Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. [;: O j O* Številka 88. JOLIET. ILLINOIS. ' 0KT0L3U 1915 LETNIK XXIV -Nemci v Volhiniji poganjajo Ruse nazaj. •neral von Linsingen zopet zavzel utrjeno mesto Lutsk. Maršal von Hindenburg napreduje v svojem pohodu proti Dvinsku. Italijani streljali na bolnišnico Rdečega križa v Gorici. T • iristotisoč avstrijskih in nemških vojakov začelo prodirati proti Srbiji. Berlin sept. _ (brezžično v Tuckerton), 27. dne Današnje dunajsko uradno ,;;;-nani,0 se glasi: delavno^"' S° VČeraj omejevali svojo Rdečee i"a bombardiranje bolnišnice raz'očn V GoricV ki jo J'e bil° ga križ? f??2"311 Po praporu Rdeče-strelltov' je vihral nad njo. Pet iz-razPokni/e Zade'° sv°j ci'j- Eden je inPetdese/,i0Peracijski dvorani- Tr'" VnePosrel r^i.h izStrelkov ie padlo Qni bližini bolnišnice. ltlednar0(j°mbardiranje Je prestopek ca sl„-Tga zakona; kajti bolnišm-bii° lobe v, v.°jaškim svrham, niti ni iste." "lh čet v neposredni bližini J,Avstrijsko uradno naznanilo, brzo- cez London, ni pranja bolnišnice; oci- javlje.iio ijialo bombarj' ČCZ London> ni ome" I.) ^ angleški cenzor to točko čr-Be^SPeh Pomorskega čolna. ?• i" Sayvi,le'L-L)-rnik 5,000 'rancoski prevozni nekem avc?°VC bil Pogreznjen eolnu v Lib" J Jskem podmorskem , z°iavka ; f"1 moriu, kakor pravi p ten na "Frankfurter te v ST* je Vozil Premog iz Pfc; na laški vojni ladji. S°vi agensi' Sept' Brzojavka Hava-"jja ^ lz Brindisija pravvi: .®enedett .''alijanske bojne ladje Je s'edila in' je nastal ogenj, ki mu 1'k°v i" 370 eksPlozija- Osem čast-0sedaj p Mornarjev je bilo rešenih niož. ' osadka je štela 700 do 800 rt^ft/'Podad: mSnflj,,ik ladje L" " Je nastal slučajno." If ■ . * uaacw Vln- PoveHlrl Ernesto Rubin de Cor-ladje, se nahaja med J8enj .1" r,, 2 ruskega bojišča, unaj i>mlo i * SeP4- ~ Sledeče uradno g,avnega s,an:i S6 ,°b ^viCleVbh,°dne Galicije kra niljen' blla r«slači in pomočniki v kakih 400 krojačnicah za izdelavo naročenih in nenaročenih oblek v Chicagu pozvani na stavko. Štrajk se je kuhal več tednov. Štraj-kovno povelje je bilo izdano včeraj o-poldiie zaposlencem peterih krojačnic. Snpči se je na raznih shodih sklenilo, pozvati krojače in pomočnike, da ostanejo danes v jutro doma. Sw'iily Hillman, mali predsednik zdKužtuih krojačev (Amalgamated Clothing Workers of America), je izdal povelja, vsled katerih bo krojaška stavka skoro popolna. Več krojačnic v New Yorku bo tudi prizadetih. Krojači stavkajo za povišbo plač, boljše delovne jazmere in pripoznanje unije.* Vagon gasolina eksplodiral. Ardmore, Okla., 27. sept. — Naj-jnapj .štirideset oseb je bilo usmrče-nihs in do 200 drugih nevarno ranjenih tukaj .danes popoludne, ko je razpok-nila 250 sodcev gasolina vsebujoča tank-kara, stoječa blizu tovornega u-rada Santa Fe-železnice v trgovinskem okraju mesta. Strašna sila eksplozije je podrla mii^o poslopij in razkropila goreči gasalrn na vse strani. Nekaj minut pozneje je bil Ardmore poln požarov. Ob 8. uri zvečer so bili požari omejeni in mesto je bilo pod vojaškim pravom. Zasebne hiše so takoj odprli ranjencem in mnogi moški so nocoj V dimečih se razvalinah ob Main streetu iskali nadaljnjih žrtev. Do 9. ure iS minut nocoj je bilo najdenih 31 trupel. Od teh je bilo dvanajst črncev. Lastninska škoda je precenjena na $500,000. Med razdejanimi poslopji so bila: Postaja Ardmore-železnice, Swift & Co., Pennington Wholesale Grocery Co., Whittington hotel, Madden & Co., DeWitt Cigar Co. Vse okenske šipe v mestu so se zdrobile vsled silne eksplozije. Iskra je povzročila eksplozijo, ko je eden delavcev udaril s kladivom po jarinu tcwiku). Vihar v New Orleansu. New Orleans, La., 29. sept., brezžično v Mobile. — Pet oseb je bilo usmrčenih in mnogo poškodovanih, a lastninska škoda znaša na milijone vsled najsilnejšega viharja v zgodovini tega mesta, ki je razsajal nocoj. Na tucate poslopij je bilo razdejanih in na .stotine razkritih. r , ^tdecp. R NA VELIKI PREGLEDNI PARADI V WASHINGTONU, D. C., KAKOR LETA -akaH * Wa°shtetniC° 1865. l>ari ad0 Qnf v asb'n8tonu 1 r "aslikf,,c»a dogodka z dne 23. in 24. majnika 1865, ko so zmagoslavni vojaki Unije ko-eteranov državlV , predsedmk°m Johnsonom in generalom Grantom, obhajajo tc dni. Veliko pregledno Ort f ""V Uržavli- l ......................... — "....ojaju ii; mi levi) je t' "i", VOJne ?rc<1 Predsednikom Wilsonom je vodil David J. Palmer (na desni) andidat za poveljnika veteranske armade (Grand Armyof the Republic). E. R. Enajst rudarjev zajetih. Wilkesbarre, Pa., 27. sept. — Enajst rudarjev je bilo zajetih danes v Coal-dale-rudniku družbe Lehigh Coal & Navigation Co. vsled padlega kamenja. Močan razpok je povzročil padanje kamenja v raztegu do 300 čevljev in tako zaprl edino pot, držečo v rov, kjer so bili rudarji pri delu. Upanje, rešiti kakega zajetega rudarja živega, je bilo opuščeno. Šestdeset potnikov zgorelo. San Diego, Cal., 26. sept. — Osemdeset potnikov na vlaku južne pacifiške mehiške železnice je bilo vrženih v vagon, ki je bilo v njem seno, nakar je bil vagon zažgan po tolpi Yaqui-Indijancev v petek blizu Torresa, So-nora, kakor brzojavljajo semkaj danes iz Hermosilla čez Quaymas. Samo dvajset potnikov se je rešilo, vsi drugi so zgoreli. Indijancev je bilo kakih šestdeset in so bili ubežniki iz mehiških strankarskih, armad. Villovo svarilo na Uncle Sama. Washington, D. C., 23. sept. — Danes objavljeno svarilo, ki je je Rogue G. Gorza naslovil na Združene Države, naj nikar ne pripoznajo generala Carranze kot predsednika mehiškega sicer utegne zavladati anarhija, je vzbudilo precej pozornosti v vladnih krogih zaveznega glavnega mesta. Gorza biva tukaj in dela propagando za mirovni načrt, ki sta ga napravila Villa in Zapata. Pripoznanje Carranze, tako izvaja Gorza, bi v Mehiki povzročilo razmere. ki bi presegle vse dosedanje grozo-vitosti. Carranza da je poleg Nuerte najbolj zasovražen uzurpator v Mehiki. V enem mesecu da pokaže, da je za predsedništvo popolnoma nesposoben. Gledišče zgorelo. Montreal, 23. sept. — Princess-gle-dišče ob St. Catherine streetu, ležeče v sredi scu mesta, je nocoj zgorelo. Napravljena škoda znaša $100,000. Požar je nastal iz neznanega vzroka na galeriji. Nadaljnji boji na zapadnem bojišču. Pariz poroča, da se velika ofenziva zavezniških armad na zapadu nadaljuje uspešno. BERLIN POROČA NASPROTNO. Cesar Viljem dospel na zapadno fronto in odpustil dva generala. London, 27. sept. — Ljuti protinapadi po Nemcih so se danes izjalovili, ki so ž njimi hoteli pregnati zaveznike iz postojank pridobljenih, odkar so zopet pričeli z ofenzivo na zapadni fronti. i. Uradna poročila pravijo nocoj, da Francozi v Champagnskem okrožju in Angleži vzhodno od Loosa nadaljujejo svojo ofenzivo, a ne naznanjajo, da so bile pridobitve tu ali tam velike. Nemci v Argonskem okrožju so pričeli z novim ofenzivnim kretanjem, a pariška poročila pravijo, da je bilo zaustavljeno s strašnimi izgubami. Verjetno je, da je bojevanje doseglo stopnjo napadov in protinapadov, ki utegnejo trajati več tednov s strašnimi izgubami na obeh straneh. Nemci se ojačujejo. Nemci, ki imajo že 2,000,000 vojakov od brežine do svičarske meje, pošiljajo pomočnih čet v linijo za borbo, kakršne ni videla niti ta krvava vojna. Brzojavka iz Petrograda pravi, da je pet vojnih zborov, ali kakih 200,000 mož, že med potjo z vzhoda na zapadno bojišče, po odredbi nemškega ge neralnega štaba. Precenjeno je, da so zavezniki med zadnjim napadom ujeli več nego 23,000 nemških vojakov, ali ta uspeh zmanjšuje nemška trditev, da so Nemci ujeli skoro 7,000 Francozov in Angležev. Nove francoske pridobitve. London, 28. .sept. — Francozi nada- lje pridobivajp ozemlja vsled silne o-fenzive, pričete zadnji teden, kakor poroča pariško uradno naznanilo, izdano nocoj. Vzhodno od Soucheza, na severoza-padu, in severno od Massigesa, v Champagnskem okrožju, so prodrli dalje ter ujeli nekaj Nemcev, ki pravijo, da so se pravkar vrnili z ruske frontei Poročilo pravi, da se strašno bombardiranje v Argonih nadaljuje, in to isilno topniško delavnost je smatrati za uvod k novemu pehotnemu napadu. Nemci zaustavili Francoze. Berlin, 28. sept., čez London. — Nemci niso le zaustavili splošne ofenzive zavezniške na zapadni fronti, marveč so s protinapadi pridobili znatnega ozemlja, kakor danes uradno naznanjajo iz vojnega glavnega stana o včerajšnjem bojevanju. Ni mogoče, da bi se sovražniku posrečilo, prodreti skozi nemške linije vpričo ogromnega raztega istih, kajti dolge so 500 kilometrov (310 milj). Nemške izgube so pač velike, a Francozi in Angleži jih pretiravajo. Njihova "velika ofenziva" se je izjalovila, kakor poročajo Nemci. Strašne izgube. London, 29. sept. — Velika ofenziva zavezniških armad na zapadu se nadaljuje in pariška poročila pravijo, da zavezniki napredujejo. Berlin pravi, da so bili vsi napadi danes odbiti, a priznava, da je nekaj prej zavzetih postojank še v rokah zaveznikov. Poroča se, da je nemški cesar dospel na zapadno fronto in prevzel glavno ulogo v poveljstvu. Dva generala je takoj odpustil iz službe kot nemška poveljnika na zapadu, ker sta baje najbolj zakrivila zadnji nemški poraz. Novi gl. odbor N. H. Z. Po'"HrvatsWir Svijrtu" z dne 29. sept. posnemamo, da je bil izvoljen v Clevelandu, O., na XII. konvenciji Narodne Hrvatske Zajednice sledeči glavni odbor: Josip Marohnič, predsednik; Beše-nič, podpredsednik; Rebrovič, tajnik; Gjurovič, računovodja; Lackovič, blagajnik; Rev. Krmpotič, preds. nadzornega odbora; Vinko Kauzlarič, tajnik nadz. odb.; odborniki: Bačič, Fr. Božič, Bestič, Kirin, Hajdič. Cerkev zgorela. Chicago, 111., 27. sept. — Grace Episcopal Church je zgorela ob požaru, ki je nastal v noči od sobote na nedeljo v petnadstropnem poslopju na 1433-37 Wabash avenue, kjer je bilo nastanjenih kakih dvanajst tvrdek za pohištvo; to poslopje je tudi zgorelo, kakor tudi župnišče. Grace Church je bila stara štiriinšestdeset let. Skupna škoda znaša nad $500,000. Veterani v Washingtonu. Washington, IKSfJ.7 29. sept. — O- semtisoč veteranov državljanske vojne, ki so se udeležili velike pregledne parade vpričo predsednika Združenih Držav, se je danes poslovilo od glavnega mesta republike, ki so jo rešili na bojišču. Avstrija se vdala. Washington, D. C., 27. sept. — Avstrijska vlada je obvestila poslanika Penfielda, da ustreže. zahtevi Združenih Držav in končno veljavno odpokliče drja. Dumbo. Dumba odpoklican. Washington, D. C., 28. sept. — Av-stro-ogrski poslanik dr. Dumba je bil odpoklican. Njegova vlada je ustregla zahtevi za njegov odpoklic iz Washingtona, in tukajšnji uradniki smatrajo slučaj popolnoma.zakjjuče nim. Dr. Dumba odjadra iz New Yorka dne 5. oktobra. Ker so Združene Države ostale pri tem, da samo brezpogojen odpoklic zadovolji to vlado, je Avstro-Ogrska odklonila njegovo prošnjo, da se mu dovoli priti domov na dopust za poročanje. Uradniki državnega departmenta so vzradoščeni nad zadovoljnim dokončanjem stvari, ki so jo smatrali od začetka za neprijeten in nesrečen vmesni dogodek. Sedem otrok zgorelo. Large, Pa., 23. sept. — Zajeti po ognju v svojem stanovanju, med tem ko je bila njihova mati na obisku pri sosedi, so četveri otroci Daniela Kish zgoreli do smrti tukaj danes. Dayton, O., 23. sept. — Trije otroci, stari 1, 4 in 7, Jožefa Szencsplk so se zadušili tukaj danes, ko je ogenj poškodoval njih stanovanje, med tem ko je bila njihova mati na obisku pri sosedi. "Clevelandska Amerika" je med slovenskimi listi letos dosegla rekord v klobasanju, psovanju, obrekovanju in leganju. "C. A." laže, ko pravi, da "Amer*-kanski Slovenec" ne poroča ničesar ali pa le na kratko, da je ameriška vlada zapodila avstrijskega poslanika Dumba (!) v njegovo Avstrijo. Nasprotno je res, da je "Ani. SI." obširno a stvarno poročal o tem v svojih št. 80, 82, 83, 84 in 85. "C. A." laže, ko pravi, da "Ani. SI." pod plaščem slovenstva služi Av-stro-Mažariji in prejemlje od nje Ju-deževe groše. Res je, da "Am. SI.'' od avstrijske vlade ali njenih zastop-Iriikov ni prejel niti vinarja. In res je, da kdor krade, pa najoi krade blago ali čast, je tat. Tako je?. Uredništvo Am. SI. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 1 krono za.......... 5 " 10 " 15 " 20 " 25 " 30 " 35 " 40 " 45 " 50 " .........$ .25 ..........90 ......... 1.75 ......... 2.60 ......... 3.40 ......... 4.25 ......... 5.05 ......... 5.90 ......... 6.70 ......... 7.55 ......... 8.25 lOO ZA S16.35 500 kron za.................. 81.75 1000 " " ,..........I... 162.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Joliet, 111., 29. sept. — Imena slovenskih livarjev (molderjev), zappslenih v jolietski livarni za peči, ki so sklenili, kupiti krasno peč in jo darovati za naš cerkveni "fair", ki bode meseca novembra, so sledeča: John Gerl, John Jakovčič, Frank Kadunc, Martin Kra-marič, John Simetz, John Starašinič I., John Starašinič 11., Frank Videč ml., John Videtich in Mike Zmajč. Ti vrli možje in fantje so drugim dobrim faranom najlepši zgled, kako po svojih močeh pomagati k uspehu našega cer kvenega "faira", in upati je, da najdejo mnogo posnemovalcev! Darovana peč bo še ta teden izgotovljena jji potem razstavljena na ogled v oknu g. Geo. Stonicheve prodajalnice. — V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja gdč. Ana Murn. Boluje za pljučnico. Želimo skorajšnjega okrevanja! — North Chicago street, ki drži mimo naše slovenske cerkve skozi glavni del naše slovenske naselbine, bode v bližnji bodočnosti ena najlepših cest v Jolietu. To priznava sedaj vsakdo, ki opazuje, kako temeljito popravljajo in izboljšujejo to tako dolgo časa zanemarjeno cesto. Ko so cestnoželez-nični tir primerno povzdignili in podložili z novimi pragovi, bodo zdaj kmalu izravnali in s parnim valjcem ugladili napeljani gramoz, nakar se prične tlakovanje ceste z opeko. Tudi dvanajst čevlji široki obstranski tlaki (sidewalks) iz cementa se že pridno delajo tu pa tam. Obstranski tlak pred slovensko cerkvijo in novim žup-niščem bo izdelan že tekom tega tedna ter bo res neizmerno olepšal ospredje obeh krasnih poslopij. — Mesec september gre h koncu in pred nami je oktober. V septembru smo imeli precej deževnih in hladnih dni, celo mrzlih vmes; in ker sta dež in hlad prevladovala celo letošnje poletje, zato ne vemo, ali je letos grozdje tako lepo dozorelo, da bo vilice sladko. To je važno vprašanje za premnoge naše rojake, ki so navajeni "na-prešati" si domačega vina, ki najbolje odganja mraz pozimi. Pojutrišnjem, to je, v petek bo prvi dan oktobra aH vinotoka, zato omenjamo to reč. — Kaj pa naši lovci? Ali se že kaj zbirajo? Na vsak način bi bilo lepo, če bi se domislili in kdaj sešli, da u-stanovijo svoj slovenski lovski klub, ki se ustanavlja že toliko in toliko let, a brez lovske sr-eče, kajti ustanovil se še ni — ali se bo letos? — K nedeljski predstavi narodne igre "Domen" v Chicagu, ki jo je priredilo znano Mlad. društvo "Danica", se je odpeljalo iz Jolieta samo par ljubiteljev slovenske dramatike in to v sled slabega vremena, kajti ves dan je deževalo. Kakor čujemo, predstava ni bila prvovrstna, dasi je "Danica" glede svojih predstav na najboljšem' glasu. — Kakor čujemo, pripravlja jolietski "Triglav" uprizoritev neke znane slovenske igre, ki je bila uprizorjena že v mnogih slovenskih naselbinah ?. največjim uspehom. Kdaj se igra tukaj uprizori, nam ni znano, vendar mislimo, da se ž njo otvori letošnja sezona naših dramatskih predstav. O kakih drugih pripravah še nismo slišali ničesar. — Nesrečen padec. Mrs. F.. S. Mun-roe, 65 let stara, vdova po lani umrlem George H. Munroe, odličnem finančniku ili politiku jolietskem, je umrla v ponedeljek zvečer ob poldesefih v Silver Cross-bolnišnici za poškodbami, zadobljenimi predvčerajšnjim po-poludne, ko je padla po stopnicah, držečih iz rotunde VVoodruffovega poslopja v prvo nadstropje. Nesreča se je pripetila kmalu po 4 uri. Gospa Munroe si je pri padcu razbila črepi-njo. Pobrali so jo nezavestno in je v nezavesti umrla. -— Novo dodatno poslopje k Silver Cross-bolnišnici, ki je prično graditi v kratkem, bo stalo brez opreme $S<),-(XX). — Grkov je v Jolietu do 2ra,tl Denar, ki si ga poslal, smo prejeli. Hvala! Prišel nam je prav, ker je sedaj strašna draginja. Par čevljev stane šestintrideset kron. Proda se res nekoliko dražje zdaj, kot ,-e je prej, v mirnih časih, toda za prodati je malo, pri mnogih <;elo nič, ker je toča pobila. Jane* piše Sz italijanske meje, da je še zdrav; piše, da je Hrenov Janez tam umrl, ker mu je granata nogo odbila. Iz naše (Podzemeljske) fare je I več ranjenih in ujetih. Tomčev Lojze iz Giršič je v ruskem ujetništvu. Na vojsko so prošli vsi od 18. do 42. leta. Na naboru so bili tudi stari do 52. leta, čeprav so bili že prej vojaki in so skoraj vsi potrjeni, vendar pa ti še niso bili klicani. Srečen si, da si v Ameriki, ker tvoji vrstniki so vsi v vojski. Pri tej priliki se za točno odposlani denar v stari kraj potom Amerikan-škega Slovenca zahvaljujem poslovodstvu A. S. ter ga rojakom v tem oziru posebno priporočani. Naročnik. Sheboygan, Wis., 26. sept. — Dolgo se že ni nihče oglasil iz naše naselbine, zato se pa jaz hočem nekoliko otresti $vojih misli. Z delom gre tukaj dobro. Skoraj preveč moramo delati. V nekaterih tovarnah moramo delati čezurno delo. Pa vseeno ne svetujem hoditi semkaj za delom, ker tukaj jih je še zmerom dosti brez dela. Res je tukaj veliko tovaren, večinoma so stolarne. Tukaj se naredi dnevno 10,000 stolov. Tako sem bral v nekem angleškem časopisu. *Mi smo tukaj kakor v severnem tečaju. Letošnje leto smo imeli zelo mrzlo poletje. Že se je začela hladna jesen, in mi smo se pa zanašali vedno na gorko poletje. Sedaj ko že pada list za listom raz dreves, sedaj vemo, da se moramo pa pripraviti za hudo starko zimo, ki je tukaj zelo nadležna. Veste, je pa tudi jako trajna! Jaz ne vem, mi se je bojimo tukaj, dasi bomo lahko se oblekli v gorko obleko in sedeli pri gorki peči. Kako pa če gremo z našimi mislimi čez ocean v staro domovino, kaj pa je tam? Oh, tam je groza in strah! Velike reke namesto čiste prozorne vode, tečejo sedaj rudeče od človeške krvi. Namesto lepega jasnega podnebja je zatemnjeno svetlo solnce od sivih o-blakov strelnega dima! Oh, ko človek premišljuje vse to, moral bi se razjokati nad takimi prizori. Jaz imam štiri brate, ki se borijo za naše lepe slovenske dežele. Eden je bil že dvakrat v bolnišnici in sedaj je ujet, v ruskem ujetništvu, nahaja se v južni A-ziji. Od dveh pa že ni bilo sporočila štiri mesece. Ne vem, ali sta mrtva, ali živa? Eden je pa sedaj v Tolminskih pečinah. Pravi: "Tukaj smo pripravljeni, da ostanejo naše dežele zveste Avstriji, ali pa nas ne boste več videli." Predfagi mi Slovenci širom Amerike, vidite, ti so pravi "legionar-ji", ki delajo iz ljubezni do svojega naroda — ne pa amerikanski "ligaši"! Ti, ki sedaj čakajo na zmago ali smrt, ti so tisti junaki, ki grejo v smrt za našo lepo slovensko domovino!... Tukaj so sedaj ustanovili Pevsko društvo "Danica". Ta je prisvetila prvič na našem odru dne 19. sept. tega leta (1915). Prva pesem, ki so jo zapeli, je bila "Pobratimija" (D. Fajgelj in A. Funtek). Začetek je bil dober. Druga "Na planine". (P. H. Sattner), tudi lepa. Tretja "Na straži" — ta pa nak, in ne. Pa upati je, da tudi to se bojo že še naučili. Sedaj jim še m zamere, ko so šele v prvič nastopili. Upati je, da jim pojde zmerom boljše. Ta večer so tudi predstavljali dramatično igro "Naša kri". Ta igra je zares lepa in zgodovinska. Posebno primerna za sedaj ni čas. "Kako smo pa igrali?" povprašujejo sedaj igralci. Jaz hočem na kratko nekoliko opisati, vsega ne morem, ker nimam sam jaz prostor v našem listu A. S. Jaz vam povem, da je bila res zanimiva. No, zakaj pa? Zato, ker je bilo en par oseb, na katere smo se zanašali, da bojo pokazale pomen igre. Ali so to -torile? Oh, ne in ne! Dalje je bila zanimiva tudi zato, ker je ta preklicani Francoz pobral kmetom obleko. V prvem dejanju so imeli še nekoliko podobno obleko kot za kmete; v drugem dejanju so se pa že pokazali kot kakšni trgovski pomočniki, ali tako zvani "komiji". Veste, ko bi hotel jaz igro resnično kritizirati in opisati, potem vam ni zadosti en cel časopis. Glavni ulpgi, ki sta ju igrala Štefan in Louis Renard, tell ni treba mi niti omeniti, da bi ne prišel predaleč. Toliko rečem, da tadva nista za glavne- uloge. Najboljši je bil in vso pohvalo je žel ta večer Matijevec, kmet, od tega pa zapišem tudi njegovo ime: Frank Sebanc. Dalje je dobro izpeljal svojo ulogo Kos Luka, kmet. Miklauž Borštnik: ta se je tudi mnogo potrudil, da bi bil igro ljudem nekoliko razkrinkal. 1'a kaj pomaga, če glavne uloge niso v pravih rokah, je vse zastonj. Dekleta so precej dobro izpeljale svoje uloge. Samo neka novinka, ko je šla v cerkev kot kmetsko dekle, bi ne smela imeti -voje torbice, ampak mašno knjižico. Pa ti ni nič zameriti, ker je bila prvič na odru. Meni je dobro znano, kaka je prvič na odru. Benoit Turbot, ta je tudi svojo ulogo pokazal v pravem pomenu, in tudi obleka mu je jako pristojala. Še meni se škoda zdi te igre, ker ljudje ne vejo od nje nikake-ga pomena. Jaz bi pisal vsa imena, pa ne maram jih razkrinkati po celi Ameriki. Moj namen ni žaliti eno ali drugo osebo, ampak jaz bi rad pisal, kar je resnično. Jaz se ne oziram ne na prijatelja in ne na sovražnika. Morda mi bode kedo zameril, pa jaz se ne bojim nikake zamere. Saj ste tako vsi hudi name, ker sem "garjeva ovca". — Kako ima ta igra lep konec z bengaličnim "ognjem, ko blagoslavlja "o-če" svojo hčerko in svojega zeta, in kako je bilo pa tukaj?! Ko bi moralo biti resno, je bilo pa smešno. Stefan in Jerica bi morala klečati skupaj, sta pa eden od druzega, veste, to je bila ljubezen! Jaz se ne oziram na to, če je oseba samska ali oženjena, samo da svojo ulogo pravilno izpelje. Pri drgjnatič-nih predstavah je treba, prvič, da pazi igralec na ločila, vejce, pike i. t. d.; drugič, da se govori na glas, s povdar-kom, kakor uloga zahteva; tretjič, da se igralec opravi, kakor uloga zahteva. Treba pa je tudi pravilne priprave k vsaki predstavi. Ako je za grmeti in bliskati, mora biti drugače, kot je bilo to v naši dvorani. Ne vem, kedo si je tako bliskanje izmislil. Ko bi jaz ne bil vedel, kedaj mora se bliskati, bi ne bil nič vedel. Tukaj je sedaj "novi oder" jako pripraven za dramatični napredek! Jaz vem, da je tukaj tudi zadosti fantov in deklet, ki jih veseli dramatična teorija. Fantje in dekleta! Kakor drugod, tako tudi vi tukaj se večkrat pokažite v dramatični naprednosti! Saj imamo v slovenščini mnogo lepih iger. Pomagajo pa tudi lahko zraven moški in ženske. — Saj sedaj bode zopet bolj mir, ker sedaj ni tukaj "naprednjaka", ki je bil predsednik podružnice Slovenske Lige. In kje pa je sedaj? Ali ne veste, da se je poročil in je zginil neznano kam? Dokler je bil on tukaj, smo imeli vedno kake lažnjive dopise. Vprašam vas ligaške odbornike, kaj pa delate vi sedaj, ko je sila največja za slovenske dežele? Kaj pa podpirate vi z vašim denarjem, ki ste ga nabrali od ubogega delavca? Sedaj je čas, če je vam v resnici kaj za slovenski narod! Sedaj pošljite vsaj nekoliko denarja ubogim slovenskim vojakom, ki se borijo za našo slovensko grudo! Pa tega vi ne boste storili, ker vam ni za slovensko domovino, ampak samo za vašo "slavo", kajne? To vam pišem jaz, eden, ki je— Na glavo padel. Valley, Wash., 25. sept. — Cenjeno uredništvo A. S.: — Kdor prosi, se mil bo dalo. Tako tudi jaz prosim Vas, g. urednik, da mi blagovolite odmeriti malo prostora v našem slovensko katoliškem listu, ki se zove Amer. Slovenec. Dolgo časa je že poteklo, odkar ni bilo iz naše slovenske naselbine nobenega glasu. Mogoče mislijo kaki rojaki, da smo tukaj pomrli vsled vročine, ker ie bila tudi tukaj neznosna. V ačetku poletja smo imeli dosti dežja, a potem je pritisnila vročina, ki je znašala 95 do 100 stopinj, potem pa še suša, katera je še sedaj. A vkljub temu je' letina prav dobro obrodila, vsega imamo v izobilju, a prodaja se slabo, ker ■ ukaj na daleč okrog je povsod dobro. Žito je dobro obrodilo in ga je dosti, tako da se prodaja pšenica po 1 dolar 100 funtov, oves pa 75c 100 funtov. Krompir se pa že kar prodati ne more. Govori se, da bomo imeli zopet enkrat "Basket Party" v korist novemu zvoniku pri naši cerkvi. Torej so vnaprej vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, da se obilno udeleže veVelice. Kje bo, bo že pozneje naznanjeno. Rev. John J. Oman, bivši kaplan v fari sv. Vida v Clevelandu, Ohio, se je na svojem potovanju skozi Združeno Države ostavil tudi pri nas v Valley za en dan, pri svojem polubratu, ter je obiskal nekaj znancev iz Brock way, Minn. Iz Valley, Wash., se je podal v San Francisco ogledat si pananio-paci fiško razstavo. Kadar mu čas pripusti potovati še skozi United States, je prošen, da se pri tukajšnjih Slovencih pomisli delj časa. V tukajšnji "Republic" šoli imamo letos katoliško učiteljico, katera poučuje katoliške otroke tudi katekizem. Rojenice iz bajne dežele so se na svojem potovanju ustavile tudi ipri Slovencu ter so izročile v varstvo g. in gospe Andrew Marie Zwan krepko in zdravo deklico. Častitamo! — <,:l Štorklja se je tudi oglasila pri Slovencu Franku Trampush ter je pustila go-spej Marie Trampush v spomin četrto zdravo deklico. Čestitamo! In tako naša naselbina vedno narašča. Dosedaj od Novega leta se je naše pokopališče pomnožilo samo za eno samo gomilo in še ta je driigorod-cev. Tz tega lahko Slovenci izprevi-dijo, da imamo tukaj zdravo "klimo ali podnebje. Kje pa je Tvan Adamič, ker ni vec njegovih dopisov v Am. Slov.? Sedaj Vas pa prpsim, g. urednik, da odmaknete vaš "strašni" koš dva čevlja in pet palcev, da se moj dolgi dop>s ne bode zaletel vanj. Prosim odpuščanja, nikar se ne jezite nad menoj,-— ker jaz Vas lepo pozdravim, g- «re('~ nik. Ravno "tako pošiljam pozdrave po celi zemeljski kroglji vsem Slovenkam in Slovencem. Miss Marie Torker, zastop. A. S. IZ BOJNE ČRTE PRI GORICI. Gorica. (Izvirno poročilp "Slovencu") Gorica, četrtek, 29. julija. — Gorica se je v zadnjih tednih silno izprente-nila. Ni več to, kar je bila. Ceste, trgi, vrtovi so isti kakor prej, tolla manjka jim vse življenje. Včerai^em šel preko Travnika. Bilo je približno poldne. Ves trg je bil kakor izumrl. Samo pri veži neke hiše sem zapazil tri osebe, ki so gledale v zrak proti severu, kjer so naši s šrap-neli preganjali sovražen aeroplan. Koraki odmevajo po ulicah opoldne prav tako kakor če bi po njih hodil opolnoči. Trgovine so skoraj vse zaprte. Kjer pridejo ljudje na vogale, dostikrat po-stojijo, kakor da bi se neče>a bali; ko pa morejo hoditi po ulicah, ki so odprte na jugozapadno, na zapadno in severozapadno stran, tedaj kar tečejo, če slišijo kak ropot od daleč ali v zraku, se ustavijo pri veži, mimo katere jih koraki ravno vodijo. Le redko-katerega dobiš, ki bi hodil mirno in varno. Otroka ne vidiš nobenega nikjer. Kakor da bi jih v Gorici ne bilo. * * * Tako gre skoraj vsak dan. Granate in šrapneli prihajajo kakor smrt; nihče ne ve ne kdaj, ne kje, ne kako. Ni čuda, da se ljudje ob takih razmerah ne čutijo varne nikjer in da radi tega .bežijo iz mesta. Prvotna lahkomiselno,st jih je popolnoma minila. Sedaj ko postaja Gorica podobna Pod-gori, presojajo ljudje vse drugače položaj. * * * Pa zakaj strelja Lah v mesto? Nihče si ne more dati na to zadostnega odgovora! Pred dvema mesecema so bili njegovi topovi prav tako blizu mesta kakor sedaj, pa ni streljal, dasi je Gorico tedaj prav tako dobro poznal kakor .sedaj. Tu vidimo vso brezobzirnost in sovraštvo in maščevalnost sovražnika! Odpor v prebivalstvu je radi tega vedno hujši proti njemu. On napada in ubija brez potrebe nedolžne ljudi. Ta okolnost je napolnila vse z največjim ogorčenjem proti njemu. Koliko strelov je poleg tega tudi poslal na različne zavode v mestu! Na slovensko sirotišče, na zavode de Notre Dame, na gimnazijo, na uršulinski samostan, na osrednje semenišče, kjer je nastanjena bolnišnica Rdečega križa itd. Noben zavod, nobeno poslopje, nobena cerkev ni varna pred njegovimi napadi! Tako nastopa Lah proti Gorici. * * * Življenje v mestu se je torej zelo izpremenilo. Od prejšnje sobote, 24. t. m., ne izhaja v Gorici tudi noben list več. Tedaj se je poslovil "Novi Čas" od svojih čitateljev; goriška "Eco del Litorale" je tudi prenehala izhajati. Tiskarne so ostale brez dela; zato so zaprle svoje obrate najprej Goriška tiskarna, v soboto še Narodna in Hilarijanska. Druge manjše so svoje prostore že prej zaprle. Tudi je iz Gorice odšlo že toliko ljudi, da ni več za noben list ne dovolj naročnikov ne dovolj čitateljev. V Gorici se čitajo sedaj dunajski, graški, ljubljanski, zagrebški in budimpeštanski listi. V mesto dohajajo precej redno; prodajajo .se po tobakarnah, katerih pa je le malo več odprtih. Draginja v mestu je velika. V Trstu je ceneje. Zato se dogaja, da hodijo ljudje svoje potrebščine kupovat naravnost v Trst. Dva, tri je gredo tja za druge in zase in dobijo bolj gotovo in ceneje, kar rabijo, dasi morajo plačati še vožnjo pa večdnevno odsotnost od doma. Iz okolice hodijo v mesto prodajat še vedno ženske iz Solkana. Človek jih mora radi tega! kar občudovati. Borba za vsakdanji kruh jih sili, da nosijo pridelke svojih, vrtov na trg v Gorico. Ena nevarnost jih goni, da se podajajo v drugo, ki jo smatrajo za manjšo. In res, do sedaj ni bilo še slišati, da bi katero kak sovražni strel kakorkoli poškodoval. Bog čuje na poseben način nad njimi. Zaprti trg ob Vrtni ulici, kjer so branjevke prodajale sadje, zelenjavo in različne reči za kuhinjo, je sedaj popolnoma zapuščen. 14. in 15. julija ga je sovražnik obiskal s svojimi šrapneli in granatami. Grozen strah se je tedaj polastil bogih branjevk. Mnoge so takrat kar iz mesta ubežale; druge pa so si poiskale bolj varne prostore na trgu sv. Antona. Toda komaj j so se malo tam doli uredile, že pridejo J predvčerajnjem granate in šrapneli znova nanje. Tehničar je bil ranjen pri tem. Seveda so s še večjim strahom zbežale zopet proč. Granate in šrapneli jih preganjajo. Kje bodo pa sedaj otvorile svoje prostore? 1 ržuo življenje se radi strahu pred sovražnimi streli razvija že zjutraj zgodaj. Do sedme, osme ure je vse j končano. Ljudje odhite domov in o-j stanejo tam ves dan. Cerkve so zaprte: sv. Ignacija, na Kostanjevici, stolna cerkev itd. V stolno cerkev je padla prejšnjo soboto sovražna granata ter zelo poškodovala staro zakristijo; likratu so pri isti priliki nje drobci prileteli na hišo, kjer stanuje v II. nadstropju mons. Muro-vec. K sreči ise je g. stolni kanonik nahajal v tistih trenotkih spodaj v veži. Obcestni del njegovega stanovav-nja pa je bil zelo poškodovan: pohištvo, okna, šipe razbito. _ Ker so cerkve zaprte in ker ni varno hoditi po ulicah, zato ostajajo novorojeni otroci doma brez krsta. Fija-kerji za vožnjo v cerkev so predragi ker tvegajo, kakor pravijo, tudi oni sami svoje življenje povsod. Sedaj ne poznajo nobene tarife več. Vožnja s fijakerjem v Solkan stane več kakor vožnja z železnico v Ljubljano. Do Volčje Drage zahtevajo isamo za pot tja in nazaj 30 kron. To je horendne. Prej so novorojenčke vozili s fijakerjem do cerkve. Kje naj v teh časih družina vzame denar, da ga plača? Seveda se pa otrokom podeli zakrament sv. krsta doma, ker drugače ni mogoče in bi bili otroci brez krsta iz- postavljeni še večji nevarnosti, kakor je ona radi sovražnih strelov, * * * Bobnenje in grmenje topov se sliši noč in dan. Gorica je v bojni črti sami, pod ognjem topov, zato povsem naravno, da je grom in ogenj topov v vseh svojih možnih oblikah povsod krog nje in nad njo. Vendar je naš močan tako, da Lah v Gorico ne pride nikdar. To stoji in bodi v bodrilo vsem! —b— Rekord v knjigah. Dosedaj se je splošno sodilo, da največ knjig na leto izdaje Nemčija, ali "Koelnische Zeitung" naznanja, da temu ni tako, marveč da ima rekord v knjigah Japonska. Japonski narod je vedoželjen in napreduje; na Japonskem se današnje čase piše več nego kjerkoli na.svetu. V letu 1910 je bilo na Japonskem izdanih 41,620 knjig, v Nemčiji pa 31,281. Med knjigami je 455 romanov in več pesniških del; največje število knjig pa se peča s političnimi vprašanji. Strašno maščevanje divjega lovca. V Chapellesu na Francoskem je prišel ondan v Dutailovo gostilno neki Laumann, ki ga je Dutail lani ovadil, da je lovil ribe, ne da bi jih bil smel loviti. Laumann je naročil kosilo in ko je pokosil, je rekel gostilničarju, kakor da se šali: "Kaj bi bilo, če bi ustrelil Vas in gosta, ki sedi pri mizi. Ali se nič ne bojite?" "Prav nič," ie odgovoril gostilničar. Takoj nato sta pa počila dva strela. Dutail in njegov gost sta ležala ustreljena na tlet pivsko sobo sta vsled streljanja Pr; tela gostilničarka in Dutail«"' Laumann je nato še dvakrat ustre-gostilničarka se je zgrudila ntftu tla, sin je pa smrtnonevarno r.'«.1 Laumann je pobegnil. Lepo priznanje od strani drugovef Pokojni papež Pij X. je bil ^ van ne-le od katoličanov, ampak1', tudi od protestantov. List n vlade "Norddeutsche allgeme"« tung", ki ima za urednika proteW .• ..jm pa* je prinesel po .smrti papeža le besede: "Smrt papeževa Je škemu krščanstvu vzela časti ka« vred' poglavarja in je naše katolišk' iavljane globoko užalostila- , bil Pij X. izvoljen za nasledi3 nu XIII., je bil sam nad .tem osupnjen. Pri ponižnosti, ■ vedno kazal tudi kot patrijarn ^ netkah, je bila pač daleč proč 0 govega srca misel, da bi kdaj' j prestol sv. Petra, četudi je Leoj1^ večkrat omenil, da bode vre ^ gov naslednik. Pij X. je vb® nad 11 let. Ves ta teljskih razmerah do neniškeg3^ ja in je večkrat izrazil svoje za stvo glede položaja katoliške Nemčiji. V zasebnem življenj. pokojni papež odlikoval po 5 i božnosti, strogosti nravnega vanja, po .svoji dobrodelnost'' in vedrosti srca. S Pijem Lj papež, čigar spomin bode S^ ^ visoki meri spoštovan pn kih." J rfl čas jo bil v za> cerf HffifflKEHHfflHffiKHHHffl BOL V HRBTU 5 i i is r= kJS E a a je E 1 i in v straneh se hitro prežene z rabo S everas Gothard 00 g. Štefan Plačko.. i* K rietta, N. Y., mim ]0 ^ ''Trpelsem vsled] v hrbtu iu straneh vet eo pet let ter sem m*^ časom poiskuspl "h zdravila toda brez usf Čital sem v Vašem A®,, nahu o Severovem ""'"ore-skem Olju ter pemjftffiii iskusil in so mi "ffij! kmalu izginile. Va„„»o-direčem, daje izboru"^, per bolečine v nogaR' .jo poročam ga vsiro, V./' vsled krajevnih bol«' (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 in 50 centov. RANE, otiske, ureze, odp1^ rane, tvori, bule, pekline in ožgan'" se hitro zacelijo. »* se nadene SEVERA'^ Healing Ointmei" (Severovo Zdravif Mazilo). Cena *B Wio ška Severove Pripravki-so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove. nite nadomestitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od t" ' prt ■Klii tli. boj sre pol Ko lišč žile bol Ka •Č0V red ton ■šec Ma Iva ren rok m i itii Ru naj jo 340 sen ieti set Hči nič sec aki Sit se sel tria Ta Nj S, Ka ga tan Or, k W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, veli^' tal Iz malega raste Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite im®" starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3 %—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH ose^0°.e fr pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. bet, kovan z veliko Pokon°J,rabrOStno sveti»j°- Truplo Korošle" ? Je pi'epeljal° v Trbiž na lišču na 'amošnjem pokopa- žiln t 2 V-Semi v°jaškimi častmi polo-k večnemu počitku. bobi-Voj,aki UmrIi- v ljubljanskih Kami"^- 80 umrIi s'edeči vojaki: čovl For.eit»ik. major. - Fr. Sko- rednik ZeTSeC' ~ Friderik Maček- na- ton T a" Golenae, Pešec. — An- mIi PeŠec' ~ Jožef Nagy' >,e- Madžar ' ~~ IŠtvan Kendi' 1>ešec' „ Ivan 2 niskem ujetništvu se nahaja sv0,'li r«iskeVegelj;.doma iz Visoč na Go" pit foke k'"1' PriŠel ^ ra"jen Rusom v $ l Wl^' S° ga odvedIi s seboj čez ne-^i v , ravnine v mesto Ribinsk, ki Rusiji K Ski gubeniiji v evropski naPrei v Je okreval> so ga poslali jo v ma 'S°sedno kostromsko guberni-3400 nr I!-"® mesto Soligalič, ki šteje semVvn ?lcev- Piše: ...Nastanjen jetnikov skaSnici' kjer nas je veliko u-Set t«ka'3 'tj^' Slovencev nas je de-Heu, dne ',, - drav vsem! V Soliga-n'č se je JUni'a 191S- — Jožef Poz-secev 0 ?°Zno ' čez dolgih devet me-aUolinski U 'Z Se!a Gregorjevske v Sibiriji t' guberniji v južnozapadni se skrb,,; si mislimo, kako so selili Tf,j tStansi čez toliko časa razvejan Zetov""- ' " — i tir S ^ Joz f ~ l,J __________ - man se n 1 Vega glasu- — Andrej Pir-Taškentua'aja V vojuem ujetništvu v Vegovi ,-Vroči turkestanski deželi. S' Pošta B bivajo pri Sv- Vidu št-Kavšek SeeBUnje pri Cerknici. — Ivan 8a mesta cT oglasil iz večjega ruske-tamošnjeil, renburga- kjer se nahaja v K 0renbUr„ • tab°ru vojnih ujetnikov. Uralu 6 U-tr-en° meito in leži na ^°Snega ur I ,JUŽnem podnožju zlato-®ka ni bil0 J ,ga Pogorja. Od Kav-5eneSa spord0°£ fa° "oben^ga glasu, novači ki -bivi Zato so bili njegovi Ve* mestu IT V Rakovniku pri No-PreveSel0 sinn VeSe,i' k° so prejeli 8,11 Pri ž "?V°.d0pisn«°. da je njih lec » bil v1*"- Alojzij Skumo-V si , c,ji v roko ranjen. u8o, S .odyedli s seboj v mesto e'v'oi«t :' v guberniji Kaluga, !etnm-i Rusije. Iz vojnega u-U ' ki biv ^ °glasil sv°ji ženi Eliza-:48- — Fran rr Jesenicah na Savi št. Ani t ltižSar se je oglasil svoji : - in Z'Vi V Radovljici št- 23-•Pet vozii; U dam vedeti, da smo se ln tri z v'akom. in sicer dva dni niči -fiše; vozij; uam vedeti, da smo se tri noči Z c lak°m. in sicer dva dni |"ci Pa ne aj sem sPet v bolniš-^°ga V6m' ko,iko časa ostanem aI h°dim " Je že toliko boljša, da 'A ,jl'n'ja lQ,c'°g0m! v Rusiji, dne glasil - Ivan Sajovic se je si"1" V k»rsk°JUe?a "jetništva v Obo- „ Z Sv°jcern ?Uberniji v ' ■ uSn št. n ' V stanujejo na < &?'^detV24L,rb,iuni- ~ Fran Mi" v ^ severn: uVSkega bataljo»a, je o8 SVo- Sr b°J Šč" težk« ranjen b?i cla ,e PnjaN'ji i" tovariši r nra2glaše T'" '".—tvega j, bt 0 °bvestil °Pls,h. Tudi u- »i Sr "krat „ raMl°- Zdaj se je 1 nenri....i. ... »"j i tf S ll Kjl (|a • • J • *«I lUVdllSl ™rtLV za mrtvega je Pestil,, i ^ ei, " Poprave' l>°«ilja pri- la v — l.J0rijan pelkc)f .1 ■ . . r°dturnu ' ,u"Jan i eiKo, Vken, Marij naD.olenjskem, piše WrSM k 0 d t r j; p (l1! ^ u j e t na Ru srčne po- :adrave. __ u - JI i tHolk., ran A1I>L- - ----- .— C;\e> vojak 87. peš- V-a nb,2ra"« svoj: .V°J»ega ujetni-lenja. Bregani, po° f Amaliji, ki V3 V Mesto cj^ en'ce na D' -v s,mbirski ^'Zra» leži na reki ')rebi\alccv j' aVe„ kolera p ' = ' P° Bor«čilih Z dne 24. in šteje čez Kolera _ bii0 k°oJsr.6iiih z dne 24. Mujj^ajev k0 :t,ra,,ib «» '-anj ---iti v i« Bohinj kiSf,em ?kraju, 17 slu- ftirt v vSv?'-tricVokraj Ra" dr °Šla z u- Je °bolela neka l ? bolniki "o?PadnS:Ka ^ ga bojiš", ami v°jaki. ftfeSi 12 danske o. GOSpo^ v Preserju je do. fr, V io je io,, '"T'0 cn vagon Vil>- žu,):i ° lajal "" <*> vinar X 5 pobili IK> 5() ."^iČU torej v p ' za "ri'-. Tak" ™ K "avijanja cen. 26. f^^^r? Mari-iana sfed, ker je i ; 1 zaP°ra in r°zdje Sso^? stojnici. Dne ;pr«*aj.His: s,tojnici v i-j"- 1 kilogram p, ijana 20 za [27 dajali 1 ll So ga drugi proda- St ~ ^del ■ P° 1 K 2U v-'tal;- Je dne i« "J1M.U v starosti ol-30 let Edvard Del Linz, trgovec v Hru-ševju pri Postojni iz ugledne rodbine Peter Del Linz. — Odlikovanje. Najstarejši sin polkovnika v pokoju Mihaela Lukanca pl. Saveuburg v Ljubljani, Rudolf Lu-kanc pl. Savenburg, stotnik generalnega štaba, dodeljen najvišjemu poveljstvu južnozapadne fronte, je dobil signum laudis. Preje je že dobil zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. To je že šesto odlikovanje v rodbini, ki ima tri člane na vojni fronti. — Pogreša se. Od moštva podmorskega čolna št. 12 pogreša se med drugimi tudi Ljubljančan torpedni inštruktor Makso Pustvrh, kateri je bil tudi udeležen pri uspešnem napadu na francosko oklopnico "Jean Bart" ter za to prejel srebrno svetinjo prvega razreda. — Moste še vedno brez moke. V Mostah ni dobiti nič moke. Trgovci so pač dali denar za moko, pa je ne dobe, tako da zdaj nimajo ne denarja ne moke. — Cvetka na grob mladega vojaka Kakor je bilo že objavljeno, je Henrik Matija Dolenc iz Orehka, rezervni po ročnik 39. artilerijskega polka, padel v jugovzhodni Galiciji ob Dnjestru Vrline mladega vojaka je njegov stotnik ocenil v nekem listu s sledečimi vrsticami: "S poročnikom Dolencem je izgubil polk izredno usposobljenega in silno vestnega častnika, častniški zbor ljubega prijatelja in dobrega tovariša, moštvo pa skrbnega zaščitnika Oduševljen za sveto stvar, odlikoval se je ponovno z železno voljo in pogu mom. Vsled tega si je pridobil že meseca avgusta 1914 kot praporščak na srbskem bojišču srebrno hrabrost-no svetinjo 1. razreda in meseca februarja t. 1. v velikih bitkah v vzhodni Galiciji vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. Usodi je pa hotela, da je bil po neki bravurozno izvršeni nalogi zadet od sovražne krogle. Trdno smo upali, da okreva, in skoraj ne moremo verjeti, da smo morali izgubiti iz naše srede najboljšega med najboljšimi. Žalujemo sedaj sku paj z njegovimi dragimi. Časten spo min si bode ohranil med nami ta pridni in vrli častnik, njegovo ime se bode ve/in o imenovalo v zgodovini varaž dinskega artilerijskega polka." — K temu naj bode še pripomnjeno, da je bil pokojnik za svojo zadnjo tako bra vurozno izvršeno nalogo zopet predlagan v odlikovanje. Začetkom avgusta meseca so zemske ostanke tega mladega častnika položili k večnemu počitku v domačo zemljo v Orehku. Pogreb se je razvil v sijajno manifestacijo njegovih vrlin. Razun sorodnikov so se udeležili pogreba: namestniški svetnik Oppitz iz, Trsta po naročilu namestniškega viceprezidenta grofa Attenisa kot zastopnik mesta Trsta, ki je ž njim Dolenčeva družina iz Orehka kot stara poštarska družina že več kakor sto let v bližnjih odnošajih, da lje okr. glavar Pilshofer in župan La-vrenčič iz Postojne, več vojaških dostojanstvenikov, kakor štacijski komandant v Postojni, bližnji etapni komandant itd. dalje okoli 40 častnikov in skoraj vsi vaščani ter mnogo drugih iz bližnje okolice. Krsto so nosili vojaki in šest artilerijskih prostovoljcev jo je spremljalo z golimi sabljami. Pred krsto je korakal voj pešcev, drug voj pešcev je zaključil veličasten kon-dukt. Krasni veni s trakovi so bili položeni na prerani grob. — V ruskem ujetništvu. Andrej Rik se je oglasil svoji materi, ki živi v Ži-rovliici, pošta Grahovo pri Cerknici. Piše: Draga mama! Sprejmite najlepše pozdrave od svojega sina Andreja. Naznanjam Vam, da sem že štiri mesece ujet na Ruskem. Prosim, pišite mi kaj, da bom vsaj vedel, da ste prejeli moje pisanje. V Čebaksarih, dne 2. julija 1915. (Rečeno mesto leži na Volgi v kazanski. guberniji in šteje 4500 prebivalcev.) Ivan Vesel, vojni ujetnik v Rostovu v Rusiji, piše: ... Dne 12. maja sem bil ujet. Tu mi je dobro; delani pri kmetih. Prisrčne pozdrave! V Rostovu, dne 4. julij 1915. (Mesto Rostov leži v pokrajini donskih kozakov na reki Donu blizu Azovskega morja v južni Rusiji in šteje 115,000 prebivavcev, Rusov, Armencev, Grkov, Turkov in Kavkazijcev, ter ima ladjedelnice. V Rostovu je velik izvoz ruskega žita.) — Makso Dolščiha piše: France Dolščina, vas Podsmreka pri Velikih Laščah. Dragi oče! V začetku svojega pisanja Vam dam na znanje, da sem v Rusiji ujet. Tu nas je več znancev skupaj, in sicer: Slevski Lenček, Stopar Karol iz Lašč, inalpiaški Zadnik France in še par drugih, Pozdrav vsem domačim in drugim. V Rusiji, 2. maja 1915. — Stanko Žerjav se je oglasil svojcem iz 1 a-škeuta, kjer je več Slovencev vojnih ujetnikov. Piše: ...V začetku mojega pisanja vas lepo pozdravljam in naznanjam, da sem ujet in se sedaj na hajam v Taškentu v Aziji. Meni je dobro. Zerjavova mati, ki živi v Mostah pri Ljubljani, se je sinovega sporočila silno razveselila, da je njen ljubi sin še med živimi in da se bosta še videla, ko bo vojne konec. — Odlike Rdečega križa. Nadvoj- voda Franc Salvator je podelil brona--to častno svetinjo Rdečega križa ju-velirju Josipu Eberletu v Ljubljani, orožniškima stražmojstroma Alfonzu Juršetu v Planini na Štajerskem ter Ivanu Koviču v Postojni in Antonu Matičiču v Ljubljani, orožniškim po-stajevodjem Ivanu Vonce in Francu Šetini v Št. Petru, Alojziju Podgoršek v Postojni ter Vinku Sladiču v Planini. — Kolera v Ljubljani. V zadnjih dneh se je konstatiralo kolero pri sledečih z južnega bojišča došlih vojakih: llschstaedter Anton, Lacko Štefan, Černogorski Jožef in Schmied Jožef. Zadnja dva sta umrla, prva dva sta ostala v zdravljenju v mestni bolnišnici za silo. Dne 16. avgusta popoldne je zbolela sumljivo 65 let stara Marija Škabar, Dunajska cesta 35, in je bila takoj odpeljana z infekcijskim vozom v mestno bolnišnico za silo. Ta žena je prišla s svojo družino 11. avgusta iz Temnice pri Komnu, okraj Sežana. Bakteriologična preiskava je dognala kolero. Vso ostalo družino, 5 oseb. so odpeljali v svrlio osumljenja v za to določeno hišo, kjer ostane toliko časa, da se bakteriologičnim potom izključi vsak sum. Stanovanje se je takoj s posredovanjem uradnega zdrav nika temeljito razkužilo v vseh ozirih. — Umrla je v Hrenovicah pri Postojni nadučiteljeva soproga Marija Zaman, rojena Poglajen, v starosti 61 let. Pokopali so jo 28. avgusta. — Imenovanje. Dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik Fran Leveč je odvezan funkcije ravnatelja c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole; za ravnatelja te komisije je imenovan deželni šolski nadzornik dr. Ivan Bezjak. — Medved ill delavci. Tam zadai za Ribnico pri Kočevju hodi po gozdovih medved. Pravijo sicer, da ni hud in da ne stori ničesar človeku, in gozdni čuvaj je te dni pripovedoval, da ga je srečal v gozdu, par korakov je bil od njega, samo zavpil je nad njim: "Ali boš šel, mrcina ti!" in med-vevd je bežal pred njim. Posebno neprijetno občutijo bližino medveda primorski begunci, češ, tam doma so nam pretile granate in šrapneli, da nas u-bijejo, tu nas pa lahko poje medved.— Medved pa je hodil tudi med gozdne delavce. Sprva se je obnašal prav prijateljsko, čez čas pa, po potrebni pripravi, je podvzel najprvo rahel sunek, potem pa pošten sunek, slednjič napad; sledil je protinapad, medved je moral bežati, obenem je šla pritožba na njegovega lastnika, da naj spravi mrcino kam stran, ker nadleguje delavce in je nevarnost, da konečno koga razmesari. In prišel je odgovor: Delavci proč, da bo imel medved mir! In šli »o delavci proč, da ima medved mir. — Umrla je v Ljubljani Antonija Je-ločnik, soproga črkostavca Pavla Je-ločnika, kateri se sedaj nahaja pri vojakih. Ranjka zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Pogreb je bil 30. avgusta. ŠTAJARSKO žejo pokojnino 700 kron. Te vsote se bodo učiteljstvu izplačale naenkrat. — Padel je na bojišču učitelj na nemški šoli na Bregu pri Ptuju Maks Flek. Bil je doma iz Sevnice. — Vojak na smrt obsojen. Sodišče c. in kr. vojaškega poveljstva v Gradcu naznanja, da je bil poddesetnik Karel Jandl 26. domobranskega pešpolka radi ponovne dezertacije obsojen na smrt in dne 28. avgusta ob 7. zjutraj ustreljen. — Smrtna kosa. Iz Šoštanja poročajo: Tu je umrl po dolgi mučni bolezni notar Vinko Kolšek. Pogreb se se je vršil dne 28. avgusta popoldne Pokojnik je zapustil vdovo in pet o-trok. Za šoštanjske Slovence pomeni smrt notarja Kolška nenadomestljivo izgubo. Kar je rajni delal za nas v društvenem, družabnem in gospodarskem oziru, se v kratkih vrstah ne da popisati. — Umor in samomor črnovojnika. V Podbrežu pri Mariboru stanujoči pleskar in hišni posestnik Bratkovič je služil sedaj kot črnovojnik in je pred kratkim prišel domov na dopust. Nje govav žena je v času njegove odsot nosti precej veselo živela in zapravljala možev denar, možu pa ni ničesar opslala. Zaradi tega je med njima nastal prepir in konec je bil, da je Bratkovič ustrelil najprej svojo ženo, potem pa še samega sebe. — Nevihta, toča, povodenj. Iz Ko njic poročajo: Dne 11. avgusta je div jala silna nevihta nad Oplotnico in prihovsko faro. V Oplotnici je nastala splošna povodenj, ker so potoki s Pohorja prestopili bregove. V pri-hovski fari je toča vse potolkla. Škoda po poljih je silno velika. — Nesreča na železnici. Iz Ptuja poročajo: Dne 12. avgusta je trčil lokalni vlak Maribor—Ptuj na Prager skem v tovornega. Do smrti se ni ponesrečil nikdo, pač pa je bilo več potnikov vsled razbitih šip in padajočih kovčegov več ali manj poškodovanih. — Prepovedalo je ljutomersko o krajno glavarstvo uvoz konj iz čakov-skega okraja, ker je v nekaterih občinah več slučajev smrkavosti. — V ruskem ujetništvu se nahaja pravnik Fran Bračič, kadet 26. do mobranskega pešpolka, kakor poročajo iz Št. Vida pri Planini. Pisal je svojcem dopisnico, datirano z dne 20. junija, iz Čeljabinska v Sibiriji. Pravi, da je zdrav in se mu dobro godi. Torej so govorice, ki so krožile pred nekaj tedni v Mariboru, da bi bil v ujetništvu umrl, neosnovane. — Konec mestnih prodajalnic moke v Mariboru. Novotlošle zaloge moke vseh vrst so povzročile, da ne prodaja več mestna občina moke, marveč, da se jo dobi po prodajalnah. Le karte za moko še daje mestna občina. To je za vse prebivalstvo velikega pomena in velike ugodnosti. — Padel je na italijanskem bojišču totuik 87. pešpolka Ernst baron Kut- schera. — Umrl je v ruskem ujetništvu Avgust Svetlin, učitelj na šoli v Konjicah. — Nesrečna smrt. V Lipnici se je v duševni zmedenosti ustrelil Fr. Lich-tenwallner, učitelj na krčevinski šoli pri Mariboru. Bil je/že od lani, ko se je vršilo po mariborskem glavarstvu zapiranje Slovencev, živčevno zelo raz burljiv. Zadnji čas je razburljivost dospela do viška in povzročila žalostno katastrofo. Rajni je bil dober, zanesljiv Slovenec ter zelo prijeten in priljubljen družabnik. — Ureditev nemško-slovenskih od-nošajev na Štajerskem. Mariborska 'Straža" ve povedati, da se bavijo u-gledni nemško-nacijonalni krogi v Gradcu z mislijo, kako za stalno urediti narodno-politične odnošaje na Štajerskem. — Draginjske doklade za učitelje. Štajerski deželni odbor je sklenil, po-leliti učiteljem za leto 1915 naslednje draginjske doklade: Oženjeni učitelji, ki niso pri vojakih, dobe 120 K; oženjeni, ki so pri vojakih, 200 K; neože-njeni, ki niso pri vojakih, 50 K; učiteljice dobe 50 K; suplentinje 50 K; učiteljice ročnih del 40 K; učitelji v po koju oženjeni 100 K, neoženjeni 50 K; vdove, ki imajo pod 800 kron pokojnine, 50 K; vdvove, ki imajo pokojnino pod 700 K, dobe toliko, da do.se- — Žrtve vojne. Iz Borovelj poročajo: Iz vseh krajev dohajajo listom poročila, le iz našega kraja ni nobenega poročila. Marsikdo si bo mislil, da tukaj še ne pogrešamo nobenega od tistih, ki so se šli borit na bojno polje. Ali žalibog temu ni tako. Že sredi januarja nam je došla vest, da je na severnem bojišču umrl na legarju La-vrencij Ogris podomače Kajzer v Podljubelju, star 33 let. O njegovem bratu Valentinu Ogrisu, dobro znanem cerkvenem tenoristu, katerega smo pogrešali od 6. decembra, je pisal eden njegovih tovarišev, da se nahaja ta v ruskem ujetništvu. Umrl je tudi na bojišču Gregor Špek# posestnik v Pod-gori in odbornik posojilnice v Podljubelju. V začetku julija pa je sporočil tovariš Adalbert Ogris, ki je že sam drugikrat hudo ranjen, da sta na bojišču pri Lvovu padla Martin Švarc podomače Strahov na Gabli in Matevž Ogris z Dobrave. Pisal je tudi, da so jima njuni tovariši napravili veličasten pogreb, ki ga ne more popisati, pač pa bo povedal vse, če ga Bog ohrani. Padel je tudi pošten in tih fant Ulrik Strugger, star 20 let. V ruskem ujetništvu se nahajajo sledeči: Martin in Tone Borovnik, sinova Ljudevita Bo-rovnika, puškarskega podjetnika v Borovljah, Janko Mišic in drugi Matevž Ogris s Dobrave. — Kolera. Uradno se razglaša, da se je primerilo v Beljaku šest slučajev kolere. Vsi oboleli so vojaki. — Toča je pobila po več krajih na Koroškem, tako v Gospa Sveti, Št. Tomažu pri Celovcu, Kazazah pri Celovcu, Št. Jakobu v Rožu in drugih krajih. — Umrl je v Trstu po dolgi bolezni Josip Golja-Kranjc, lastnik znane tržaške slovenske kavarne "Minerva". Star je bil 51 let. — Za begunce iz Soške doline, Fur-lanije in Istre je došlo tržaškemu na-mestništvenemu predsedstvu doslej denarnih prispevkov 83,019 K 38 vin. — Konj na strehi/ O mogočnem učinku avstrijskih možnarjev se poroča sledeči vzgled: Na soški fronti je prijezdil neki italijanski oficir v vas in je privezal konja poleg zapuščene hiše. Odtod je šel v bližnjo gostilno, da bi vprašal za pot. Govoreč pred gostilno z nekim dekletom, je slišal v zraku žvižgajoče tuljenje, ki je karakteristično za granate avstrijskih možnarjev. Granata je priletela v Vas, kjer se je mudil oficir, in udarila v zemljo blizu kraja, kjer je bil privezan oficirjev konj. V zrak je zletela mogočna množina zemlje in potem v okrožju več sto metrov kot prah zopet padla nazaj. A pravo čudo, ki. se je zgodilo pri tej priliki, se je pokazalo šele potem. Hišica, blizu katere je bil privezan konj, je ostala nepoškodovani, pač pa je zračni pritisk odtrgal konja od vrvi ter ga vzdignil in vrgel v zrak. Konja so dobili živega in nepoškodovanega — na strehi dotične hiše. — Žrtev vojne. Z bojišča je došlo z verodostojne strani to-le naznanilo: "Danes sem dobil sporočilo, da je u-mrl moj najljubši tovariš izmed tukajšnjih vojakov-tovarišev Prav pred enim mesecem smo šli zvečer skupno na fronto. Drugo jutro že je med prodiranjem pogodila dragega prijatelja svinčenka, ko je komaj malo užil vojne grozote. Bil je težko ranjen v trebuh in roko in danes sem izvedel uradno, da_ je dne 24. julija v Raw a Ruski umrl* Bil je to Peter Bevk, doma iz Cerkna na Goriškem. Bil je mlad, nadarjen slikar. Študiral je v Pragi. Sedaj počiva.v miru v gališki s krvjo napojeni zemlji. — Oproščen slovenski duhovnik. "Pol. Korr." javlja, da je bil slovenski duhovnik Cornota obdolžen vohunstva in da se je v Veroni vršila proti njemu obravnava, pri kateri je bil oproščen. VELIKA PONUDBA-] £pred»i del Nebo »kitljice Vreden Ac. v (otOTui Celi knpon vreden J ceata » (storili t_ HRVATSKO. — Zupan na Reki. Nov občinski svet na Reki je izvolil za župana državnega poslanca reškega dr. Via, podžupana ^pa sta Ivan Prodam in Vaclav Celligoi. — Izpuščenih je" bilo na odredbo v Bosni zapovedujočega generala infan-terije, Sarkotiča, 569 aseb, pristojnih v Bosno, ki so bili v Sarajevu internirani; 394 jih ostane še dalje v trdnjavi Bihač. Tudi 60 talov je bilo izpuščenih. — Umrl je v Šibeniku Jos. Ciotti, enoletni prostovoljec, medicinec, član hrvatskega akademičnega društva "Ve-lebit" v Inomostu. —- Slovenska vojaka umrla. Ivan Armuš, pešec 87. polka, in Fran Pavlin, pešec 97. fiolka, sta umrla v Zagrebu. — Umrl je v Osjeku bivši hrvatski koalicijonaški poslanec dr. Ante Be-denič. i«li il.tticimajo Mo »r«W (Ta r^ " »o«"" tkJ« predmete. P u,*asn?,31- decembra 1915.) ^Lonllard Co.. Inc., New York Est. 1760 Uiti je hotel v ženski obleki. Na kolodvoru v Lincu je neki črnovojnik, stoječ na straži, zagledal sumljivo žensko, ki se je hotela odpeljati na Dunaj. Žensko so ustavili in jo preiskali. Izkazalo se je, da je ta ženska ruski častnik, ki je pobegnil iz ujetniškega tabora v Wegscheidu. Kako shladiš sobo? Včasih se je priporočalo postaviti v sobo skledo vode, ki naj bi hladila zrak. Še boljše kot to pa so mokri platneni zastori, katere obesiš v odprtih oknih. Ti zastori ne puste prahu s ceste v sobo in obenem ohlajajo sobo., ko voda izhlapeva. John Grahek i ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. ZA Zavarovanje proti požaru, mala iu velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK, ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebtUk, 9251 E. 92 St., S. Chicago, III Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. pwM^mnwiaann | CHARLES D. DIBElI] Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL ADVOKAT—LAWYER Soba 503 Woodruff Bldg , Joliet --:CHICAGO PHONE 245:---- Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni. Govorimo slovenski jezik. Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol- p^ pove. Ali pa se oglasite pri S M, J, TERDICH, 1106 CMcagfl St- BSmKOM Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON. Vložen denar obrestuje po 41 % brez vsakeg-a odbitima. ZS VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOA«' TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA m vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj var»o šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doM Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pbhvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri; V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slo vensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in, denarne pošiljatve naj o ga pa izločili iz stranke, katera se tako hvali z onim dostavkom v ustavi, katerega so pri-dejali pa narodni konvenciji leta 1912, da se mora vsak član izločiti, kateri nasprotuje političnemu delovanju, zagovarja zločine ali drugo nasilje kot delavsko orožje. (Nadaljevanje sledi.) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., J obet Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A* Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Jol«1 Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence" Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Pre Zai KAJ PRAVIJO NAŠI VOJSKOVODJE O VOJSKI? Pod tem naslovom poroča "Domoljub" z dne 19. avgusta sledeče: Najvišji poveljnik nadvojvoda Friderik pravi: "Naše čete pričakujejo v zaupajočem potrpljenju, pripravljene na žrtve, ~olnce končne zmage." Komandant armade nadvojvoda Jožef Ferdinand je rekel o svojih vojakih: "Vem, da bo ostala ta orjaška sila tudi zanaprej zmagoslavna, močna in vztrajna. — Upam, da zasveti naši armadi kmalu dan, ko ponese naše zmagovite prapore preko meja naših zopet osvobojenih dežela. — Želim, da bi uvidel vendar sovražnik, da padajo zaman valovi njegovi žrtev, da se ubijajo ob jekleni steni vztrajnosti naših čet. — Želim še nekaj: Spoznali naj bi oni, ki otežujejo delo naše armade z bojazljivostjo ali z nerazumom, kaj premore vojak, ki je zvest svojim dolžnostim. — Gospoda vojnih trum prosim, da bi podelil našim hrabrim bojevnikom, da bi se vrnili po slavni zmagi v drago domovino, da bi slišali cesarjevo pohvalo in vročo zahvalo domovine, da bi videli solze veselja v očeh žena, mater in otrok. — Prosim tudi Gospoda vojnih trum, da bi podeli! Svoje najvišje plačilo onim, katere je poklical v vojni sili k sebi." Poveljnik naših čet ob Soči, general pehote Svetozar pl. Boroevič, v gorskih bojih preizkušeni vojskovodja, je rekel nedavno skupini vojnih poročevalcev: "Veseli me, da Vas zopet vidim med mojo armado. Nahajamo se v drugem letu vojske in veste, kaj vse smo že dosegli. Izjavim Vam tudi tu, cia nimamo ničesar, kar bi morali prikrivati. Nahajamo se v 10. tednu italijanske vojske. Podajte se v naj-sprednejše vrste in povsod boste najboljše videli. Zavest in trdno zaupanje nadvladuje naše čete; to zaupanje , zanesite tudi med prebivalstvo, pa bo- ! ste tako služili tudi armadi." Komandant armade Danki se je iz-1 razil: "Vsem dogodkom — naj pride, kar hoče —, gledamo mirnega srca na- i proti, v neomajanem prepričanju, da moramo zmagati. Dolgotrajni boj nas | je strnil in izčistil, mi smo prišli do spoznanja svoje moči, mi smo močna j država. To spoznanje hočemo zabiti | svojim sovražnikom, da izginejo fraze j o trhli Avstriji in da obmolknejo če-Ijttstači, ki so brizgali tako dolgo bla-' to na nas. — V tem boju pa morajo pomagati in vztrajati vsi narodi in vsak posameznik. Naprej z vso močjo!" Deželni šef Sarkotič pravi: "Vojni dogodki in vreme so vzrok, ;da je nastala na južnem bojišču neka tišina, ki pa je samo nekaj začasnega in je tišina samo na zunaj, kajti v resnici je bil ta čas resnega dela v okrepitev čet, čas posvečen posebno skrbi za zdravstveno stanje. V tem delu nam je pomagala armadna uprava, ki je bila podpirana od vojnih in civilnih vešča-kov in od prostovoljne delavne ljubezni do bližnjega. Tako smo dosegli zelo veliko. S tem delom in z zavestjo, da je preskrbljeno za potrebno, je rastla in se še okrepila moralna sila naših vojakov. V zavesti svoje moči, v trdni veri na srečen konečni uspeli gledamo prihodnjim dogodkom nasproti." Komandant armade Boehm-Ermol-li: "Svoje občudovanje mora izreči iz dna svoje duše našim vojakom, kdor pozna težave teh potij in borb, ki so se zdele nepremostljive. Naši vojaki, so se borili z veliko močnejšim številom hrabrega, vztrajnega sovražnika, ki je imel dobro vodstvo in je bil z nekaterimi rečmi bolje oskrbljen kakor naš vojak. Občudovanje velja vsem vojakom brez izjeme! — katerekoli narodnosti naj bo. Naš vojak je storil vsak po svojih narodnih svoj-stvih z največjo požrtvovalnostjo vse, kar je le mogel, da izpolni dolžnost do prestola in do domovine. Ne delajte razlik! Storili bi krivico tisočem in tisočem in pregrešili bi se napram duhu cele monarhije in armade. Duh edinosti vseh narodov, ki se pojavi v naši monarhiji v uri nevarnosti, ki odloči v bitkah naše armade, se je izkazal tudi zdaj kot naš največji zaklad. Čuvajrno in varujmo ta zaklad!" ,biP li. Italijanski konstrukterji so lo v inozemstvu na dobrem g'asU so Nemčija, Anglija in Švedska ne podvodnih čolnov nakupile v ItaW . ziroma jih dale tam zgraditi. » Italijanski admiral Bettolo ie,.l£u zagovarjal mnenje, da je italij8®^ obrežje napram avstroogrskeiim godno oblikovano, in zato je stano za hrambo obal s P0^0^ orožjem. Še malo pred izbruhoffl ; ne je predlagal, naj bi se zgra® . podvodnih čolnov manjšega tipa1 rivom po 259 bačev vode in s p. brzino samo po 13 pomorskih iju)' dva taka podvodna čolna naj bi mestila v 12 pristaniščih. Betto • utemeljeval svoj predlog, čes, 0 podvodni čolni namenjeni v Prvl t* bo m fivfi' 56. Po tor«' kate^ za brambo obrežja, da imajo prvi vrsti defenzivno nalogo, za pa zadostuje majhen obseg m u'.\ 'L) poceni. iSettolo ima gotovo V B oziru prav; vendar pa morejo P0' po 13 milj. Vrhu tega da so - ^ Bettolo ima gotovo V ^ ni čolni z neznatnim deplaseffl^ (odrivom vode, obsegom in z n ;J. brzino nadomeščati ali izpolnjev®.1 A fli mo zapore z minami. Seveda mogoče, da se tupatam tudi vp°r3 za manjša ofenzivna podvzetja- da I ITALIJANSKI PODVODNI ČOLNL Končno še naj pripomnim0' Italijan dr. Rabiola letos zgrad" morski čoln, ki ga goni elektrik J dovajana po kablju od večje v ladje. Ugodno tega orožja bi tem, da sta potrebna za strežbo ^ dva moža: en krmar, drugi Pa ? torpede. Reč se ni obnesla. l0f naprava predraga in tudi ni Pra\;fj!; deti, zakaj bi se torpedi ne '3fl jt). neposredno iz bojne ladje same. 0 pC lijani se menda s tem izumom 11 drobneje bavili. « «1 v< Pl iz ti il D 02 Nestor med evropskimi 'tn'Zy0v Grmenje strašnih topovskih ■sedanje svetovne vojske je Pr0 lo dne 18. avg. 85Ietnico časti'^ avstro-ogrskega vladarja: cesa čiška Jožefa I., ki ima prvo 5 ^jf mesto med vsemi evropskimi O italijanskih podvodnih čolnih se je doslej šele malo slišalo, raizun o "Medusi", ki jo je, kakor znano, av-stro-ogrski čoln v Adriji torpediral in potopil. To je bil prvi slučaj boja med podmorskimi čolni. Iz tega pa ni smeti sklepati, da bi na Italijanskem doslej gradnji podvodnih čolnov ne posvetili nobene ali premalo pozornosti. Nasprotno. Italija je gradila že'i v letih 1905. do 1913. podvodne čolne, j ki so odrivali od 100 do 345 bačev vo-I de. Najnovejši čolni pa odrivajo baje že po 700 ton vode. Koliko ima Italija teh največjih enat, ni gotovo; domneva se, da jih ima šest do deset. "Medusa" je bila starejšega sestava, ter je odrivala ob plovbi nacl morjem 245, pod vodo pa 300 bačev vode. V morje so, jo spustili leta 1911. Ob pričetku vojne je Italija razpolagala s približno 25 podvodnimi čolni. To o- j rožj-esov Italiji že pred leti preskuša- čimi knezi. Najstarejši za "j (-i f ^"Viski, F ' knez Janež II. Liechtensteins*'-..; \ pa vendar še celo desetletje f" ' ^ < dolgi vrsti avstrijskih regent0*.^ , letih nobeden dosegel cesarja ^ Jožefa. Samo enemu je bil&J"JJt no. da je živel 80- let, namreč vcmii neposrednemu predhodm ^ dinandu I„ ki je umri 29. "Lf 1875.. star 82 let, a se je že Vm prej bil odpovedal cesars Vsled res železne telesne ^f in žilavosti se počuti naš E ti, «1 ljenec še izredno dobro. Klj«b ' i» i skrbi, ki ga ob silni vojski nav<' ^ vršitje še vedno sam vse vladne J. Keir Hardie umrl- pt T.ondon, 26. sept. — Ja'n v G"' Hardie je umrl za pljučnico ^ ^ gown davi. Bil je delavski c\* tf lamentu in voditelj miroljU^^-i, Ija v angleški socialistovski s K Farma na Dražil Prodal bom m licu mesta, 100 rods West of in 3 miles Southeast od Wilmingtona v North Ritchie ob Wabash ti --—v---- Soboto 2 oktobra 1915, ob pol 2. Vor IN SICER— g*" Vzhodno polovico od Severovzhodne četrtine Sekšna 7, Town 32, Nort*1 10, Vzhodno od Third Principal Meridian. .J^j , lu«ovZ V Prodal bom na licu mesta ob 4. uri pop. 31.10 akrov, »padajočih k j ri(Ji»l»' četrtini Sekšna 36, Town 33, North Range 10, Vzhodno od Third Principal Me leži v mestnem okrožju. ' POGOJI PRODAJE: Eno tretjino je plačati takoj, a ostanek pa na več let po 6 odstotkov obre* Kupec takoj nastopi posest. Več pove WILLIAM ALLOTT ali T. J. Cunningham, Auctioneer, 601 S. Eastern Ave • t jo lie' Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) ffiSHSE« Sedež: JOLIET. ILL. Vštanovljena 29. novembra 1914 lnkor. v drž. III., 14. maja 1915 eland, d _______ r-lieL C GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,IEDEN ZA VSE." foliet, ice" q bil' gflasii ka ntK Italiji i. z»l! e mu «t£' il neP* dvof lOfflf; •adiH pai°c' i ploft: > ,i se»f :ttol ; daf rvi f* torej( j ka«" , br# ti a* • nek(,; poi ■me? ni; vat' ni? .lo? GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. apis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: - l- Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. le n^3 p'sina denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika. b0(j °<^re-'eno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-»estu države Illinois s 8. udi obojega spola. * • S n o » do Šs PreJema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od M. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Popoln^UJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listine v VS?to takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne IZPt 'n sprejete v S1- uradu. Za LACuJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: za P°Polno »zgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za 12°P° no izgubo vida na'obeh očesih vsoto $250.00; za j,51^0 ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; Ja ; gl70 obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; ?a ; gubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; za; ®Ubo ob.eh nog nad členki vsoto $250.00; Za izfth nalmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; . ia zlorrj]■ ° na]manj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; Vo dei0 JCn0 hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- IZPLačhtp ^'zplač ^ ^ OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkratno VSOta.?50-°0 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za Za p v°peracii° na kili ali vtrganje m. Vcč ra2pj- odnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačatj do"l tajni^ na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-'zplaeil, odnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in " za operacije. U s n JC delezen vseb dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki • S. D p • takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in /S ., ° eg te8a plačujejo Društva bolniško podporo. _*~iani(ice'i ni - . °*'rom na acaj0 sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z 0t0 zavarovalnine: dv«* nO' iS' da? > bilJ SP "" ker av< , i«' jsO^ e2l- ^ ill«"* Ijiv««1 ro»' K liifl ', a)5': J , I" ri/ nj< •S a* i 14'!, vel«: !a, M V«1 - HCiac'J Ton $33 0° P°dpore. ^ d°hi ček ?c )e bil bolan 24 dni 0 bol ne podpore. Brat uJ- $24' ko do- V ouC'.' da bo ' fa .bon>o napeli svo-K>U našega vtl,S°cak «>ano"f[ic) : j'fdi v f;_.8a. Vel'l vendar Jo —i.. ,• "dar še vedno raste matere, ki o-na r»stie -n,štva radi' K'-S.° čla"i(ice) V Sln°ve in 7 VP,seJO svoje od-2a mlale frc v to društvo, va n,esečniua c'an«(«e) posebno n"le Plača " , /U ?5(X,■(H, »varo-' 'azredu le 40c, a za Obenem apeliram tudi na vse tiste, ki niso še pri nobenem društvu, da čimprej pristopijo in se tako deloma preskrbijo za bodočnost, za katero nobeden ne ve, bo li srečna ali nesrečna. Kajti človek obrača, Bog pa obrne. S sobratskim pozdravom Anton Kastello, tajnik. SOjK E Č*TE Pri gorici> (h zvir, 10 it ' ^HncT? 3t- jUlija 191S- ' PoVs0(1 ' se "'hotel nekaj sli- ^ 0 šati iunaš r0VS0(1 Dalmatinci Poročilo "SI G ovencu".) ,,."!aštvu T .LMt:""o o "'»O pj . orUo t "j'h in njih Njili k?' 'eV'" Tudi za Po draJ, Plemenita kri T - - UraBal. „L ------'"•' Rrl se Sl°ven " k°lilicer ne, a vidi se, da želi." "Ali se ne sramuješ takih besed?" je rekla Katja in vsa zagorela od jeze. "Čemu bi se sramoval? Kakšna si vendar, Katja! Saj jo ljubim bolj, nego ona misli, toda ko bi me ljubila resnično, kakor jaz ljubim njo, bi mi gotovo žrtvovala svoje veselje. Res je, da me sama pošilja od sebe, toda vidim ji na obrazu, da ji je težko; to je toliko, kakor bi me sploh ne pošiljala." "Ne, to ni kar tako!" je vzkliknila Katja in se zopet obrnila k meni s pogledom, ki se je svetil od jeze. "Pri-1Cnaj, Aljoša, priznaj takoj, da ti je dopovedal tvoj oče! Ali sta danes govorila? Ne izkušaj me prekaniti; takoj bom izvedela vse! Ali je tako ali ni?" "Da, 011 je govoril tako," je dejal Aljoša v zadregi. "Kaj je na tem tako hudega? Danes je govoril z menoj tako prijazno in prijateljsko, njo pa mi je vedno hvalil, tako da sem se kar začudil: tako ga je razžalila. in še vedno jo hvali." "In vi, vi ste mu verjeli," sem rekel jaz, "vi, kateremu je dala vse, kar je mogla dati, 111 še celo sedaj, ko je bila vsa njena skrb ta, da ne bi vam bilo morebiti dolgčas, ali da ne bi vam jemala priložnosti, obiskovati Katarino •"eodorovno. In kar naenkrat ste verjeli takšnemu krivemu natolcevanju. \li vas ni nič sram?" Nehvaležnež?" A kaj; 011 se nikdar ničesar ne sramuje!" je dejala Katja in zamahnila nanj z roko, kakor bi bil že popolnoma izgubljen človek. "Kaj vama je pravzaprav!" je nadaljeval Aljoša z žalostnim glasjom. "I11 vedno si takšna. Katja! Vedno sumiš meni samo zlo... O Ivanu Petroviču niti ne govorim! Vidva mislita, da ne ljubim Nataše. Ako sem rekel, da je Nataša sebična, sem hote! le reči, da me preveč, da me že čez mero ljubi, to pa je hudo zame in zanjo. Oče me nikdar ne bo pregovoril, tudi ko bi me hotel; ne dam se mu. On nikakor ni rekel, da je sebična v slabem zmislu; saj sem ga razumel. Izrazil se je ravnotako, kakor sem zdaj povedal: da me ljubi preveč, tako zelo, da -ega nje ljubezen že do sebičnosti, da je hudo meni in nji, in da nama bo kasneje še huje. Kaj hočete s tem je govoril resnico, ker me ljubi, in nikakor ni žalil Nataše! Nasprotno, on je videl v nji presilno ljubezen, ljubezen brez mere, do nemogočnosti..." Toda Katja ga je prekinila in mu ni dala dogovoriti. Z vnemo ga je začela karati in 11111 dokazovati, da oče ravno zato hvali Natašo, da bi ga prevaral z navidezno dobroto, in vse to le z namenom, raztrgati njuno zvezo, lio-teč neopazno navdati Aljošo samega z mržnjo do Nataše. Goreče in bistroumno je izvajala, kako ga je Nataša ljubila, kako nobena ljubezen ne odpusti tega, kar 011 počenja z njo, — in da je pravi sebičnež edinole on. Aljoša sani. Pomalem ga je pripravila Katja do globoke žalosti in popolnega kesanja; -edel je poleg naju, gledal v tla, ni odgovoril niti besede več in je bil popolnoma potrt; izraz trpljenja je bil na njegovem licu. Toda Katja je bila neizprosna. Opazoval sem jo s skrajno radovednostjo, da čimpreje spoznani to čudno dekle. Bila je še popoln otrok, toda čuden otrok, otrok s prepričanji, s trdnimi načeli in s strastno, prirojeno ljubeznijo do brote in pravičnosti. Ako jo je bilo zares še mogoče imenovati otroka, je spadala v vrsto zamišljajočih se otrok, kakorš-nih je dovolj v naših rodbinah. Videti je bilo, da je že mnogo mislila. Zani-vo bi bilo, pogledati v to modro glavico, v kateri so se mešale popolnoma otroška ideje in nazori z resno osno-vanimi vtiski in nazori, ki jih je dalo Katji življenje, obenem pa z idejami, ki so ji bile še neznane, še neutemeljene od življenja, a so jo očividno globoko prevzele, zajete iz beriva in spre-jemane od nje tako, kakor bi jih bila sama pridobila. Tisti večer in kasneje se mi zdi, da sem jo precej dobro proučil. Imela je zelo gorko in dovzetno srce. V nekaterih slučajih je kar nekakp zanemarjala oblast premagovanja sebe same, ker je cenila resnico nad vse; vsako pravilo, navezano na prazne oblike, pa je smatrala za navaden predsodek, in zdi se mi, da je čutila zmagoslavje ob tem svojem pre pričanju, kar ni nenavadno pri ognje vitih značajih, tudi v poznejših letih ne. Toda to jo je obdajalo s posebno mikavnostjo. Zelo rada je mislila in iskala resnice, a bilo je tako malo pe-dantska in tako otroško vročekrvna, da se je človek že ob prvem pogledu spravil z vsemi njenimi originalnostmi in se zaljubil vanje. Spomnil sem se Leva in Borisa, in zazdelo se mi je, da je vse to popolnoma naravno. I11 čudno; njen obraz, v katerem ob prvem pogledu nisem videl nobene krasote, mi je postajal že tisti večer vsako minuto lepši in mikavnejši. Ta naivna razdvojenost otroka in razmišljajoče ženske, ta otroška in nad vse resnicoljubna žeja resnice in pravice, in ne-omajana vera v svoje stremljenje, vse to je obsevalo njeno osebo s krasno zarjo odkritosrčnosti in z nekakšno vzvišeno, duhovno lepoto; in kdor jo gledal, je začel razumevati, da ni tako kmalu mogoče izčrpati vsega pomena te krasote, ki se ne uklone vsa naenkrat vsakemu navadnemu, nečure-čemu pogledu. Postalo mi je jasno, da jo mora Aljoša strastno vzljubiti.-Ako sam ni mogel misliti in presojati, pa je ljubil tiste, ki so zanj mislili in celo želeli, — Katja pa ga je bila že vzela pod svoje varuštvo. Njegovo srce se je v svoji dobroti mahoma pokoravalo vsemu, kar je bilo pošteno in lepo, Katja pa se je bila pred njim že mnogo odlikovala v vsi odkritosrčnosti svoje otroške duše in svojih simpatij. On ni imel niti kapljice lastne volje, ona pa je imela mnogo volje, vztrajne, silne in ognjevite volje, in Aljoša se je nagibal le k tistemu, kdor mu je znal vladati in ukazovati. S tem deloma ga je priklenila nase v začetku njunega razmerja tudi Nataša, toda Katja je imela veliko prednost pred Natašo, namreč to, da je bila sama še otrok in je imela to po vsej priliki še dolgo ostati. To njeno otroštvo, njen jasni um, obenem pa majhno pomanjkanje razsodnosti, vse to je bilo nekako bolj sorodno z Aljošo. Čutil je to in zato ga je Katja vedno silneje vlekla nase. Prepričan sem. da kadar sta se sama razgovarjala med seboj, je prišlo razen resnih "propagandnih'' razgovorov Katarine Feodorovno prav pogostoma oštevala Aljošo in ga je imela že na uzdi, vendar je očividno lagje občeval z njo, nego z Natašo. Bila sta bolj primerna drug za drugega, in to je bilo glavno. "Dovolj, Katja, dovolj, dovolj; ti imaš vedno prav, jaz pa ne. To je zato, kar je tvoja duša boljša od moje," je dejal Aljoša, vstal in ji podal roko v slovesu. "Takoj pojdem k nji, niti pri Levu se ne zglasim..." "Pri Levu tudi nimaš česa opraviti; ako pa me zdaj ubogaš in greš, si zelo ljubezniv." "Ti pa tisočkrat ljubeznivejša od vseh," je odgovoril žalostni Aljoša. "Ivan Petrovič, par besed bi rad govoril z vami." Odšla sva par korakov vstran. "Danes sem ravnal brez sramu," ml je zašepetal, "nizko sem ravnal in kriv sem pred vsemi, pred njima dvema pa najbolj. Danes popoldne me je oče seznanil z Aleksandrino. Francozinja je in čudovito lepa. Izpozabil sem se in — 110, kaj bi govoril, — nevreden -eni njune družbe... Zbogom, Ivan Petrovič!" "Dober je in plemenit," je naglo iz-pregovorila Katja, ko sem zopet sedel k nji, "toda o njem bova pozneje več govorila; zdaj se morava pred vsem zediniti o knezu. Kakšen se vam zdi. "Zdi se mi, da ima prav malo dobrega na sebi." "Tudi meni. V tem se torej strinjava in zato nama bo sodba lažja. Govoriva sedaj o Nataliji Nikolajevni. Veste, Ivan Petrovič, čakala sem vas, (Nadaljevanje na 7. strani.) POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po ekspi-e-" eno steklenico 1IAMII.TOX CI.ru Pl'RE WHISKEY (one full quart) in enoquart tinei*a SOMA PORT WINE. Obe Steklenici ošljemo v lepeui zaboju — le /.a en sum papirnat dolar. Pišite C. K. ZA-RUBA A- CO., 318 Third Av, Pittsburg, Pa. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne olog-te' pošilja denar na vse dele ivetm Kapital m preostanek $300,000.0* C. E. WILSON, predsednik Dr. J. W. FOLK, podpred*ed»t> HENRY WEBER, kašir Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET --^- STARA GOSTILNA NAJBOLJŠA # POSTREŽBA. W. J BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL. d [MIMMIMMMIMMIMIMIM® I JOHN N. W. Phone jI 348 :.:Sloveuska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, §j Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. iifi^^SiaifiigKiilfgi!^ S i g s \mmxm Oscar J. Stephen g 8. {Ž Sobe 201 in 202 Barber Bldg JOLIET. ILLINOIS ™ Javim I NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča j-jj gi v mestu in na deželi. jjl Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ ti ognju, nevihti ali drugi po-!fi škodbi. H Zavaruje tudi življenje proti S nezgodam in boleznim. £ Izdeluje vsakovrstna v notarial sko stroko spadajoča pisanja. K | ________________ | ijj Govori nemško in angleško. ^ SfiWKWSiffi^ffi^W^W^W^iHISlfiiSb Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki m trdi les, lath, cederne stebre, desk io šinglne vsake vrste. tSg Naš prostor je na Desplaines ulic1 blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi" bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES I NCLINTON STS. TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Geo. Svetlecicl WAX»s»»s»sss* m PRVI SALUN S S ONKRAJ MOSTA Si Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI! Garnsey, Wood & Lenn011 ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sti Slovanska lekarn* + JOHNSONOVI + "BELLADONNA* OBLlfl «1 OKU i rate Sato« *> rana revmatemj slabostih t členi® HROM05TI h.ju&« IN FRSNH BO«8* bolesti . kolku mrazenju . životu bolestih t členkih vnetju 0frsn9 i0i nevralx2ji protinu PREHLAJENJU otrplosti hoc bolestih t ledji slabotnem kk2u bolestih . tuši kaSuu bitter-wine T*INE*0VO horkej^iho WkWi b/JOSEPH TRINER 759 SAsM»nd Ave. CHICACO. ill YRNIMOSE! Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil vsvesti. da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navadejin se odtujili od isrednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zjibasanast in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi —• PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABAS/VNOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. . Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, P tolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vse'1 drugih enakih boleznih. CENA $1.00. V LEKARNAH. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV Ll NIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revn ' tično ali nevralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in G0c. joseph triner, —---IZDELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland A\e. CHICAGO, iiiiliiiiilllllili jfiliiBlaa^Siiffi^ifi^B^lfi^B^S^ifiMiifi IMS;«: 1 Učite svojo deco slovensko PONIŽANI IN RAZZALJENI, (Nadaljevanje s 6. strani.) kakor človek, ki tiči v temi in čaka luči: Razjasnite mi vse to, zakaj v naj-glavneji točki sodim le po ugibanju iz tega, kar mi je pravil Aljoša. Drugega človeka nisem imela, da bi kaj izvedela. Povejte mi pred vsem, če bosta po vašem mnenju Aljoša in Natalija Nikolajevna drug z drugim srečna ali ne? To je glavno vprašanje. To moram vedeti pred vsem zavoljo svoje končne odločitve, da vem, kako ravnati." "Kako je mogoče z gotovostjo soditi o tem?" "To se razume, da ne z gotovostjo," mi je segla ona v besedo, "temveč, kakor se vam zdi, kajti vi ste zelo pameten človek." "Po mojem mnenju ne moreta biti srečna." "Zakaj ne?" "Zato, ker ne sodita drug k drugemu." "To sem si mislila tudi jaz!" In kakor v globoki muki, je sklenila ročice. "Povejte mi natančneje. Veste jaz bi silno rada .videla Natašo, ker bi se morala z njo mnogokaj pomeniti, in ker se mi dozdeva, da medve z njo razrešive vse. Zdaj pa si jo vedno v duhu predstavljam, kako bistroumna, resna, resnicoljubna in lepa mora biti. Kaj ne?" moliti in citati 12 povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. JAVNI NOTAR \ I 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. < Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. Pišite ponj na: sni Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois 1 ~—_______« SS^Bi^ffi^ffi^Hi^Biffilfi^ffi^Bi^HiSBi^KI^I Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni pqpoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje »oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. Pogrebni Zavod in Konjušnica, COMMERCIAL AVE, SOUTH CHICAqO, ILLS. = —ig domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naroČilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali ^°ney Order. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje poiteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Samo pri aieni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za last in proti spudan-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade: za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram 1500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledarju knjižico. 106 Loughran Bldg. Cans and Chicago Sts. JOLIET Pcsojnje denar na zemljišča Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500. SLAVN0ZNAN1 slovenski pop Proti žeji - najbolje sredstvo. več ga pijefc tembolj se ti priljubi. £ tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. ^klopiyo To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. o« Slovenic Bottling Co. Tej Sc®tt St. Joliet, 111 te^ 6fQPi Chl. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. SS^iiSSllIIl^I^ifi w POD ČIKOVO HRUŠKO. ffi £ Sfi; Humoreska. Spisal Iv. Baloh. iffi Milan je bil pomožni uradnik pri go-ispodu notarju. Narava ga ni obdarila s posebnimi darovi, tudi ne s posebno telesno lepoto. Bil je majhen, čokat, okorne hoje. Dasi je že davno minula doba, odkar je šel zadnjikrat na nabor,, vendar ni bilo pod nosom njegovega širokega obraza ničesar tistega, kar imenujemo brke. Obraz njegov je bil, kakor so rekli ljudje, grd, njegov pogled zopern. Razunte-ga je imel še to naravno slabost, oziroma bolezen, da mu je rado teklo iz očij. Vendar pa je bil Milan dobrega, poštenega srca, in to ga je ravno bolelo, da ga svet ni razumel, še več, ni razumeti hotel. Edini, ki ga je poznal in cenil njegovo delo, je bil njegov predstojnik. Dasiravno je bil že več let v njegovem uradu, si nista prišla nikdar navskriž. Bil je vesten, natančen, kakor ura. Pa tudi izhajal je lahko s svojo plačo. Četudi so vsi drugi uradniki tožili o slabih časih, je bil Milan vedno zadovoljen s svojo usodo. Še več, ne samo, da ni težko izhajal s svojimi mesečnimi 80 kronami, celo na strani je imel za silo skoro dva sto-taka. Ni čuda, ni kadil, ni pil, stano val je zunaj trga, kjer je za stanova nje in postrežbo plačeval mesečno le par kron, zjutraj in zvečer si kuhal sam, opoldne pa obedoval v gostilni. "Tako je teklo Milanu življenje mirno mesece in leta. Toda Milan je obču til v svojem srcu nekaj\ kar mu je bilo doslej neznano — sam je bil. Občeval že itak ni z ljudmi, razun kar je bilo nujno potrebno; on je bil: ali v pisar ni, ali doma v svoji izbi pri knjigah in časopisih, ali pa sam na izprehodu v senci košatih hrastov. In to samoto je čutil Milan vedno bolj in bolj. Ko bi preiskali vse skrite kote Milanovega srca, tudi o davno minolih dijaških letih, tedaj ne bi mogli najti ničesar, kar se imenuje — ljubezen. Sedaj pa, ko je že davno minula pomlad njegovega življenja, se je rodilo, kar mu je bilo doslej neznano. Izpočetka se je branil, se hotel namenoma raztresti s kako knjigo, pa vedno mu je bila pred očmi podoba sosedove — Milke. Milka je bila šivilja. Le par sto korakov od Milanove hišice je stanovala ona — noč in dan pri svojem šivalnem stroju, ona, ki je bila kriva nemirnih ur in noči Milanovih. Mislil je, da bo ta njegova bolezen prešla sama ob sebi, toda čimbolj se je branil, tem huje mu je bilo pri srcu. Milka je imela krasen glas. Kadar je Milan pri službi božji slišal njen milodoneči organ, tedaj ga je pretreslo do dna duše, in kadar je o večernem mraku slišal iz njenih ust milo pesem, tedaj ni zaspal, dokler se niso zaprle same njegove trudne oči. Spoznal je, da tako ne more iti dalje. Tudi ga -j.e opomnil njegov predstojnik, da je pri narekovanju manj pazljiv, vednobolj raztresen. Zato je sklenil stvar, resno vzeti v roke in poprašati pri Milki, ali bi šlo ali ne. Še vesel je bil te misli. Zdelo se mu je že kar naravno, da prideta Milan in Milka skupaj. On bo v pisarni, ona delala doma, oba pridna, poštena in varčna. — Kdo bi si mogel želeti lepšega življenja? Toda Milan je naletel na ovire, katerih ni pričakoval. Tisti, ki je bil vzro*k njegove nesreče, je bil sosedov Tine. Tine je prišel iz Amerike, prinesel s seboj par tisočakov, bil po svojem stanu zidar. In slučaj je hotel, da je tudi Tine rad postal pod Milki-nim oknom, da je tudi njemu Milka delala nemirne noči. Za to seve ni vedel Milan. Sploh se mu je zdelo nemogoče, da bi Milka med njim in Tine toni, če bi prišlo do resnega vprašanja, si izvolila poslednjega. Saj bi bila pri njem gospa, pri Tinetu pa le kmetica. Kadarkoli je šel v pisarno, je šel mimo Milkinega okna, izprego-voril prijazno besedo, podaril dišečo cvetko, in bil je vesel, da je dobil prijazen odgovor. Bolelo ga je pa, da je na koru skupaj pel Tine z Milko, on pa ne, ker ni imel tudi tega naravnega daru. Ker je pa videl in slišal od ljudi, da tudi Tine misli na Milko, tedaj se je v njegovem srcu vzbudilo še hujše čustvo, kakor ljubezen, namreč — ljubosumnost. In temu je sklenil Milan narediti konec. Razun par razglednic še nikoli ni pisal Milki. Zdaj pa se je odločil, da jo resno vpraša, da ali ne. Enkrat itak mora priti, čim preje, tem bolje. Vsedel se je ter s tresočo roko napisal Milki pismo, naj pride zvečer v mraku na kratek, a resen pogovor pod Cikovo hruško. Ko je šel zjutraj zgodaj kot navadno v pisarno, je položil pismo na Milkino okno in vesel odšel. Kar odleglo mu je pri srcu, ker ni dvomil, da se vsa stvar srečno izide. Tisto jutro je pa šel Tine z vozom v gozd po les. Bril je močan veter in slučaj je hotel, da je odnesel pismo z okna par korakov na tla. Vesel je prižvižgal Tine svojo znano pesem, in ko zagleda pismo na tleh, ga pobere in odpre. Najprej ga je streslo po celem telesu, spustil je par kletvic in lepili imen čez tega škrica, potem se globoko zamislil, se okrenil in odžvižgal naprej. Njegov načrt je bil gotov. — In ta je bil za Milana usoden. Tisti dan sta bila oba zadovoljna. Milan v svoji pisarni, Tine pa v gozdu; oba sta komaj čakala večera. Čim bližje je prihajal mrak, tem počasneje so tekle ure obema. Danes ali nikoli ne, je dejal Milan pri svojem peresu; danes ali nikoli ne — Tine pri svoji sekiri. Večer je nastal. Kot ponavadi je prišel Milan domov, skuhal si svoj čaj in mirno čakal osme ure. Tedaj je pa tudi Tine že privozil domov in imel za svoj načrt vse pripravljeno. Nenavadno vesel je bil Tine tisti večer. Domači s o ga vprašali, kaj vedno leta nocoj v podstrešje, Tine pa ni nič odgovarjal, ampak mirno žvižgal naprej. Izgovoril se je doma, da ne bo večerjal — in je odšel. — Mrak je legel na zemljo. Manjkalo je le še nekaj minut do osme ure in Milan pogleda skozi okno. Pa kako se začudi, ko vidi, da Milka že pod hruško stoji. Zaskrbelo ga je, ko je videl, da ima Milka bel predpasnik. Neprevidna je, je vzkliknil Milan, preveč se vidi, bi kmalu zapazili ljudje. Tedaj hitro vzame klobuk in palčico ter gre iz sobe deloma vesel, deloma razburjen. Pa kako se začudi, ko»vidi, da s ovrata zaklenjena. Odpira in odpira s svojim ključem, pa vse zastonj, duri se niso dale odpreti. Tedaj je mislil, da je gotovo njegova postrež-nica pustila ključ v ključavnici, da ne more ven, ali pa je tako usojeno. Kaj sedaj? Milan gre nazaj v sobo, pristopi k oknu in zakliče polglasno: Milka! Milka! Zdelo se mu je še bolj pesniško, če bo ona prišla pod njegovd okno. Toda lepa Milka ni hotela ničesar slišati. Pihal je sicer veter in ona bi morala slišati, saj je imela izvrsten posluh. Toda vse zastonj! Milan je klical in klical, Milka pa se ni premaknila s svojega mesta. Kaj storiti? Milanova soba je bila majhna in ozka, ravno taka so bila okna. Milanu je že večkrat prišla poprej misel, kako bi se rešil v slučaju ognja iz svoje sobe. In tedaj je vedel, da bi težko šlo! Sedaj je bila pa ta pot edina rešitev, če hoče priti do Milke. Tedaj je poizkusil Milan najprej z glavo, in ker tako ni šlo, potem pa z nogama skozi okno. Obleko si je raztrgal, o-braz razpraskal, roke odrgnil. Toda, da je le šlo! — Tedaj pa je blizu Čikove hruške v starem čebelnem panju sedel skrit — Tine in se na ves glas krohotal, ko je videl, kako se Milan rešuje iz svoje neprostovoljne ječe. "Oh, ta smola," vzklikne Milan, ko skoči srečno skozi okno na tla. Ko si obleko poravna, še enkrat zakliče: Milka! Pa Milka je ostala neizprosna, kakor popreje. Tedaj se Milan urnih korakov napoti naprej. Tine se skrije še bolj v čebeljnak in pričakuje tre-notka. — Nastal je tajinstven mrajc. Milan pride do Milke, jo potrka na rame, pa kako se začudi, ko vidi, da je privezana za hruško, Milka sama pa iz slame --- "Ha, ha, ha!" — se začuje kakor grom iz čebelnjaka. Milana je pretreslo, kakor bi ga strela zadela. V tistem hipu pa je že priletelo trikrat po njegovih licih, da je daleč odmevalo: čof-čof-čof! Milan je takoj spoznal vso resnost položaja in iz njego-ih ust so prišle samo te besede: "Oh, ta Tine!" Okrenil se je in šel domov. Tedaj vidi, da je kljuka pri ključavnici zvezana z vrčjo, da je bilo torej nemogoče priti ven. In zopet je vzkliknil Milan: "Oh, ta Tine!" Tisto noč ni zatisni! Milan očesa. Doli po klancu pa je vriskal Tine tako naglas, kot še nikoli. Vsak juhuhu Tinetov je rezal kakor nož Milanovo M-ce. "Oh, ta Tine, ta Tine," tako je vzkliknil Milan še sto in stokrat, zagrenilo se mu je življenje, ampak ženil še ni nikoli več. te. Drobiži se bodo še nekaj sekund valjali v ognji, a skoro se jih iznebite" —Oni pa, ki je vprašal zaradi kobilic, prejel je ta-le odgovor: "Dajte jim nekaj kapljic ricinovega olja in drgnite jim rahlo čeljust s slonokoščeno paličico!" Požigalec. Bogati angleški lord Makwel je zavaroval vse svoje zgorljive reči zoper škodo po požaru. — Čez nekaj let se je hotel z zavarovalnico nekoliko pošaliti ter ji je poslal poziv, naj mu povrne škodo, katero ima s tem, da je požgal šest zabojčkov Iiavan in 100 kilogramov finega tobaka, skupaj za 260 gld. Zavarovalnica, ki je takoj spoznala lordove muhe, izplačala mu je vestno zahtevanih 260 gld., a ga potem zatožila — kot požigalca. ir ,--, m ^ | ZA KRATEK ČAS. | M5 m !--1 s ill SiR S »S H S S »»H »Sili Potres leta 1895. Hlapec v Šiški pri Ljubljani je legel v potresni noči na svisli, zjutraj pa -e je vzbudil med kravami v hlevu. Potres je bil svisli zasukal tako, da je fant padel v hlev, ne da bi se bil vzbudil. Ko je videl, da je med živino, vzkliknil je nepopisno presenečen: "Ktir hudič je bin teku neumen, de je krave na svisl prpelu!" Kako se človek zagovori. Pri porotnem sodišči zagovarja odvetnik hudodelca in reče med drugim: "Pomislite, gospodje porotniki, tudi to, da je zatoženec gluh in da torej ni mogel slišati glasu svoje vesti!" Pri porotnem sodišči je zagovarjal odvetnik tatu ter končal govor takole: "Gospodje, ko bi bili vi v tistem času namesto tega moža, ne vem, ali ne bi bil kdo izmed vas tudi segel po uri, saj je ležala tako vabno na mizi in v tistem hipu ni bilo nikogar v sobi!" * x Dva tatova sta ukradla nekaj žita in sta zasačena prišla pred porotnike. Državni pravdnik je poudarjal, da se morata oba ostro kazniti. Zakaj pri obeh so okolnosti, katere obtežujejo njiju hudodelstvo. Prvi tat se je drznil krasti o belem dnevi, drugi pa v mirni noči, ko pošteni ljudje spe. Ko to zagovornik zasliši, reče ves začuden porotnikom: "Tožnik graja pri mojih varovancih sedaj, da se je kradlo podnevi, drugič pa, da ponoči. Za Boga, gospodje porotniki, povejte mi, kdaj naj bi tedaj kradel pošten človek?" Jeza napravi človeka neumnega. Gospod pošlje strežnika po neko reč. Strežnik opravi naročilo napačno, in gospod mu reče jezno: "Če hočem o-sla kam poslati, grem rajši kar sam, veš!" * Ko pride gospod domov, ugleda, strežnika, kako spi sede na zofi. "Hej, Janez, hej!" — Strežnik se počasi vz-drami. "Lepo, Janez, lepo! Bil bi torej rad gospod! No, neumen si za to res dosti!" * Strežnik zadene pri mizi s skledo ob jako sitnega gospoda. "Bik!" zakriči gospod. "Oprostite", reče strežnik, "to se pač pripeti časih, da se zadene drug ob drugega!" * Zupan: "Kako govorite z menoj? Sem li jaz župan ali vi?" Tajnik: "Prosim! Vem, da nisem jaz!" Župan: "No, zakaj torej govorite tako neumno?" * * Mož se spre z ženo. V jezi ji reče: "Se toliko nisi vredna, da bi te hudič vzel." — "Kaj?" zakriči žena ter'upre roke ob bok, "kaj? Vredna nisem, da bi me hudič vzel?" — "Pač, pač, ljuba moja!" pravi mož, "saj si vredna, saj! —"Sreča tvoja, da si umeknil besedo! pravi togotna žena. Humor izvoščeka. Gospod: "Držite vendar vajeti; konj se vam je splašil!" Izvošček: "Ne smem. Moja žena je predsednica sufragetk." V naglici. Mlad gospodič: "Gospodična, če imate ravno srce pri roki, bi vas prosil za oboje." Neljuba pomota. Amerikanski urednik je izgubil na ta-le čuden način dva zvesta naročnika: Neki oče, ki je imel dvojčka, vprašal je urednika, kako naj pomaga o-trokoma, da ne bosta toliko trpela sedaj, ko dobivata prve zobe; neki posestnik pa je prosil, da bi mu naznanil pomoček zoper kobilice, katere mu hočejo pokončati vse sadno drevje. Urednik je odgovoril v "listnici urednikovi' obema, a po nesreči je zamenil vpra-šalca. Oče dvojčkov je dobil odgovor: "Pokrite jih s slamo ter jo zažgi- Skromnost. Meščan se odpelje na svoje posestvo kake pol ure zunaj mesta. Ko m ogleda hrame, gre se izprehajat na vrl. Tu najde vrtnarja, ki spi v senci košatega drevesa. "Lenuh!" zakriči gospod, "kaj spiš, ko bi moral delati! Kes nisi vreden, da bi te -olnce obsevalo! — "Prav zato sem tudi legel semkaj v senco!" odgovori vrtnar malomarno. Telefon. Kmet: "Ali kupite seženj bukovih drv?" Trgovec: "Morda! Vprašal bom svojega poslovodjo!" (Stopi k telefonu ter govori.) — Potem pravi: "Poslovodja mi je dejal, da imamo še dosti drv!" Kmet: "Gospod! Najsi nisem tako pameten, kakor ste vi, pa tako neumen tudi nisem, da bi verjel, da čepi vas poslovodja tam-le v oni skrinjici! Srečno 1" .— Priporočajte in razširjajte Amer. Slovenca, ki je najboljši slov. list v Ameriki. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah. i Chi. Phone 376. N. W. W» 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika sc obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je naj"boljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, 111. POZOR ROJAKINJE1 Ali veste, kje je dobiti najboljše me so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.51 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................ $10.51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...... ............$7.M Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-5' S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za tl"-"' Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........ ...................%9M Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za .......... ..................$12.M Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po........................................... Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. —■ Pišite v slove«" skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Nizke cene in dobra postrežba jt naše geslo. JOUET. ILL* •PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, illln°| Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGES North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. w. o. moo5^ pravdnik-advokaT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., ^ Ko imate kaj opraviti s sod oglasite se pri meni. Popolnoma varno naložen je denaf Hranilnica in posojilnica v Kandiji s PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO Vloge se obrestujejo s 42 % (4.75) na leto. Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 t Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000K. Polegtegi lastni"Posojilniški donTvvred. nad52.000 K« Naročite zaboj* steklenic novega piva, ki še imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St.. Joliet, 10'