piše avtor. Zasebna lastnina so lahko samo sredstva, ki služijo za individualno delo; v načelu ni omejitev glede individualnega dela z individualnimi sredstvi. Zasebna lastnina na podeželju je omejena na 10 hektarov obdelovalne zemlje. Kakor spozna bralec že iz tega kratkega citata, je članek pisan pregledno in lahko razumljivo.
KNJIŽNI FESTIVAL
V FRANKFURTU
Knjižnega festivala v Frankfurtu, ki se je zaključil prejšnji teden, se je udeležilo 2.376 založnikov iz 38 držav.
KDO JE ODKRIL
AMERIKO ?
Poročilo o odkritju Amerike, ki ga je sestavila ameriška u-niverza Yale, trdi, da ni Ameriko odkril Krištof Kolumb, temveč Norvežan Leif Erikson. Tej trditvi se je uprl John La Corte, ustanovitelj in ravnatelj italijansko-ameriškega zgodovinskega društva. Ta je strgal podobo svetovnega zemljevida iz leta 1440, na katerem je bil označen »Vinland«. La Corte je Američan italijanskega porekla.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOUCACClO. 8 TeL 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre voze za tu In Inozemstvo. — Po strežba hitra. — Cene ugodne
KERZE
TRST
Trg. S. Oiovanni, 1 Tel. 35-019
peči na kerozen, plin, tekoči plin in elektriko pralni stroji hišne in kuhinjske pritikline
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRST — Trg Oberdan 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
Grand Hotel Toplice-Bied
Prvovrsten hotel odprt rasen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave m razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vma
OBIŠČITE
Park-Holel«-Gorita
m '-m* i
■DU
Ž .	5*:!
v Novi Gorici Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu« in »Zvezda
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A. - D- D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G t A V*KM G A L l R 600:000.000 • VPLAČANIH L I R 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRED
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg z žitaricami je slab, saj so kupčije s pšenico popolnoma mirne in tudi na trgu s koruzo letošnjega pridelka prevladuje ponudba. Veliko je povpraševanje po krmi, posebno po senu. Na živinskem trgu ostaja vedno več glav neprodane živine, in to živine za rejo kakor klavne živine. N ek a j povpraševanja vlada samo za krave mlekarice. Cene prašičem in perutnini so nizke, medtem ko so cene jajcem precej visoke. Zaradi nasičenosti trga z uvoženim mas-slom, gre to slabo od rok; cene padajo. Letošnja trgatev gre h koncu, toda cene vinu so še precej nestalne, ker nekateri napovedujejo, da bo letošnje vino po kakovosti slabše od lanskega, z drugih predelov pa spet prihajajo vesti, da bo vino zelo dobro. V tem mesecu se je začelo obiranje oljk, toda niti ta vest ni dvignila cen olju, ki so zelo slabe. Zelenjav-
ni trg je še vedno dobro založen, toda zaradi zmanjšanja pošiljk sadja, posebno grozdja, jabolk in hrušk, se cene temu sadju dvigajo.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo: suh česen 100 do 200, erbete 50-100, karčofi 100-130, korenje 48-72, cvetača 48-84, zelje 30-72, čebula 36-60, dišeča zelišča 150-300, svež fižol 48-168, droben fižol 240-300, debel fižol 84-120, gobe 1400-1700, cikorija 50-100, solata endivija 75^150, paradižniki 18-120, peteršilj 63-188, repa 36-72, zelena 48-120, špinača 75-125, bučice 120 do 156, buče 45-70; banane 220 do 308, navaden kostanj 50-120, maroni 150-250, kaki 36-120, jabolka vrste delicious 96-156, re-nette 96-156, hruške 144-180, belo grozdje 132-216, črno grozdje 48-120, pomaranče 600-660, limone 155-180 lir za kg
ŽIVINA ZA REJO
IJNT KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Klavna živina: krave I. 320-350, II. 200-240, jun-
MEDNARODNA TRŽIŠČA				
CHICAGO		5.10.65 12.10.65 19.10.65		
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		161 i/2	157 5/s	159 Vi
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	• ►	115 Vz	114 5/8	114,—
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	!» 't	60,—	61,50	60,50
Cin (stot. dol. za funt) . . .		187,50	186,50	181,75
Svinec < stot. dol za funt) . . .		16,—	16,—	16,—
Cink (stot. dol za funt) . . .		15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	, *	24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .	• e	77,75	77,75	77,75
Antimon (stot. dol. za funt) . .	• •	44,—	44,—	44,-
Lito železo (stot. dol za funt) .		63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol za steklenico)		640,—	640,—	630,—
Bombaž (stot. dol za funt)		29,25	30,50	30,38
Volna (stot. dol. za funt)		171,-	173,—	174,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .		44,—	43 Ve	43 Ve
Kakao (stot. dol. za funt) . .		16,55	15,86	16,27
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	» .	2,30	2,10	2,45
LONDON				
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)		435,—	440,—	450,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .	. ,	1742,10	1470,—	1432,10
Cink (funt šter. za d. tono) . .	, ,	109,5	111,-	114,—
Svinec (funt šter za d. tono) .	, ,	107,15	111,-	113,—
Kavčuk (penijev za funt) . , .	% %	19 1/2	19 Ve	19 "/,«
SANTOS				
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg)		6100,—	6100,—	5900,—
Na mednarodnih trgih s surovinami so prejšnji teden zabeležili podražitev bakra, svinca, cinka, volne, jute in kakava ter pocenitev cina, kavčuka, kave, pšenice in koruze. Tečaj aluminija, litega železa, živega srebra, bombaža in sladkorja je ostal v bistvu nespremenjen.
KOVINE
Cena bakra se je na londonski kovinski borzi nekoliko dvignila, dočim je v New Torku nazadovala. V Londonu se cena dobro drži zaradi krize v Rodeziji in pa zaradi pomanjkljivih zalog rdeče kovine. Povprašujejo zlasti po bakru «wirebars». V New Torku je položaj podoben, v začetku preteklega tedna so bile cene čvrste kot odmev na visoke cene v Londonu in na rodezijsko krizo, proti koncu tedna pa so nekoliko padle. Tečaj cina se na vseh borzah polagoma niža, ker je tudi v Fenangu padel. Povpraševanje je povsod slabotno, zato so kupčije precej slabe. Tečaj cinka se je v Londonu povzpel. V Združenih ameriških državah so pridobili v septembru 89.3C3 ton cinka proti 91 tisoč 220 ton v avgustu; v vseh devetih mesecih so pridobili 800.276 ton ali 29.743 ton več kakor v razdobju januar-september 1964. Konec septembra so imeli Američani v zalogah 27.305 ton cinka ali 9.932 ton manj kot v istem času lani. Samo v septembru so se zaloge skrčile za 1.863 ton. Londonske zaloge znašajo kljub znatnim pošiljkam iz Sovjetske zveze le 2.749 ton; v septembru so se zmanjšale za okrog 900 ton Tečaj svinca se je rahlo dvignil. Angleške zaloge te kovine so znašale konec septembra 3 tisoč 840 ton ali 50 ton manj kot mesec dni poprej
KAVCIIK
Cena kavčuka je v Singapuru nazadovala. Ameriška General Services Administration je v drugem letošnjem trimesečju razpečala 29.625 ton presežkov; od oktobra 1959 pa do danes je postavila na trg vsega 458 tisoč 216 ton'gumija iz strate-
VALUTE V	MILANU	
	12.10.65 19.10.65	
Amer dolar	622,75	623,—
Kanad dolar	572,—	572,—
Nem marka	155,50	155,50
Francoski fr.	127,15	127,05
švicarski fr	144,35	144,25
Avstrijski šil.	24,14	24,10
Avstral funt	1383,—	1383,—
Egipt funt	739,—	739,—
Funt št pap.	1744,—	1744,—
Funt št zlat	6375,—	6375,—
Napoleon	6300,—	6300,—
Zlato (gram)	716,—	716,—
Din^r (100)	Trst	
drobni 39-41	debeli	39-41
BANKOVCI	V CURIHU	
19. oktobra 1965		
ZDA (1 dolar)		4,29
Anglija <1 funt št.)		12,-
Francija (100 n	fr.)	87,—
Italija (100 lir)		0,69
Avstrija (100 šil.)		16,60
r-SSR (100 kr.)		11,—
Nemčija (100 DM)		106,75
Belgija (100 b fr.)		8,50
Švedska (100 kr.)		82,50
Nizozemska (100 gold.)		119,—
Španija (100 pezet)		7,-
Argentina (100 pezov)		1,45
Egipt (1 eg funt)		4,90
Jugoslavija (100 din)		0,28
Avstralija (1 av. funt)		9,50
ških zalog. Po kavčuku je trenutno na vseh mednarodnih trgih slabo povpraševanje, kupčij skl obseg je zategatelj neznaten. V New Torku je tečaj ostal bistveno nespremenjen.
VLAKNA
Cena volne se je na newyor-škem trgu dvignila. Po najnovejših podatkih bodo letos pridelali v Avstraliji precej manj volne, kakor so predvidevali v juliju, in sicer predvsem zaradi hude suše, ki je prizadela nasade v New-Walesu na jugu in v Queenslandu. V poslednjih treh mesecih se je dotok volne v skladišča New-Walesa znižal kar za 24 odsto, a v skladišča Queenslanda za 22 odsto. Cena bombaža se ni spremenila in je ostala trdna, zlasti na new-yorškem trgu. Ameriško kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da * bo v prihodnjem letu ameriška površina bombažnih nasadov znašala 16 milijonov a-krov.
ŽITARICE
Na vseh žitnih trgih je bilo v preteklem tednu prekupčeva nje razmeroma slabotno. V Chicagu je cena pšenice in koruze neredno nihala, opaziti pa je bilo rahlo težnjo navzgor. Dominion Bureau of Statistics poroča, da so v sezoni 1964-65 dosegle pošiljke pšenice in pšenične moke iz Kanade, Združenih ameriških držav, Argentine in Avstralije 1.544,2 milijona bušlov; to število je za 54 odsto prekosilo povprečno množino pošiljk v desetletju 1943-44/1962-63, ki je znašala
999.7	milijona bušlov. Rekord pa je bil v tem pogledu zabeležen v sezoni 1963-64 s 1.827,3 milijona bušlov. V tej sezoni so prodali Američani 725,2 milijona bušlov, Kanadčani 399,4. Argentinci 174,5 in Avstralci 245,1 milijona bušlov. Konec letošnje sezone so znašale zaloge v omenjenih širih deželah 2 tisoč 273,6 milijona bušlov, in sicer 1.461,1 v ZDA, 514,9 v Kanadi, 195,9 v Argentini in
101.7	v Avstraliji.
ŽIVILA
V soboto se je začela v Ženevi mednarodna konferenca o kakavu. V pričakovanju te konference so operaterji pretekli teden zadrževali svoje posle na vseh živilskih trgih. Navzilc temu se je kakao komaj opazno podražil. Cena sladkorja se ni v bistvu spremenila. Mednarodna konferenca o sladkorju v Ženevi se je zaključila brez posebnega uspeha. Večina 55 delegacij se je glede sedanje cene 2 stotink dolarja za funt (okrog 30 lir za kg) ki je najnižja v zadnjih 25 letih, izrekla, da ni donosna za proizvajalce. Spomladi 1966. leta bodo menda dosegli zadovoljiv sporazum glede cene, vendar bodo imeli pri tem težave, ker številne zahodnoevropske vlade o-pravičeno ščitijo interese svojih lastnih proizvajalcev sladkorja. Tečaj kave je nekoliko nazadoval.
ci 1.410-450, II. 350-370, biki I. 400-450, II. 340-390, teleta 50-70 kg težka 650-750, teleta 70-90 kg težka 580-600, čez 90 kg težka 600-650; živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 800-900, 70-100 kg 700-750, junice 95-100.000 lir za glavo, krave mlekarice 220.280.000, navadne krave 180-220.000 lir za glavo; neodstavljeni prašiči 18 do 25 kg težki 610, suhi prašiči 25-40 kg težki 530, 40-60 kg 480, 60-80 kg 450, debeli prašiči 125-145 kg težki 405, 145 do 160 kg 405, 160-180 kg 400, čez 180 kg težki 400 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 320 do 400, zaklane kokoši 550-680, zaklane pegatke 950-1100, zaklani golobi 1400-1600, zaklane domače pure 600-750, uvožene pure 450-500, živi domači purani 750 do 800, zaklani domači purani 550-650, uvoženi purani 450-700, zaklane domače gosi 650-780, u-vožene gosi 400-420, zaklane domače race 580-600, zaklani domači zajci s kožo 630-730, brez kože 700-830, uvoženi zajci 600 do 700 lir za kg. Divjačina: fazani 900-1100, divji zajci 450 do 550 lir za kg. Sveža domača jajca 30-33, uvožena jajca 25-26 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 710-810, Barbera sup 13 stop. 1080-1130, Oltrepo pavese 10-11 stop. 710-810, man-tovansko rdeče vino 9-10 stop. 680-720, Valpolicella Bardolino 9 do 10 stop. 810-860, Soave belo 9-11 stop. 690-860, Raboso 10 stop. 695-725, Merlot 10-12 stop. 735-850, Reggiano 9-10 stop. 710 do 730, modensko vino 11 stop. 710-780, belo vino iz Romagne 10 stop. 680-700, rdeče 10 stop. 680 do 700, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. (1952) 420 do 520 lir za steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 710 do 760, Aretino belo 10 stop. 680-700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 690-710, rdeče 9-10 stop. 690-710, belo vino iz Sardinije 12 stop. 615-635, rdeče 13-15 stop. 675-695 lir za stop./stot.
OLJE
FIRENCE. Oljčno olje extra 920-940, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 830-880, fino oljčno olje z največ 3 odsto kisline 690-740, oljčno olje z največ 4 odsto kisline 670-690. retificirano oljčno olje 710-715, semensko jedilno olje I. 330 do 370, olje iz zemeljskih lešnikov 410-415 lir za kg.
GRADIVO
PIACENZA. Štiriprekatni vo-tlaki 10.000, dvoprekatni 9000, dvojna opeka UNI 22.000, strešniki marsejskega tipa 35.000 lir za ,1000 kosov, pesek 550 lir za kub. meter.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 930 do 940, uvoženo maslo 900-920, lombardsko maslo 880-890, e-miljsko 870-880; sir grana proizvodnja 1983 1500-1540, proizv. 1964 1350-1410, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 10001020, u-ležan (30 do 60 dni) 1070-1100, sbrinz svež 860-870, uležan 920 do 950, Emmenthal svež 780 do 800, uležan 830870, originalen švicarski Emmenthal 1020 do 1050, avstrijski 800-830, pro-volone svež 880-910, uležan 950 do_ 990, italico svež 620-650, u-ležan 730-760, crescenza svež 540-570, uležan 610-640, gorgonzola svež 620-650, uležan 810 do 840, taleggio svež 630-650, uležan 710-750 lir za kg.
ŽITARICE
PADOVA. Fina domača mehka pšenica 7000-7150, dobra mer-kantile 6700-6850, uvožena pšenica Manitoba 9350-9400, koruza vrste marano 6000-6100, uvožena koruza Plata 4850-4900, uvožen oves 4550-4650, uvožen ječmen 4750-4800, pšenična moka tipa «00» 9800-10.000, tipa «0» 9500 do 9800, tipa «1» 9100-9400, koruzna moka 7100-7300, oluščen riž Arborio 17.200-17.400, Car-naroli 17.500-17.800, Vialone 19 tisoč 100-19.300, R. B. 15.000 do 15.700, Rizzotto 15.100-15.400 lir za stot.
r-. Sadje in zelenjava r—, *—* na tržaškem trgu *
Tržaški trg je dobro založen z zelenjavo, ker je na razpolago še vedno precej poletne zelenjave, kot je radič, paprika, melancane, poleg tega pa prihaja na trg tudi že zimska zelenjava (cikorija, rdeč radič. zelena itd.). Cene so razmeroma nizke, toda kljub temu se trgovci pritožujejo, da gre blago slabo od rok. še vedno se dobi na trgu zelenjave iz naših o-koliških vrtov. Navajamo prevladujoče cene zelenjave in sadja na debelo (v oklepaju prodaja na drobno): pesa 130 (200), cvetača 40 (90), zelje 20 (68), cikorija 35 (80), čebula 40 (90), fižOi v stročju 150 (240), solata 100 (200), melancane 70 (140), krompir 56 (80), paprika 40 (90), paradižniki 65 (120), rdeč radič 90 (280), zelen radič 300 (480), zelena 120 (180), špinača 70 (120), bučice 180 (340); limone 120 (240), fige 100 (180), kostanj 120 (240), kaki 55 (100), jabolka 60 (120), hruške 120 (220), češplje 100 (180), grozdje 80 (140) lir za kg.
mrest)UA KMEČKE ZVEZE
Kmet in vrtnar konec oktobra
Na njivi: Nadaljujemo s setvijo kasnih sort žita. Pred setvijo moramo razkužiti seme s običajnimi razkužili. Opraviti moramo temeljno gnojenje in priprave za setev zelo vestno, če hočemo imeti zadovoljive pridelke. Navadno gnojimo s 6-8 odstotkov superfos-fata z lVs stota amonsulfata in z 1 stotom kalijeve soli, na hektar ob setvi. Apneni nitrat bomo dodajali pozneje v manjših količinah, da se to gnojilo ne bo izpiralo v nižje talne plasti.
V	vinogradu: Po odpadanju listov lahko pričnemo z obrezovanjem trt. Mlade trte bomo odrezali rajši spomladi, da bomo oslabili rastno moč v korist rodnosti. Pripravimo zemljišča za nove nasade.
Sadno drevje: Pripravimo jame za saditev sadnih dreves. Sajenje lahko opravimo po odpadu listov. Napačno je sejanje sadnih dreves, ki še niso ovrgla listov, ker preko teh močno izhlapeva vlaga in zaradi tega obstoja nevarnost, da se drevo posuši. Po odpadu listov bomo že lahko pričeli tudi z obrezovanjem sadnega drevja
V	vrtu: Pripraviti moramo zaščitne slamnate preproge, da z njimi zaščitimo zelenjavo pred slano. Zadnja leta uporabljamo za to opravilo rajši liste iz polietilena, ki so se izkazali zelo dobro. Na leseno ogrodje razpnemo politilenov list in to postavimo nad lehe v povesni legi v smeri vetra, da bolj zaščitimo zelenjavo.
V	kleti: Imamo opravka z mladim kipečim vinom, ki je zelo občutljivo. Majhna napaka v tem času se lahko močno maščuje; zato moramo ravnati zelo previdno. Zrak ne sme imeti dostopa h kipečemu vinu. Po burnem vrenju poteka v sodih še tiho vrenje. Sode napolnimo in postavimo vrelne vehe, da se čez te odvaja od večna ogljikova kislina. Vrenje naj poteka do popolne spremembe sladkorja v alkohol, ker se sladko vino z nizko alkoholno stopnjo zelo rado kvari, posebno, če ni klet primerna.
Z najlonom zavarujemo rastline pred mrazom
Bliža se zima in kdor ljubi svetje in rastline na splošno, naj jih pravočasno obvaruje pred mrazom in poledico. Tu mislimo zlasti tiste, ki hranijo rastline v vazah. Najsi bodo meščani ali pa stanujoči na podeželju, biti morajo silno o-prezni pri ravnanju s cvetličnimi vazami, še preden nastopi mraz, naj pripravijo primeren kotiček v zavetju — npr. na balkonu ali terasi, v katerega bodo spravili vaze. Predvsem naj ne bodo vaze izpostavljene burji. Ako takega kotička nimajo, si ga lahko ost vari j o z deskami iz lahkega lesa, svetlo obarvanega ali naoljenega, ki bodo tvorile nekakšen plotiček. Pri roki naj imajo nekaj slame, jutinih vreč in šote Šota je posebna vrsta zemlje iz rastlinskih odpadkov, je zelo lahka in elastična, zato redkokdaj zmrzne.
V zaveten kotiček položimo eno ali več lesenih škatel, to odvisi pač od števila vaz, ki bi jih radi shranili. Vanje postavimo vaze, a pod vaze ter med nje lepo nasujemo lesenega pepela, žaganja ali šote. Vse skupaj pa prekrijemo z eno ali več plastičnih vrečk, katere lepo privežemo. Vaze naj ostanejo čez noč pokrite, a čez dan nekoliko zrahljamo vrvico, s katero smo privezali vrečke, tako da dobe rastline malo zraka. Pri zalivanju je treba silno paziti. V tej sezoni rastline malo pijejo. Zalijmo jih v jutranjih urah in ne zvečer. Ponoči je temperatura najnižja in če rastlino zalijemo zvečer, nam ponoči zmrzne. Ako smo le previdni, lahko že zvečer ugotovimo, ali bo ponoči zmrzovalo ali ne, in sicer po zvezdah; če je nebo lepo zvezdnato, bo ponoči zmrzovalo.
Podobno, kot smo zgoraj o-pisali, naj ravnajo vrtnarji. Vsajene rastline naj, ako le mogoče, presadijo v zaveten prostor, ako to ni mogoče, naj jih lepo pokrijejo s plastičnimi vrečkami.
Za rastline v vazah pa naj storijo naslednje: v zemlji nai skopljejo primerno podolgovato luknjo, v katero položijo vaze, med vaze nasujejo pepela, ža-
Hihridna koruza bolj obrodi
Letošnje slabo vreme je precej zavrlo pravilno zorenje koruze, tako da je zoritev zapoznela. Sedaj v vsej Italiji pobirajo novi pridelek V predelovalnih obratih imajo znatne težave s sušenjem koruze, ker nimajo povsod dovolj sušilnic
Kmetijski izvedenci cenijo letošnji koruzni pridelek na o-koli 40 milijonov stotov. Zasejane površine znašajo približno 1,2 milijonov hektarov, a povprečni pridelek na vsakem hek tarju se suče okrog 33,33 stota.
Koruza je ena osnovnih krmilnih snovi v živinoreji. Ker se v zadnjih časih opaža precejšnje pomanjkanje krme, svetujejo izvedenci povečanje koruznega pridelka. To je mogoče doseči s širšo uporabo hibridnih vrst koruze. Današnja površina, zasejana s hibridno koruzo zasega le 40 odsto vse koruzne površine, četudi _ doseže ponekod, tako v Benečiji 70 odsto.
S . libridnimi semeni so doslej pridelali nad 100 stotov «granelle» na vsakem hektaru, pri posebno donosnih vrstah in v rodovitnejših krajih pa je dosegel pridelek na hektar celo 140 stotov.
Hibridna koruza je zelo odporna proti suši in slabemu vremenu sploh, dobro zdrži točo, njeno pridelovanje pa je mogoče popolnoma mehanizirati in s tem pridobiti na času in znižati proizvodne stroške (potrebno je neprimerno manj delovne sile). Preden zasejemo hibridna semena, dobro razkužimo zemljo s primernimi pripravki, ki uničijo ves plevel in preprečijo rast škodljivih trav in rastlin. Proizvodnost povečamo z obilnim gnojenjem z navadnim gnojilom, kakor tudi z umetnimi gnojili.
Tudi za pobiranje koruze lahko uporabljamo najsodobnejše motorne kosilnice in mlatilnice za pšenico in riž, katerim le pritaknemo posebne naprave. S temi stroji lahko istočasno v dveh do treh vrstah opravimo ves pobiralni ciklus, od reza stebel pa do luščenja zmov.
V poslednjih letih so postavili na trg že večje količine raznih vrst hibridne koruze, ker se je pokazalo, da so posebno nekatera hibridna semena zelo donosna — pri določenih vrstah je donosnost še enkrat večja kot pri navadni koruzi.
Danes razpečajo v Italiji manj kot tretjino vsega pridelka hi-
KOBILI KAOALOSNO
TRST . TRI G STE, ulica XXX Oltobre vogal ul. Torrebianca, lelef. 35-740
nn ■	Pohištva dnevne sobe oprema
za urade • vozički - pnsleliicn
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7
bridne koruze, preostalo porabijo italijanski predelovalni o-brati.
Cene v državah EGS
Glede odkupnih cen hibridne koruze predvideva bruseljski sporazum, da se te v deželah Evropskega skupnega trga povzpnejo do 5.000 lir za stot v juliju 1987, dalje do 5.040 lir v juliju 1968 in do 5.200 v juliju 1970.
V interesu kmetovalcev je, da sami predelajo in porabijo čim večje količine koruze predvsem za krmo v živinoreji, prašičje-reji ter perutninarstvu.
ganja ali šote, prav tako pa z njimi prekrijejo tudi zemljo v vazah.
Ako nam je rastlina v vazi zmrznila je ne smemo zalivati, ampak pustimo, da se odtali, nato odrežemo zmrznjene vejice in preostane nam le upanje, da spet oživi kaka korenika.
Poziv konzorcija za zaščito razlaščencev
Konzorcij za zaščito razlaščencev (Ul. Geppa 9) poziva v zvezi s speljavo naftovoda iz Trsta na Bavarsko svoje člane in vse prizadete, naj se ne prenaglijo in naj ne podpisujejo nobenih pogodb o uvedbi služnosti na svojih zemljiščih, preden se ne posvetujejo glede tega s predstavniki konzorcija. (Kot znano je bil ta konzorcij ustanovljen 3. januarja 1965, v njegovem odboru pa so E. Kalc, D. Lovriha, J. Sancin, L. Volk, D. Grbec, dr. F. Škerlj, A. Križ-mančič, M. Švab in R Grgič, predseduje mu dr. Škerlj).
Enak poziv je naslovil prizadetim tudi Odbor za pomoč razlaščencem, kateremu predseduje dr. Tul.
Zasedanje o perutninarstvu v Rovigu
V Rovigu bo 30. oktobra na pobudo tamkajšnje trgovinske zbornice zanimivo zasedanje «ob okrogli mizi» o temi »Proizvodnja jajc za vsakdanjo potrošnjo in razvoj italijanskega kmetijstva v prihodnjih letih». Na zasedanju, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki vsedržavnega zdrujenja grosistov, uvoznikov in izvoznikov jajc ter perutnine, bodo proučili, kakšen način gnojenja je v perutninarstvu najbolj donosen.
..GOSPOD A.RST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo)) št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603 86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva,) • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst. Ul Montecchi 6
URAMA IN ZLATARNA
KARLO MIKOLJ
1 R ST
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
TRIESTE, VIA CICER0NE 8/11
Telefon; 68812, 30214 • Telegram: TRAD — TRIE5TE
•	SPECIALNI STROJI ZA LESNO IN KARTON AZ N O INDUSTRIJO,
•	EKSOTI IN PLEMENITI FURNIRJI
•	POVRŠINSKI IN REPROMATERIALI
IMPEKPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne . kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. I.
TRST • TRIESTE, Via Donota 3 1 el. 38-827,31 906,95-880
UVAŽA:	vse lesne sorlmane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne GG AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
adriaimpex
S. p. A.
1 R S I - Via della Geppa, 9 Telel. 3R-77U, 29.135
IM POKI - E X PORI indiiNlrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GOMZIAINA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
R I J E K A .. Jugoslavija
Jadrolinija Je letos uvedla novo progo iz Trsta ln Benetk za Reko, Split in Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l »DALMACIJA« in »ISTRA«. — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«. piazza Duca degli Abruzzi, 1, Trst.
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN - JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
IrdstMJjJtbjta fCofieA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA in TRANSPORT KOPER • TELEF. 21-830 . TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu ln vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimltrovgrad.
Gestisce i servizi mercl e passeggen sulle linee:
NOKU EURUPa (servlzlo celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni NOKI) AMKKICA (Nurtii »I Hatteras)
partenze ogni 10 giorni SUD AMERICA
partenze ogni H0 oiornt I.KVANTR
partenze ogni 7 giorni IKAN - iRAti partenze ogni '40 giorni cmiha - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 40 giorni ESIRKMO ORIENTU partenze ogni 30 giorni GOI.FO MESNICO partenze ogni HO giorni
con 57 moderne e rapide oavl. 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta ti crasporto di merci anche ln porti fuori delle linee regolar
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— ‘JUGOLINIJA* • RIJEKA —