'Amerika nski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Ueslo: Za vtro in narod — za pravico in resnico — od boja 'do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Y ZEDINJENIH DRŽAVAH. xOfficial Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., PETEK, 16. APRILA — FRIDAY, APRIL 16, 1943 LETNIK (VOL.) UL GESTAPOVCI SKUŠAJO BELGIJCE London, Anglija. — Naziji so silno "nezaupljivi do narodov po zasedenih deželah. Na Belgijskem so te dni začeli u-porabljati zavajalne metode, s katerimi preizkušajo belgijske ljudi, če so res naklonjeni bolj zaveznikom, kakor Nemcem in v koliko so pripravljeni sodelovati z Angleži. Tajni gestapovski agenti so šli v letala in so preoblečeni v Angleže se spustili na zemljo. Potem so se približali kmetom, izjavljajoč, da so Angleži in da v kratkem pride pomoč in invazija, ter da naj jih skrijejo in jim pomagajo pri sabotaži proti Nemcem. Neka 70 let stara žena je dala takemu a-gentu civilno obleko, nevedoč da je gestapovefc. Tako tudi reki zdravnik v Luksemburgu. Gestapovci so nato vse take pozaprli in omenjena žena in zdravnik sta bila od Kemcev kot izdajalca ustreljena. Nemci pač hočejo s tem ostrašiti ljudi, da ne bi sodelovali s zavezniškimi padalci, Če pride do napada.j - NEWYOR5KE TRGOVINE OBSOJENE, KER SO BOJKOTIRALE LIST "NEW YORK TIMES" New York, N. Y. — Kakor znano so zadnje čase vsi meščanski listi dvignil^ cene listom in oglaševanju. Tudi "New York Times" je obvestil svoje oglaševalce, da bo z mesecem majem cena za oglaševanje višja. Prodajalci manu-fakturnega blaga za obleko, ki so organizirani v svoji posebni zvezi, so pa ustavili nekaj dni oglaševanje v mesecu marcu. Oblast zveznega sodišča je slučaj preiskala in kakor se poroča je nekako 15 veletrgovin obsojenih na denarno globo $80,000.00 po zveznem sodišču radi zarotni-štva bojkota proti listu. -Cl- VESTI 0 DOMOVINI RUSI NAPADAJO V OKOLICI SMOLENSKA! NEMCI NE SOGLAŠAJO Z ITALIJANSKIM NAČRTOM Rev. Fran Gabrovšek, delegat jugoslovanske vlade v Londonu, je prišel v Ameriko za tri mesece. Pravi, da spor med četniki in partizani ni res tako izrazit, kakor tukaj mislimo. Nemci so drago plačali za svoje male uspehe v okolici Har-kova. — Nemci poročajo o zračnih bojih na ruski fronti. — Rusi razvijajo svoje aktivnosti na fronti pred Smolenskom. — Spomladno vreme ovira operacije na jugu. Fašistično glasilo "Giomale d'Italia" je objavilo sest točk, na na podlagi katerih naj bi se uredilo Evropo. — Nazijsko glasilo pa pravi, da čas še ni zrel za po vojne načrte. DUNKIRK ZA NEMCE SE BLIŽA Moskva, Rusija. — Zadnje dni ni bilo posebnih vesti z ruskih front. Včeraj pa so poročali, da Rusi razvijajo svoje postojanke na fronti pred Smolenskom. Skoro ves dan je divjal v tem delu fronte veliki artilerijski dvoboj in ruska i pehota je zasedla več točk in polagalci min so podminirali .večji del okolice, pravi poročilo. V tem spopadu so Rusi u-; bili nad 200 Nemcev in zaplenili osem topov. Nemško poročilo pa omenjaj boje v zraku in navaja, da so Nemci uničili 48 bojnih letal i Rusom, sami pa da so zgubili -le dva. Rusko poročilo o tem ničesar ne poroča. V nižavah reke Dora se še vedno' prizadttltj^, j da bi tu in tam prodrli preko j rake, toda se jim doslej še ni posrečilo. Rusi odbijajo vse! .napade in v kolikor zdaj zna-no, so Nemci v svoji ofenzivi pri Harkovu zgubili več kakor "90,000 mož, kar je visoka cena za ozemlje, ki so ga v ofenzivi vzeli Rusom nazaj. , Na zapadnem bregu Dona pod Balaklejo so Nemci včeraj skušali dobiti priliko za prehod reke in so poslali večje število pehote v boj. Toda rusko topništvo in strojnice so v malem času pokosile več, kakor dve sto Nemcev in sovražnik se je moral umakniti za celo miljo nazaj od reke. Na severu pod Leningradom poročajo Rusi tudi o delnih u-spehih. Pri Volkovu so Rusi uničili Nemcem osem betoni-ranih zaklonišč in uničili šest artilerijskih pod stavk. Na drugih krajih zadnje dni ni posebnih aktivnosti. Na jugu so mnogi kraji poplavljeni in je vsak promet ustavljen. KRI2EM SVETA Bern, Švica. — Švicarski list "Gazette", ki izhaja v Lausanne, je prejel od svojega poročevalca iz Rima poročilo, v katerem je objavljenih šest točk, ki jih je objavil včeraj znani fašistični urednik fašističnega uradnega glasila v Italiji "Giornale d'ltalia". Te točke se glasijo: 1. Pravica vsem malim in velikim evropskim državam, do svobode, neodvisnosti in sa-movladanja. 2. Trajno sodelovanje med evropskimi ljudstvi na podlagi evropske civilizacije in v pospeševanju solidarnosti v Evropi. 3. Enakomerna razdelitev bogastva in sirov in med "civiliziranimi narodi" proporčno z njihovimi potrebami. 4. Svoboden ekonomski razvoj za vsak narod, v soglasju individualističnega duha plemen. — 5. Svoboda preseljevanja in naseljevanja na kopnem in morju. , 6. Upostavitev med vsakim narodom sistema pravičnega in socialnega miru, ki naj dovede do zbližan j a med razredi, kakor se je to že doseglo (Dalje na 4. strani) Kako se bo Rommel umaknil, ko ne kontrolira ne morja, ne zraka ? Zavezniški stan, Afrika. — Za Nemce in Italijane bo nastal v Tuniziji v kratkem popolni mrk. Zavezniške sile sleherno uro zožujejo polobroč, ki manjša in manjša ozemlje na severno vzhodnem rtu Tunizije. Le še kakih 4500 kv. milj ozemlja je v rokah osišča in kmalu bo vse ozemlje pod kontrolo dalekosežnih zavezniških topov. Vojaške strokovnjake zdaj le že zanima, kako se bodo Nemci umaknili iz Tunizije. Morja ne kontrolirajo, niti neba ne nad morjem. Angleži so doživeli kljub svojemu močnemu brodovju velik polom v Dunkirku in pozneje na Kreti. Kaki mojstri bodo Nemci pri svojem umikanju zanima premnoge. Jugoslovanski guerilci pobili 350 vojakov osišča Lon Glasom teh ruskih poročil so guerilci zaplenili v teh svojih napadih Velike množine surovin. Nacistično priznanje o nasilni germanizaciji Slovencev Stockholm, 5. aprila (UP) — N.emška poročevalna agen-tura brzojavlja danes, da je bilo v teku zadnjih let nase- j Ijenih 800.000 Nemcev v no-j vih deželah; večina jih je bilo: iz krajev, v .katerih so Nemci tvorili manjšino, a naselili so jih v zavojevar.ih evropskih deželah. V tej brzojavki Nemci priznavajo nasilno ponemčevanje prebivalstva Slovenije, katero imenujejo Spodnja Štajerska in obenem povedo, da so bile nekatere skupine nemških priseljencev poslane v te kraje. JOUETSKI ŽUPAN KANDIDIRA ZA PONOVNO IZVOLITEV * Joliet, 111. — Mr. George T. Jones, ki župani mestu Joliet že zadnjih osem let, letos ponovno kandidira za župana. Prvič je bil izvoljen leta 1935 in tedaj je našel mesto v zelo kritičnem stanju. Tekom o-sem let svojega županovanja je dosegel velike gospodarske uspehe in marsikaj izboljšal. Prihodnji torek 20. aprila bodo Jolietčani zopet imeli priliko, da glasujejo zanj in mu poverijo še nadaljni mandat županovanja v Jolietu. Nemcem je treba novih sužnjev New York, 7. aprila (New York World Telegram) — United Press prinaša naslednjo vest: Nemška poročevalna agen-tura Transocean je včeraj javila preko radia, da je v Beogradu izšla naredba za vpoklic letnikov od 1908 do 1911' za prisilno delavno službo. Kakor znano, so bili letniki 1912 do 1921 že prej poklicani na nabor. (Akoravno se še vedno nahaja v nemških ujetniških taboriščih na stotisoče Jugoslovanov, sposobnih za vojaško službo, so torej Nemci zdaj pobrali še novih štirinajst letnikov — op. JIC). ŠTEVILO ROJSTEV PADA OD LANSKEGA LETA Chicago, 111. — Načelnik zdravstvenega odbora v Cook okraju-javlja, da je letos v januarju registriranih le 1,606 rojstev, lansko leto v januarju pa je bilo 3,182 rojstev. Letos v februarju so registrirali 4,-308 rojstev in lani februarja je bilo 5,048 rojstev. Kampanja "Am. Slov." je v teku, pridobite mu kakega novega naročnika! OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! NA FARMI V ANGLIJI VOJNE PRIPRAVE NA BOLGARSKEM Sofijski list "Zora" je pri-j nesel te dni dolg članek o govoru turškega ministerskega predsednika Saradjoglu-a, s komentarjem, o politiki miru turške države. Bolgarski uradni list pravi: "Saradjoglu zopet trdi, da je Turčija razpoložena nadaljevati svojo politiko nevtralnosti, da bo pa obenem ostala zvesta svoji zvezi z Veliko i Britanijo. Geografski položaj Turčije in razvoj mednarod-j ne situacije dajeta tej turšk: izjavi velik pomen. Tukajšnja vlada je vedno s simpatijo o-pazovala politiko predsednika turške vlade, ker je vedno stremila za tem, da se na o-zemljih Bližnjega Vzhoda o-hrani mir in, predvsem, da o-stanejo turško-bolgarski odno-šaji prijateljskega in miroljubnega značaja. Akoravno je bolgarska vla- da popolnoma mirna v pogledu Turčije, je vendar sklenila izdati nekatere ukrepe preventivnega značaja. Poleg načrta za evakuacijo večjih bolgarskih mest, katerega je pripravila, je vlada vpoklicala v vojaško službo nekatere nove skupine vojakov. Dijaki bodo na srednjih šolah polagali maturo več mesecev pred normalnim terminom, tako da bo najpozneje v mesecu maju mogel na nabor letnik 1943. Vlada se je odločila tudi, da prevzame vsa industrijska podjetja in u-vede splošno gospodarsko mobilizacijo vsega civilnega prebivalstva. Mnogo uradnih o-sebnosti je nastopilo v vseh večjih mestih v notranjosti dežele in z informativnimi govori razložilo narodu položaj in vlogo Bolgarije v sedanjih razmerah. Ženske ▼ Angliji so zavzele že mnoga metla, ki bo jih pred vojno zavzemali moški. Na sliki je neka meščanka, ki se je preje barila z zdravljenjem nog, zdaj dela na farmah, molze, orje in razvaža mleko amerikanski Slovenec pqgyicTOKV $M'buy \Vfl fTATB« t ^ffisiSj KUPUJTE VOJNE BONDEI ŠTEV. (NO.) 74 Nemci nimajo uspehov na Ruskem - Gajda objavil carter — Bern, Švica. — Strašbur-šli list "Strasbourger Nachrich-ten' je te dni objavil to-le: "Kar visi nad nami je dejstvo, da mi nimamo sredstev, ki.bi zabranile krutost zračni-napa-dov. Moramo pač sprejeti, da se je vojna zaobrnila s svojo krutostjo, katere nismo predvidevali." Well, ali so mislili N.emci, da bo taka krutost samo za druge ? — London, Anglija. — Mi-nisterstvo za obrambo in zaščito pred zračnimi napadi v: Angliji objavlja, da je tekom meseca marca bilo v Angliji u-bitih 293 oseb in 439 ranjenih od zračnih napa bocjo evropski St&aFčez glavo zaposleni' najmanj eno desetletje, da bodo Vsaj za silo upostavili in rekonstruirali svoja mesta, prometne zveze in drugo, kar jim je in jim še bo ta vojna uničila in poškodovala. s Posebnih vmešavanj med narodi liekaj časa ne bo. Pozneje pa znajo zopet nastati'razne ideološke tekme, če bodo narode v to silile kake težke razmere. Vse odvisi, kake pogoje bo evropskim narodom naložil mir. To, če bo vojska potekla, kakor se pričakuje in če ne pridejo vmes kake izredne nove težkoče. Nepričakovane težave se vedno rade pojavijo, kadar jih kdo najmanj pričakuje in ni zaključeno, da se znajo pojaviti tudi med sedanjimi zaveaiiki. Gotovega še ni nič. BLAGOSLOVITEV ZASTAVE Joliet, III. Nedelja 28. marca nam bo dolgo« ostala v spominu. Na radio programu, ki sta ga priredili v spomin 46 letnice ABZ društvo Sv. Petra in Pavla, št. 66 ABZ, Joliet, in društvo Sv. Mihaela, št. 92 ABZ, Rockdale, 111., na tukajšnji radio postaji WCLS, je č. g. župnik M. J. Butala blagoslovil zastavo in pri tem molil veličastne molitve, ki naj bodo deloma objavljene na tem mestu: "Gospod Jezus Kristus, blagoslovi to zastavo te velike dežele naše, tako da bodo vsi, ki se borijo pod njo v Tvojem imenu, premagali vse svoje sovražnike, vidne in nevidne, na tem svetu, in da bodo po svoji zmagi zaslužili slavo v nebesih . . . "O Bog, ki Tvoja beseda posveti vse stvari, izlij svoj blagoslov na to zastavo in podeli, da vsi ki živijo pod njo po Tvoji postavi in volji, prejmejo od Tebe, kadar kličejo Tvoje Sveto Ime, telesno zdravje in dušni mir . . . "Sveti neizrekljivi Jezus, pri blagoslovitvi te zastave Te prosimo tudi za našo ljubljeno deželo; varuj in brani jo pred mnogoterimi nevarnostmi, ki ji. zdaj pretijo. Ne dovoli, da bi sovražnik zmagal proti njej, ne da bi sin neresnice imel moč škodovati ji. "Ohrani to deželo našo zvesto njenemu načelu "V Boga zaupamo"; ohrani to deželo našo v prostosti za izvrševanje Tvoje svete vere; da bi tukaj Tvoja Cerkev rasla, dobro u-spevala in rodila stoteren sad. "Daj nam, Gospod, prosimo Te, stanovitnost v življenju po Tvoji volji; da bi bili v naših dneh ljudje, ki Ti služijo, pomnoženi v številu in zaslugi ..." . Ob sklepu programa je Rev. M." J. Butala izrekel prekrasne molitve za Cerkev in njene zastopnike, potem pa za predsednika Z. D., kongres, governerja, majorja, vse ljudstvo v Z. D., posebno pa za naše vojake. Svojo molitev je skončal s prošnjo za ABZ, njene uradnike in članstvo, društvi v Jolietu in Rockdale in vse, ki so ta program poslušali. Father Butala je izgovarjal te molitve v takem tonu in načinu, ki*kor ga še nismo slišali nikdar prej. Razvitje zastave je bil v resnici veličasten in pretresljiv prizor. John L. Ztvetz* -O- Vsak teden naj bo vsaj en dopis iz vsake slovenske naselbine v "A. S O POKOJNI PAVLINI LERCHBACHER Lorain, O. Dne 3. aprila, — isti dan kakor Mrs. Caroline Hribar, ki smo o nji že poročali, — je preminila tukaj' še ena prav dobra katoliška žena in mati, zvesta in dobra faranka in skrajno zavedna Slovenka, Mrs. Pauline Lerchbacher, v 60. letu starosti. Smrt jo je pokosila po daljšem boleha-nju. Prav tako, kakor Mrs. Hribar, je tudi Mrs. P. Lerchbacher dala tri sinove v vojno. Da sta obe obče poznani tihi in požrtvovalni ženi umrli isti dan, je več kakor le navaden slučaj. Tudi pokojna Mrs. J. Lerchbacher je vzgojila veliko družino 9 otrok; 8 jih je še živih, 5 sinov in 3 hčere, — ena hči je umrla. Ko je bila že zelo slaba, so sinovi dobili dopust, a prišli so prepozno, da bi mogli videti mamico še živo. Pokojna zapušča soproga Ferdinanda; izmed sinov sta William in Edward v armadi, Bernard pri mornarici, Frank v Clevelandu, in John v Lo-rainu; izmed hčera sta Mrs. Gust Lustek in Mrs. Andrew Varhola v Lorainu, Miss Angela pa na domu. Pokojna zapušča tudi 7 vnukov in vnukinj, dva brata — John Ster-žaj je v Lorainu, Anthony pa v Clevelandu, — in sestro v starem kraju. Prišla je v Ameriko leta 1904, naravnost v Lorain, in je bila z družino ves čas tukaj. Doma je bila iz Rakeka na Notranjskem, rojena Ster-žaj, po domače, Pavl^tova. Spadala je k društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85 KSKJ, Sv. Alojzija JSKJ, Ženski Zvezi, št. 40, in Oltarnem društvu, katerega članica je bila vsa ta dolga leta. Pogreb se ie vršil v četrtek 8. aprila, ob zelo veliki udeležbi in lepem redu, iz domače cerkve, po Rev. M. Slajetu, ki so imeli pri obeh pogrebih krasen in ganljiv nagovor, ko so naštevali vrline obeh žensk in nam jih stavili v zgled. Počivaj v miru, draga so-sestra Mrs. P. Lerchbacher! Preostalim žalujočim iskreno sožalje! " J. P. -o- JOLIET/NA DAN! Joliet, IU. V Jolietu smo imeli eno uro dolg slovenski in ameriški program na radios in to je bilo v nedeljo 28. marca od pol desete pa do pol enajste ure zvečer. Program je bil jako lepo izpeljan. Vodil ga je- naš dobro znani rojak John Živec ml. v proslavo 45 letnice ABZ ali JSKJ. Zastopani so bili glavni odborniki te organizacije, ki so častitali Jolietu in Rockdale, ker ta dva društva tako lepo skupaj delujeta,, potem so pa Rev. M. Butala blagoslovili ameriško zastavo in tudi častitali celemu glavnemu odboru in društvom, rekoč, naj še zanaprej skupaj delujejo, ker v slogi je moč. Tudi pevski zbor se je dobro postavil; pel je slovenske in angleške pesmi, da jo bilo kar veselo. Res lepo bi bilo, da bi naredili še kaj takega v Jolietu. Rad bi tudi omenil, da gre kampanja Am. Slovenca proti koncu, in prosil, da bi se malo zavzeli in pridobili kaj novih naročnikov za naš list. Vsak, ki dobi novega naročnika, dobi nagrado, pa tudi naročnik sam, če za celo leto plača, dobi nagrado. Vidite, kako se vam nudi lepa prilika? Morda bo ta ali oni rekel: "Jaz bi že pridobil tega ali onega novega, pa ne vem, kako bi poslal." Vsak tak naj se kar pri meni zglasi; bom že jaz vse naredil, da bo O. K. Sedaj je pravi čas, da se potrudimo za novimi naročniki, teh par dni, dokler še trpi kampanja. Ne smemo tudi pozabiti, da sta si Joliet in Am. Slovenec prav v prvem kolenu sorodstva. Za-vzemimo se torej za naš list! Pozdrav vsem kandidatom in naročnikom Am. Slovenca! John Kramar i ch, zastopnik DROBIŽ IZ DETROIT A Detroit, Mich. Konferenca Michigan komiteja vseslovanskega kongresa je dobro uspela. Dele-gatje in gostje so napolnili veliko dvorano Book Cadillac hotela. Vse slovanske grupe so bile častno zastopane. Demonstriralo se je za edinost, da se čimpreje doseže zmaga zaveznikov. F. K. Isb$y, polkovnik Strong in George Addes so povdarjali v svojih govorih konstruktivno vojno delo Michigan slovanskega kongresa in mu izrekli priznanje. Leo Krzycki, Louis Adamič in Zlatko Balokovič so poslali konferenci svoje pozdrave in najboljše želje. Razvedrilo je nudilo nekaj izvrstnih slovanskih povskih, glasbenih in akrobatskih točk. Mnogo priznanja so žele ruske in če-koslovaške plesne skupine. Posebna zanimivost je bil sovjetski film "To je naš sovražnik". Na konferenci so bili izvoljeni v upravni odbor tudi Slovenci in sicer: Frank Hrascak, Mary Jurca, Mary Knez in Lia Menton. Želeti bi bilo, da je malo več zanimanja za to koristno slovansko gibanje. Podpirati bi se ga moglo vsaj s tem, da vsak zaveden Slovenec naroči mesečnik "Michigan Slav". Naročnina letno $1.00, zanimivo čtivo v angleščini in malenkosten prispevek za to pomembno vseslovansko organizacijo. Opozarjam tudi na prireditev združenih ruskih organizacij v prid "Michigan Slav komiteja" v nedeljo 25. aprila v Art «Institute Auditorium, Woodward & E. Perry Ave. Predvajalo se bo 5 izvirnih sovjetskih vojnih filmov, med njimi Obleganje Leningrada. Predstave se prično ob 2h do 8h, vsaka po dve uri. Izberete si lahko čas ob 2, 4, 6 in 8 uri. Vstopnica na osebo 55c, dobe se pri Mary Knez ali pa pri blagajni. Naše ženstvo se za socijalno delo zelo zavzema. Za Ameriški Rdeči Križ so rojakinje Antonija Locniskar, Mary Jurca in Mary Knez nabrale $207.57. Katherine Junko, Katherine Kraintz, Mary Rant, Polona Krall in gori imenovane tri so zelo pridne nabiral-ke članstva in prispevkov za ŠANS, brez njih bi naša podružnica ne mogla tako dobro orati. Naša podružnica št. 1 SANSa je imela v nedeljo 4. aprila sejo. Na žalost udeležba ni bila kot se je pričakovalo in kot bi moralo biti, če bi vsak storil svojo dolžnost. Odbor je bil neprijetno presenečen, pa se je Jemalo potolažil, ko je naša vrla rojakinja Mary ! Rant poklonila v imenu Slovenskega delavskega doma $25.00 Sansovi blagajni. Oba slovenska doma "Narodni" in "Delavski" sta zelo naklonjena Sansova člana, podpirata gmotno in dajeta brezplačno prostore za seje. Tekmujeta tudi med seboj v nakupovanju USA vojnih bondov. Vsi prispevamo po možnosti, da bo kruti sovrag človeštva strt čimpreje. SLOVENSKI DAN,: V nedeljo 18. aprila ob 4h popoldne ste vsi Slovenci in Slovenke vabljeni v Slovenski Narodni dom 17153 John R. Obhajali bomo "Slovenski dan". Žalosten spomin, ko je slovenski narod postal suženj krvoloka. Tudi naši bližnji sosedje iz Kanade ste naprošeni, da se udeležite naše manifestacije. Pokažimo, da res hočemo pomagati našemu junaškemu narodu, trpečemu na rodni grudi in razkropljenemu širom sveta. Pošljimo naše resolucije, ki ga bodo bodrile v težkem boju, do končne pravične zmage. SANS bo preskr-bel, da sliši sleherni še živi Slovenec in Slovenka naš glas in zazna našo obljubo. Odbor je preskrbel za lep, pester program, tudi zabave ne bo manjkalo, vstopnina je prosta. Pridite vsi prav vsi, tudi bratje Hrvati in Srbi, razveselite nas, da bomo skupno v lepi harmoniji izrazili svojo globoko simpatijo in zagotovilo našim herojskim bratom in sestram, da jih nismo pozabili, hočemo in bomo jim pomagali, do skorajšne SVOBODE. Lia Menton, tajnica -o- ŽAVZEMIMO SE ZA NAŠEGA MOŽA! Joliet, 111. Kakor sem danes slišal bo tudi v našem mestu sklican shod na Cvetno nedeljo popoldne v Slovenia dvorani. Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, da pridemo vsi v dvorano na Cvetno ruvteljo. Dne 20. aprila se bodo vršile v našem mestu mestne volitve. Izvolili bomo župana, 4 komisarje in mestnega sodnika. Dolžnost nas veže, da gremo vsi na volišče ta dan, da s tem izpolnimo našo državljansko dolžnost kot v resnici zve- (Dalje na 3. strani) &0G0DKI med Slur—ti pn Ameriki. , O Evelethskih fantih Eveleth, Minn. — Frank Susnik, Machinist Mate 1st Class, je bil tri dni na dopustu doma pri starših, Mr. in Mrs. Jack Susnik Sr., potem ko je dovršil kratek šolski tečaj v Milwaukee. Frank je že veliko izkusil, ker je bil že v raznih bitkah na Pacifiku. Zdaj je odšel v Califomijo, da počaka tam na svojo ladjo. Njegov brat Jack je Staff Sergeant in je nastanjen v Californiji kot Mechanic. K bolni materi Chicago, 111. — V začetku tega tedna prišla domov od vojakov dva sina, da obiščeta svojo bolno mater Mrs. Jennie Štirn, ki smo o nji že poročali zadnje dni. Corp. Frank Jos. Stirn se je pripeljal z aeroplanom iz Virginije na 9 dnevni dopust, njegov brat Corp. Henry E. Stirn, pa ni mogel več dobiti aeroplana, zato se je pripeljal z železnico naslednji dan, iz Camp Blanding, Florida, na 7 dnevni dopust. Dan kasneje je prišel domov tudi zet St. Sgt. Jim Mikšen, iz Fort Vernon, ni.— Vsi trije so prišli domov po posredovanju Rdečega Križa. Poroka New York, N. Y. — V soboto 10. aprila sta se poročila Mr. Anthony F. Svet, upravnik "Glasa Naroda" in Anna Konchar, hči ugledne slovenske farmarske družine iz Maryland, N. Y. Nevestin oče je doma iz Litije,-mati pa iz Kamnika. Mr. Josip Zalar dobil največ glasov Joliet, 111. — Tukaj so se vršile volitve za nadzornike pri okrajnem odboru. Za osem mest je kandidiralo 14 kandidatov in sicer sedem demokratov in sedem republikancev. Med vsemi je dobil Mr. Josip Zalar, gl. tajnik KSKJ, največ glasov in sicer jih je bilo oddanih zanj 7,348. Mr. Zalar se že mnogo let udejstvuje v javnih funkcijah v okraju Will, kjer ga radi njegovih velikih gospodarskih zmožnosti zelo upoštevajo, kar je pokazal zdaj tudi izid voli-' tev. Rojenice Milwaukee, Wis. — Rojenice so obiskale zadnje dni sledeče slovenske družine ter jih obdarile s sinčki: Albert J. Veršnik, 620-B So. Hawley Rd.; Alexander Petushek, 3129 W. Scott St.; Joseph Lesjak, 2854 N. 33rd St.; Michael Zai- ner, jr., 3544 N. 35th St__S hčerkami pa: Anthony Žager, 711 Lincoln Ave., Waukesha; Ludwig Mesarich, 3613-A N. 40th St.; Anthony M. Bozich, 834 So. 97th St., West Allis; in Ernest J. Benko, 1517 W. Burleigh St. — J. O. -0- "Am. Slovenec" je vez, ki povezuje Slovence po Ameriki med seboj. Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN (686) NA MESTU W - ^O^T^^iSfc, P* THE AP£-MAN WAS ^rS^^jJ Jf Mi IPHfJ* TARIAH WAS * flM'»S Pfc- THW .»JAMP -' fFlffito' S'd'J^Ls^ P "SSfw^ »J^J^J^Ž3 GOUS KILL TO THE 5A»0tf UK WUSS •«-!. WITH"? MNTlttli: STOftES ANO CASKS SwfcLS OF ENMITY/ f \ WEU FAy H,M ®*CK . w 10 ^ OP gu*. . argBaaTsarsaarts .r^SSfesSESE / HE <5*E USONTHESN«1, Tarzanu zaenkrat ni kazalo druge- Ko so zagledali opičjega moža, so —————— ga, kakor ubogati in nesti svoj dra- Našel jih je kaj udobno preskrblje- se jim izvili iz grl klici presenečenja; "Kolika sreča'" je kričal Scragg- goceni plen v brlog ničvrednih mor- ne; imeli so obilno zalogo živil in več pozdravili so ga s sovražnim renča- "zdaj mu bomo poplačali ker nas je Harjev. _.. --------I------. . sodčkov ruma. ----1_ - ^ njem. _ > ~ L ______ __takrat pretepal na ladji!"' Petek, 16. aprila 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 9 ANGLEŠKI POMORŠČAKI SE VADIJO PLESA IZ URADA GL PREDSEDNIKA DSD. Joliet, 111. Cenjeno članstvo! ^ Zadnji mesec smo čitali v našem glasilu proračun, izdelan po aktuarju, ki izkaže, da je naša slavna Družba 121.90% sol-ventna, na kar vem, da^e felokupno članstvo ponosno, ker je tako lepo finančno napredovalo, posebno v zadnjih par letih. Radi tega naj bo naša sveta dolžnost, da se ravno v tem letu izredno potrudimo, da našo Družbo pomnožimo v članstvu; ako ni to tako mogoče za odrasli oddelek, delujmo pa za mladinski, ker je ravno ta oddelek najboljša podlaga za napredek organizacije. Poročila nam pričajo, da so se porodi otrok zadnja leta zelo pomnožili, zato bi ne smelo biti nobenega izgovarjanja in tarnanja, češ, da ni več otrok. Dovolj jih je, samo moramo iti kam okoli, pa jih bomo pridobili pod zastavo DSD. Sedaj pa želim pojasniti članstvu glede Družbenih posojil in investicij. Predsednik, tajnik in blagajnik so takoimenovani finančni odbor, da izvršujejo vsa posojila, in pri tem se tudi zamudi veliko časa, dasiravno zadnja konvencija ni imela pred očmi tega dela, nasprotno, vzela in znižala je plačo predsedniku in blagajniku za celih 25%, kljub temu, da se je življenje povišalo za celih 85%, in da so delavci po industrijah dobili plačo zvišano po pet ali šestkrat, saj so vsak ponedeljek na štrajkih. To je bila politična propaganda zadnje konvencije. Istotako druge organizacije plačujejcr za dnevnice na sejah gl. odbora po $10 in $12 na dan, kar pri nas delamo za isto že 20 let staro plačo $6 na dan, kar nikakor ne zadostuje, dokler drugod dobivajo od $8 do $12 na dan. Sedaj pa se obrnimo nazaj k našim posojilom. Danes ni mof-goče posojevati denarja na privatna poslopja ali domove, ker nihče ne zida, in akoravno posodimo tu in tam kako malo svoto, nam to ne zadostuje. Potem se mora denar nakladati v dobre bonde, kar pa vzame veliko časa in je zelo odgovorno opravilo, ker odbor mora biti popolnoma prepričan, da napravi taka posojila, ki so v soglasju z državnimi zakoni. To je dokaz, da odbor ni odgovoren samo pred članstvom, ampak tudi pred državno postavo. V prvih treh mesecih tega leta je glavni odbor prodal Bondov za svoto....................$10,650.00 Plačali smo za iste................$10,252.50 Dobiček pri tem je................$ 397.41 To je šele začetek. Ako bo šlo tako naprej, lahko napravimo od $1,500 do $1,600 dobička pri prodaji in kupovanju bondov. Ta teden smo tudi kupili War Bondov za ....................$10,000.00 Poprejšnja svota je bila........ 9,000.00 Skupna svota War Bondov....$19,§00.00 Z bratskim pozdravom GEORGE STONICH, gl. predsednik DSD. Angleži kot mornarji imajo marsikaj svojstvenega, kar drugi narodi nimajo. Poleg drugih iger in zabav imajo angleški mornarji tudi takosvani ples "Hornpipe", ki datira %* is dobe. ko so ladje jadrale na jadernice. Častnik uči mlade mornar je. kako se plese ples "Hornpipe". l K SLOV. NASELBIN I (Nadaljevanje z 2. strani) sti državljani* naše velike svo-1 bodne dežele, ki bo prinesla' po tem svetovnem razburjenju mir celemu svetu z našo zmago. Naš rojak Frank Wedic, gl.! tajnik DSD, je zaposlen v mestnem zdravniškem oddelku že več let in izvršuje svoj posel tako točno, da je naš zdravniški oddelek eden naj-bolših v državi, ker on skrbi, da so vsi zdravju škodljivi predmeti očiščeni. Če pa hočemo ohraniti Mr. F. Wedica na njegovem mestu, da bo lahko še v naprej deloval v tem oddelku, je potrebno, da ponovno izvolimo njegovega gospodarja, to je komisarja Fred G. Schringa. Do sedaj se je izkazal Mr. Schring kot mož na mestu in sposoben voditi svoj oddelek. Mr Schring je sin bivšega župana našega mesta Geo. Schringa. No, saj vsi poznamo člane Schringove družine kot dobre izdelovalce Schringovega piva pred časom prohibicije. Toraj ne bilo bi več kot prav, da ohranimo F. Wedica na njegovem delu, to je pa le mogoče, ako zopet ponovno izvolimo Fred G. Schringa za mestnega komisarja mesta Joliet. Toraj prosim, da greste vsi na volišče 20. aprila. Vas pozdravlja Slovenski volilec. -o- VABILO NA JAVNI SHOD Sheboygan, Wis. Jugoslovanski Pomožni Odbor — Slovenska Sekcija št. 4, priredi javni shod v nedeljo dne 18. aprila ob 2 popoldne v Fludernikovi dvprani, So. 9th St. & Indiana Ave. Na tem shodu bosta nastopila kot glavna govornika Vin-cenc Cainkar, gl. predsednik 5. N. odstotke. Ali ako dolgujete na vaših domovih in posestvih že dalj časa na davkih, pridite k meni, da zadevo preuredim in izravnam vam v korist. Priporočam se tudi za vso drugo advokatsko postrežbo. ARTHQlfY X DAR0VIC SLOVENSKI ODVETNIK 2209 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL.' IŠČEMO IN GLEDAMO ZA HIŠE, KI SO NA PRODAJ * * • Ako imate posestvo, hišo aH domovanje na prodaj veliko ali malo na južni strani mesta, posebno v okolici slovenske naselbine sv. Štefana, bodite tako prijazni in sporočite nam, osebno ali pismeno svoje po-goje. Imamo veliko kupcev, ki čakajo, da bi kaj kupili, če so cene prave. S. G. TUPONICH 1429 W. I8th Street -Chicago, Illinois Telefon: Canal 1640 * * * * * * * Družba Hp sv. Družine XTHE HOLY FAMILY SOCIETY) .Ustanovljena 29. novembra 191«. ' Sedeč JoKet, Ht^^r* Male geslo: •'Vse ss vero, do« in narod; v«i za enega, eden sa vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 2S7 Lime Street, Joliet, Illinois 1. podpredsednik: Frank Tushek, 716 Raub St, JoKet, IIL 2. podpredsednik: Kattarine Baynk, S28 Lafayette St, Ottawa. UL Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, IIL Zapisnikar: John Nemantefa, 650 N. Hickory St, Joliet. IIL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet III Duhovni vodja: Rev. llathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, Ml No. Chicago St, Joliet. IIL NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W. 21st St; Chicago, IU. Joseph L. Draaler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Jonsph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, IB. POROTNI ODBOSt: Joseph favlskovich. 39 Wincheil St, Sharpsborg. Pa. i % Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago. IIL John Denis, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. IIL Predsednflc Atletičnega odseka: Emery Saber, 540 North Bluff Street. Joliet. Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanskl Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IIL ^ _ 150 \ J««- 1M2 je DSD. izplačala svojim članom In članicam ter njih dedičem rasnih posmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo zs DSD. s* lahko ustanovi ▼ vsakem mestu Z dr. držav z n« manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zf™^ " S25000. $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vii*. Poleg smrt nine izplsčuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško podporo iz svoj« centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije in ! po&kodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience < tabeli. DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). < Uradni jezik je slovenski in angleški J Rojakom in rojakinjam ae DSD. priporoča, da pristopijo v njeno < areoo! J Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali list- \ meno na gL tajnika: FRANK J. WED I C, 301 Lima St, Joliet DL OGROMNO VRTILO ZA ELEKTRIČNI GENERATOR | VASE MOŽ... Petek, 16. aprila 1913 AMERIKANSKI SLOVENEC solze čez roke, in v obupu je stisnil čeljusti, da so zobje zaškripali. Tu v travi ob potoku ga je našel župnik. Pregovoril ga je, naj gre domov. "Vina mu je potožila svoje gorje/' je do-umeval Jan. Nenadno je spoznal, da nudi ta prilika še eno pot, da pride spet domov. Poslušal je župnika, ko je zmerjal, ter osramočen in s sklonjeno glavo sprejemal trde resnice. Ko ga je župnik pozval, naj gre z njim, je mirno in radovoljno koračil pred njim proti svoji hiši. Vina je imela od joka rdeče oči in otroci si niso upali pogledati očeta. Župnik je še prigovarjal in opominjal ter spet obnovil hišni mir. Jan je bil ves skesan, beden, umazan, raztrgan in blaten. Trudno se je vrnil na svojo posteljo in bil kakor na smrt bolan človek. Šele naslednji dan je šel spet na delo. Razbite reči so bile pospravljene, njegova umazana obleka oprana in odstranjeno vse, kar bi moglo spominjati na preteklo razgrajanje. Vina se je zgovorno in živahno trudila, da bi ta pripetljaj pozabila, a se ji le ni posrečilo. V njeni notranjosti je dogodek zapustil tiho bol, ki jo je mogel zabrisati le čas. Pridružil se je še strah pred bližajočo se revščino. Nista vedela, kje naj vzameta za novo setev in kako naj prebijeta zimo. Jan je bil nesposoben, da bi premišljal, preu-darjal ali iskal izhodov. Vse možnosti so se mu zdele zaprte in pričakoval je revščine kot nečesa nujnega, čemur ni bilo moči uiti. Tudi Vina je prepustila svojo usodo Previdnosti ter z otroki molila. V molitvi je našla svojo edino tolažbo; da bi sama kaj zmogla, ni pričakovala. Strah in zoprnost, ki ju je občutila pred Janom, je skrivala. Iz dolžnosti mu je na zunaj kazala prijaznost, a neprestano se je bala, da bi se utegnilo spet kaj zgoditi. Skrivaj je svojo togo razodela župniku in dobila pri njem sveta in pomoči. Tako je mogla vztrajati in ostati močna. Upala je na izboljšanje, ki le mora priti; odkod, tega seveda ni vedela. "Vse gre, kakor Bog hoče!" je menila. Tako so živeli dan za dnem in varčevali, Jcjer so le mogli. Jan je prebil kratke dni pri delu v tkalnici. Nič'ni zapazil, da se je kaj spremenilo. Mimo je jedel skromno hrano, ki jo je Vina postavljala predenj. Potem se je spet približal čas, ko je bilo treba gnojiti in sejati. Vina je nemo gledala Jana, da bi izvedela, kako bo začel. Z obdelovanjem polja sta še odlašala. Ko pa je bil nazadnje skrajni čas, sta sklenila, da povprašata Vorsterja, če jima da seme in počaka na plačilo, dokler ne bo platno stkano. Jan je odšel na kmetijo in se vrnil dobre volje z obloženim vozičkom. "Gruntar me je najprej pogledal," je pripovedoval Jan, "in je dejal prijazno: iCe ne bo dovolj, lahko še prideš. S tolikimi otroki — saj razumem! Zaradi tega ni treba, da bi puščal zemljo neobdelano in da bi jo prerastel plevel." Zdaj sta bila spet na konju. Delo se je lahko nadaljevalo. Na poletje se bo že kako preložilo. Ta čas je Vina rodila sedmo dete in je bila srečna, ker je bila prvič punčka. No-vorojenče je bilo suho in borno, a bila je vsaj punčka, kar je bilo njeno največje hrepenenje; pozneje se bo že lepo razvila. (Dalje prih.) Delo naj čaka! Bilo mu je vseeno. Da bi omamil svojo nesrečo, se je začel zadovoljno veseliti nad krivico. "Krčmarica, še eno čašol" je marnjal. Potem so ga vrgli na cesto. Hudi duhovi so ga gonili domov, on pa je stal sam v temni noči na neznani-poti in iščoč tipal naokrog. Glava mu je bila težka, noge so mu odpovedovale. Ko so ga koraki privedli, ne da T)i zapazil, po pravi poti prav pred njegova vrata, je bil tako ves zi uma, da je prihu-jeno kakor zločinec spet odtorkljal. Zavest o velikem zlu, ki ga ne bo moči nikdar več popraviti, se je borila s pijančevo ošab-nostjo. "Niti žugniti ne smejo!" je besnel brezumno. Hotel se je vesti odločno in se moško postaviti, ker ni mogel prenesti resnega pogleda začudene Vine. Potlačil je lastno sočutje s svojo bedo. "Jaz sem gospodar! Denar je moj. Jaz sem ga zaslužil in jaz sem ga zapravil!" Hudiči so mu tičali v očeh in bil je kakor morilec. S stisnjenimi pestmi je pritaval v hišo. Vsa Janova nasilnost je bila samo na površju. Dosti rajši bi bil po tihem in ne da bi ga kdo videl, zlezel v posteljo in se na skrivaj sramoval. A ker je Vina na glas jokala in so otroci prestrašeno bežali in .vpili, je moral svojemu divjemu razpoloženju dati duška in se vesti kakor možak. Vse naj se trese in trepeta; hotel je lomiti in razbijati na kose, kar bi mu prišlo v roke. Saj je zdaj vendar vsega nepriklicno konec, vse je izgubljeno. Zdaj se mora kri-vičnost izdivjati do dna. Suval je stole s poti in bil s pestmi ob stene in bil besen, ker se zidovi niso hoteli podreti. Divjanje ga je podžigalo v besnost, ki je popustila le, kadar je kaj zahreščalo in se zdrobilo. Pretepal je otroke, da bi slišal njihovo tuljenje, in brcal ženo, da bi preskusil njeno potrpežljivost. Ko je bilo vse razdrobljeno, je zdrevel ven, krilil z rokami po zraku in brez cilja odkolovratil, da se ne bi nikdar vrnil. Ko se je prebudil, je ležal v travi na bregu ob potoku in se čudil, da je nebo tako mirno in jasno, tako polno sončne sinjine, ko pa se je sam čutil tako. bolnega in brez volje. Gledal je sveže jutro in lesketajoči se potok, kakor da bi ju videl prvič. Izpra-ševal se je, če so bile le tesnobne sanje, v katerih je spet videl hudobnega Jana. Ker je pa ležal ob robu potoka ob tako čudnem času in čutil žejo, se mu je zdel njegov strah utemeljen. Počasi se je prebujala zavest in spoznal je nesrečo. Možgani so mu goreli, grlo mu je bilo suho, a ni se mogel dvigniti, da bi zajel vode. Ležal je z nogami v potoku in je bil truden, do smrti truden. Bil je naveličan življenja; vsega, kar je bilo, je bil sit. Ni vedel, kako naj se spravi odtod. Beden, kakor da ga je napadla bolezen, je ležal v travi brez moči in brez volje, sam, brez pomoči in zapuščen. Namenil se je, da zapusti te kraje, brž ko se mu odpočije jo noge. Tedaj se je v dalji nenadno prikazal njegov prejšnji dom kot edini izhod: kmečka domačija. Nato ga je mučil kes, da je nekoč zapustil oni lepi konjski hlev. Suhi možak, ki ni nikdar jokal, je nenadno začutil, kako mu tečejo KRASNA iZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16V1X121/« 2 Tiskana ▼ vecih bar- I® I ££ I Ž^BBSr ' : okrog so slike vseh do- I YS\ ir* » 5 % ■ sedanjih predsednikov ffl JSfir.1 * I Zdr. držav podpisani s ^ t T' Htey^ ,v /jp" B njihovimi lastnoročni- V&J r ■ / v>. ■ mi podpisi. Pod pred* t' • I ••dnikoTO sliko vihra L ^ J" ' I T ▼etru ponosno xv«zd- flaMr'^^ Jfj \.Vf.: I nala zastara. Ped za-. /.i I stavo je spominska v| SZLL I plošča in na nji tiskano W A > "V' fi T okrajšavi listina pra> fflJLfri^ - UJ ■ vie in svoboščin. Slika Lfe 7 - - fej, j ■ Je v okvirju in v okvir* f£\ ^Ji /gV ■ Ju steklo. Ta slika Je ___I KM fe omenljivost sa V^Vfiilfflylg^sAjg^^ vsak amerikanski dom. 1..........-z,'., % .. T J Ker nas naši naročniki ^■■■■■^■■■■■■■■■^■■■B " njo poprašujejo, smo jih še nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Pošiljatvene stroške plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak. ki bo naročil sliko, vzame na znanje. in dokler zaloga traja z njimi lahko postrežemo onim. ki si jo selijo. ✓ _ . Naročilu je prid jati potrebni znesek in ga poslati na« POVESTNE KNJIGE IN ROMANI AMERIKANSKI .SLOVENEC ki se dobe V naši Knjigarni Stran 4 Hlapec Jan Stijn Streuvels i- ' * ' _ a. : - ~'jr"«t:f\ vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi TISKARNA AMERIKANSKI SlOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ! NEMCI NE SOGLAŠAJO Z j ITALIJANSKIM NAČRTOM (Nadaljevanje z X. strani) pod fašističnim in nazijskim ! režimom. To so torej točke fašistično-nazijskega čarterja za povojni svet. js Zgovorni fašist Gajda ko- j mentira dalje, da te šestere točke so direktno nasprotstvo anglosaškemu načrtu za povojno Evropo in dostavlja dalje, da kar osišče želi, je dobro u-rejena povojna Evropa kar bo za vsak narod velike narodne in mednarodne vrednostf. / Zanimivo je, da Hitlerjevo glasilo v N,emčiji o tem nič preveč na široko ne komentira. List "Voelkischer Boebac-ter" le mimogrede omenja k, temu: "Čas za povojne zadeve in načrte še ni tukaj.". Drugi razni politični opazovalci pa omenjajo Gajdove k točke kot novi "Evropski čar- i ter". Nekateri ugibajo, da je s to objavo Gajda potipal mednarodno javnost, posebno v za- vezniškem svetu za mir. Nem- j zi so za enkrat še preponosni, j ia bi sami tipali po miru in j hočejo pač pokazati, da se jim ■ ilače še ne tresejo, pa so po- J slali Italijane poizvedovat v j ivet, koliko je ura glede tega. Nekateri pa celo namigujejo, da nastaja med Italijani in Nemci nesoglasje. Mussolini nima v Italiji več tako zanesljivega stališča. S to izjavo hoče le najbrže dati nekoliko injekcije svojim ne preveč po-ernjnnim Lahom v moralnem o-ziru, pa -priljubiti se morda hoče malim narodom v Evropi. Toda kdo mu verjame kaj med temi? Ali je Mussolini tako; malo razsoden? Zdaj, ko sta on in Hitler tlačila male dežele in njihove narode pobijala kakor dva,največja barbara, zdaj naj kdo izmed malih na-lih narodov verjame praznim obljubam, ko govorita v prvi točki "o svobodi, neodvisnosti in samovladanju vseh narodov malih in velikih"? Hitler in Mussolini ne bosta dobila dosti oslov, da bi šli na njihov led. £. M. Trunk Anton Aškerc je zapel: k g, "Mi vstajamo! In — vas je . strah ? 11 Pokaj tako hrumite! Slovana se bojite? Teži vam dušo slaba vest? £ In vest vam stiska jezno pest? Bojite se — osvete j od množice neštete?" Ko je Aškerc tako pel, je 1 bilo nekaj znakov vstajenja j Slovanov. Začelo se je govoriti | \ o Slovanih, celo neki panslavi-; 1 zem je malo postrašil. Nekoli- ! ko so le res Slovani vstali po £ zadnji svetovni vojski, ko so 1 Nemci prešerno že tedaj go- : vorili, da je prišel "der Ger- j mannen Tag" in nastopa "der; Slaven Nacht". Tedaj so se M zmotili. Germanski dan je za-tonil s polomijo, Slovanom je • zasijala nova zarja, ki oznanja j < dan. Nastale so nove slovan- 1 ske države. Poljska je bila o-življena, Cehi so bili oproščeni tristoletnih okovov, Slovaki so se iznebili mažarske aristokracije, in na Balkanu so i ' i se, je izgledalo, "ačele uresničevati poetične sanje navdušenih Ilircev. Le na Rusijo je legla po revoluciji težka tema Italijani so nekaj pridobili, Mažari in Germani pa izgubili, j Ti so tlačitelji Slovanov, in Slovani so vsekako precej pridobili. Tako je bilo tedaj. "Mi vstajamo. In—vas je strah?" Vstajali so Slovani, in strahu nika-l kor ni manjkalo pri slovanskih ; narodnih nasprotnikih. Ampak tudi ti Slovani so le ; malo — vstajali, niso pa vsta-i | li kot Slovani. .Vstajali so Po-! ; jaki, Čehi, Slovaki, malo Slo-i venci, Hrvatje, prešerno Srbi, ► kot Slovani pa niso vstali. Med ► .seboj se je začelo porivanje. ► Ko je v Prahi padlo, je bilo ► veliko veselja v Varšavi, in ko je bilo veselje v Beogradu, so v Zagrebu škripali z zobmi in v Ljubljani — well hudo slabo je bilo, vse polno godr-nanja je bilo. Mislili pa so ti Slovani, da so vstali, Germani in Mažari pa da so legli. Ampak ni bilo tako. Nemci so nenadoma začeli vstajati, Mažari dvigati glave, in Italijani so prežali kakor mačka na plen. L. 193& je zbruhnilo. Ni treba opisovati. Slovani niso vstali, le neke slovanske države, in te so zadavili drugo za drugo, ker so prej malo vstale le te slovanske državice. Od tedaj je zavladala skoroda smrt, vsaj grob je povsod izkopan. Iznenadoma pa se je pojavilo neko vstajenje v Rusiji. Ali vstajajo tam — Slovani? Neki nekaj sličnega trdijo, drugi zanikajo in pravijo, da vstaja tam le boljševizem. Tako je danes. "Mi vstajamo! In — vas je strah?" Well, malo drugačno morajo vstati — Slovani, da bo koga strah. Kot Slovani morajo vstati, če je kaj takega mogoče. Do danes je za tako slovansko vstajenje še vrle malo upov, neki celo popolnoma obupujejo nad takim slovanskim vstajenjem. Dosti je grobov, ampak smr ti še ni. Morda je slutil Aškerc, kako utegne biti, ko je pristavil še: "Mi vstajamo . . Poslednj čas! Mi noisemo umreti, mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči, ^ četudi smo pozni, mladi . .' Res smo pozni, ker pač — mladi. Morda pa le dozorim< pri — grobih in se ojunačim* za slovansko vstajanje. Mi nočemo umreti, . mi hočemo živeti! NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominiku« - 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. j zrezek. DominIkus_____40c [NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic______35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest - 35c NASI PAGLAVCI, Iv. Trioko. Bros. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja_ 45c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Mesko. Bros. 108 str. Črtice in slike iz življenja . .. ., 75c NASI LJUDJE, Al. Remec Brošura 94 str. Zanimiva povest_ 40c NIHILIST, Zavorič. Bros. 80 str. Povest, ki opisuje ruske re- vohtcionarce__40e OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz j značajev naših pisateljev. Trdo- vezana knjiga 176 str.__-$1.25 OBRAZI, C. Jeglič. Bros. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja______85c OCE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj, Broš. 95 str. Povest iz Istre----------50c OCE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest ▼a mladino in liudstvo____75c OČETOV GREH, povtst iz domačih hribov, zelo interesantna povest, 126 str., broširana______ 45t ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwoo. Mehkovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate- Ije skozi burne slučaje_____________ 65c OTROCI NAŠE LJUBE GO-SPE, spisal R. Andersen, vrlo zanimiv roman, 184 str., broširan ---------------50c OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura___86c Trdo vezana knjiga---$1.00 PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ------------30c POLJUB. K. Svetla. Bros. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda _ 50c POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Bulwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi.. Mehkovezane knjige------85c PO STRANI KLOBUK, D. Fei-geJ. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje----7»c POVESTI IN SLIKE, Ks. Me- ško. Bros 79 str. Kratke povesti iz življenja --------------- 45c PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas----------75c Mehkovezane________45« PRAVICA IN USMLJENJE. — Spisala Mara Pavič. Povest iz hrvatskega življenja. 97 strani- 35c PROPAST IN DVIG. — Zanimiva ljudska povest izpod peresa Januša Goleč. Vsebuje 130 | strani in stane----------45c PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana ----------50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja__________fl.OO i Brošura_________45c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Bros. 308 str. zani-i • miva povest--------75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str.----35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 75c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 $tr. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest---75c RIBIČEV SIN, Pravljica _ 25c K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak JZoad, Chicago, Illinois Symbolic of the role the Red Cross is again playing the 1943 Red Cross War Fund poster depicts the organization as a mother ministering to the needs of the men of the United States armed forces and the victims of war throughout the world. The poster is an appeal to all men and women for contributions to the War Fund. Laurence Wilbur, noted illustrator, designed the poster Helen Mueller is tlie model. ^____________ 'WAR FUND 1943 AMERICAN RED CROSS —.-^•■•.v-—I »..,.,.....-......... ,, . I. .1.^.11.11 .......... The Greatest Mother rvt in the World Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois