POGLED V PRETEKLOST
Zasuk po Dolomitski izjavi
Vzadnjem času se vae več govori In piše o OF, predvsem o njenlh izvirnih načelih in temeljnih točkah, organiziranosti, odnosih med skuplnami in Dolomltski Izjavl, kot jo danes imenujemo.
Že v začetku je imela orga-nizacija oziroma gibanje, kot se je tudi imenovala, namen prerasti v vodilno politično zvezo na Slovenskem. Proti-imperialistična fronta, kot se je v začetku imenovala je bila ustanovljena v času okupaci-je, ko je bilo slovensko narod-no ozemlje razdeljeno med tri okupatorje. Glavni namen or-ganizacije v prvem obdobju, to je pred napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo, je bilo šir-jenje in utrjevanje organizaci-je, tako številčno in organiza-cijsko kot prdgramsko.
Na ustanovnem sestanku 26. aprila 1941 so bili pred-stavniki treh političnih grupa-cij, to je krščanskih sociali-stov, naprednih sokolov in KPS, ki je bila organizirana kot stranka v ilegali ter pred-stavniki slovenskih kulturnih delavcev, ki pa niso bili poli-tično organizirani. Le-to je že pred okupacijo družilo načelo protiimperializma in simpati-je do Sovjetske zveze, v kateri so videvali glavni porok zma-ge nad različnimi fašizmi.
Začetno ime ni bilo naključ-no izbrano, če vemo, da so bi-le v organizaciji dve skupini KPS in krščanski socialisti, ki sta zagovarjali delavske inte-rese ter ena demokratično na-cionalno usmerjena. Imperi-alizem so v grobenm enačili s kapitalizmom, zato so nasto-pali tako proti italijansko-nemškemu kot proti anglo-ameriškemu, od katerih so zadnjemu očitali, da sta za svoje koristi prvima dvema žrtvovala male države. Takš-na stališča so pojasnjevali z namenom, da bi tako izločili vsakega tujega agenta, ki bi hotel »v pravični osvobodilni boj podtakniti kukavičje jajce in vpreči angleški imperiali-stični voz ljudske množice, boreče se za veliko stvar svoje
narodne in socialne osvobo-ditve.«
Krivca za poraz, hitro kapi-tulacijo in razkosanje so iskali tudi v starojugoslovanskem kapitalističnem sistemu in tu-di zaradi tega so vse stavili na Sovjetsko zvezo, za katero so bili prepričani, da se bo za-pletla v vojno proti Nemčiji in poudaijali, da je prevzel osvo-bodilno voljo slovenskega na-roda slovenski proletariat, ki naj bi združil vse pozitivne si-le slovenskega naroda.
V začetnem obdobju so bile vse ustanovne skupine popol-noma enakopravne. Ideje Protiimperialistične fronte, po napadu na Sovjetsko zvezo preimenovane y Osvobodilno fronto so širili med svojim članstvom, vsak po svoji »lini-ji« in pridobivali še druge skupine in posameznike, tako da bi bilo jeseni 1941 vključe-nih v OF od 18 do 22 skupin. Vendar so imele ustanovne ali temeljne skupine v organiza-ciji posebno mesto. Druge skupine so imele v vrhovnem plenumu OF po enega pred-stavnika, ustanovne pa po več. Poleg tega so bili v izvrš-nem odboru OF, ki je dejan-sko vodil OF, samo predstav-niki ustavnih skupin. Te so se zedinile v težnji po narodo-vem osvobojenju, v udejanja-nju le tega in po skupnem in lojalnem sodelovanju. Pri tem so bile narodnostne zahteve obvezne za vse skupine v OF, družbene pa naj bi se reševale le v okviru ustanovnih skupin.
Organizacijsko mrežo OF so ustvarjali tako, da je vodstvo OF ustanavljalo za posamez-na območja slovenskega ozemlja okrožne odbore OF, v katerih so bili praviloma predstavniki vseh treh usta-novnih skupin. Območje de-lovanja okrožnih odborov OF
je bilo razdeljeno še na rajone, v približni velikosti predvoj-nih občin. Tako kot okrožni so bili tudi rajonski odbori OF sestavljeni tripartitno, in vsak član je imel tesno povezavo s predstavnikom svoje skupi-ne v višjem odboru OF.
OF je kot borbena koalicija, z zgoraj opisano organizacij-sko strukturo obstajala vse do podpisa Dolomitske izjave, marca 1943. O odnosih med njimi so razpravljali ves čas do podpisa. V vodstvu so bili odnosi sorazmerno dobri, predvem zaradi sprotnih us-klajevanj, toda med aktivisti različnih skupin je prišlo do določenih nasprotij, zato je Edvard Kocbek predstavnik krščanskih socialistov že pred novembrom 1941 opozoril na ravnanje nekaterih partijcev na terenu, hkrati pa poudaril do tega ne počne zaradi »pre-stižnih razlogov, temveč zara-di nezdravega polaganja te-meljev novega reda.«
Zakaj je Dolomitska izjava prelomen trenutek, ne samo za OF in njeno organiziranje, pač pa tudi v zgodovini slo-venskega naroda? Po podpisu je v slovenskem političnem taboru, ki ga je vodila KPS in ki je po vojni prevzel oblast, prevladalo monistično poli-tično organiziranje, ki se je zgledovalo drugje v jugoslo-vanskem prostoru in še dalje proti vzhodu. Znano pa je, da je bila OF od začetka, za razli-ko od drugih jugoslovanskih pokrajin, kjer je odpor politič-no vodila le partija, edinstve-no politično gibanje celo v evropskem odporniškem gi-banju. Od podpisa dalje, pa si je partija na Slovenskem prevzela absolutni primat in ekskluzivnost v političnem in drugem odločanju o posamez-niku in narodu kot celoti, brez vseh organiziranih političnih zaveznikov, ki bi ji lahko po-magali, ne le nositi »breme« oblasti, pač pa tudi breme od-govornosti. Lojz Tršan