LJUBISAV MARKOVIČ: Tečaj politične ekonomije — II. del
Potrebno delo in presežno delo
(NadaljeTanje) 5. Presežna   vrednost
Delo — in tudi presežno delo — se k-alizira v proizvodnji. Presežno deJo v preseinein proizvodu. Drugače ne more biti Izžemaiije presežnaga dela se v vseh razjnerau reducira na to, da je proizva-jalec na razne načine prisiijen proizva-jati presežni proizvod v korist svojega izkoriščevalca. Kapitalizem vnese v to novo prvino. Celemu jiroizvodu Jkakor tudi preseinemu proizvodu da podobo in značaj vrednosti. Presežni proizvod spremeni y presežno vrednost. kakor spremeni vse funkcionLranje gospodar-stva v samostojno gibanje in delovanje vrednosti. Delovanje, katerega smoter je, da se kot vrednost povečuje, da-se oplaja i novo presežno vrednostjo. To tvori ka-pdtal in njegovo bistvo.
a) Splošna  oblika  gibanja  kapitala
Kapital začenja svoje gibanje v denajrni obliki. Določena vsota v-rednosti, denarja se da kot predujem, se spremeni v dolo-itno blago. Nato sledi jo preabrazibe, do-kier se kapital znova me povrne v denarno obliko, v prav islo obliko, s katero je tudi začel svoj življenjski tok. Kot vred-Dost, ki se giblje, si nadene kapital v za-četni in končni obiiki podolx> dtvnarja, samostojno podobo vrednosti. Za.kaj pa se tedaj giblje? Saj sta skrajni točki — de-narna oblika — enaki. Sta iste kakovosli. Edini smisel tega gibanja j-e. tedaj laliko samo v količinski rnzliki. Da se zaoetua in koneua množina razlikujeta. Da se razlikujeta začetni in končni znesek de-narja — da je končni znesek večji.
To gibanje lah'k<> predstavimo kot: D — B — Dl. Tu pomcni D... denarni znesek kot predujcm danega kapHala, B ... blago, v katerega je bil ta deuarni znesek spremenjen, Dl pa ... dcnarni zne-sek kapitala ob koncu gibanja. Ta pred-staylja začetni znesek kapitala povečan za prc-bitpk Trednosti in prc-se/po vred-nost.
Smoter tega gibanja je Dl ali prcse/.iia TfedDost, ker se ia Dl tudi razliJiuje od lcapitala D, daucga kot^prednjeni, za pre-sežno vrednost. Kapitalist na primer da kot predujera 100.000 dolarjev (D). Za to fsoto kupi raziično blago (B). Ko blago proda, <lobi iz vsega gibanja 110.000 do-larjev (Dl). 10.000 dolarjev je razlika med D in Dl, Ta je presežna vrednost, ki jo je rodilo  io  gibanje   kapitala.
Obrazec D — B — Dl je splošai obra-zec kapitala. Ta obrazec že kaže njegove tistvene zuačilnosti:
— Da }e kapital vred'n06t, ki se z dolo-fenimi preobrazbami povečuje.
—  Da je smoler te vrednosti presežnn vrednost.
— Ind^. realizira smoter v sferi tega gi-banja in ne izven njega. Zato teži kapital aepretrgano k temu vrednostnemu giba-bju. Vedno se z novo euergijo lote^a svoje poti preobrazbe, s katero je dospel v toč-ko Dl. Na tej točki ne obstane, niti se ne sme ustavili. ]e vrednost, kapital, dokler učinkuje kot vrednost, ki s-e oplaja in povečuje. > ... promet denarja kof kapi-tela je smoter sainemu sebi, ker se vred-nost oplaja le v okviru tega stalnega g\-Uuja. Zato gibanje kapitala nima m«re. KiTt zavesfni nosilec tega gibanja posta-"'¦   lastnik   denarja    kapitalist.   Njegova
osebDost, ali bolje povedaiio njegov žep, jo zaoetua in vruitvena točka denarja. Objektivna vsebina onega prometa — oploditev vrednosti — je njegov subjek-tivni smoter, to je kot persouif.iciran, z voljo in zav«stjo ofadarjeui kaphal, funk-cionira Je, koiikor je čedalje večje pri-svajanje abstraktnega bogastva (bogastva kot vrednosti — Lj. M.) cdiua pobuda njegovili operacdj.c (Marx: Kapital I, str. 105—106.)
Presežna vrednost, ki je smoter gibanja kapitala, je presežek iiad prvotno kot prudujem dano vrednostjo kapitala, pri-rastek vredaosti, ki nastane v gibaiiju kapitala. Kje pa se ta poraja? Kje je nje-gov izvor? Splošni obrazec gibanja kapi-tala nas ne pouči o tem. Ne nudi niti na» miga. Celo slepi nas. Zdi se, kakor da b.: lahko izviral le iz podw>čja prome.ta, iz samega prometa. Kaj.ti tani smo imeli: enkrat D — B ali denar za blago; dragič B — D ali blago za denar. Dl je denami znesek, kakor je D. Ta dejanja so konč-no prav ista, kakršna smo jih že imeli pri preprostem blagovnem prometu. Raz-lika je v vrstnem redu. Tam je bilo: B — D — Bl. Sri gibanju kapiiala pa imamo: 13 — B — Dl. Zdi se, da je v primeru kapitala samo obrnjen vrstni red?
Ce pa gre samo za obrnjeni vrstni red prometniii dejauj ... kje je tetlaj izvor presežne vrednosti? Ali so t<y aejanja prometa?
Naj takoj povemo. da na tej strani ne bomo našli rešitve. Vemo, da vrednost ne nastaja v sferi prometa. Tam samo spre-minja svojo obliko. Posebno blagovno ob-liko spreminja v splošno, dcnarno abliko vrednosti. In obratno. V načelu to ne po-sega samo v velikost vrednosti. S proraet-ninii dcjanji se samo giblje in razdeljuje. Kakor koli bomo poskušali, v prometni sfori ne bomo niogli najti izvora presež-ne vrednosti. Ne promet, temveč proiz-vodnja ustvarja vrednost. Ediono proiz-vodnja laliko ustvnrja tudi presežno vred-nost. V določcnih zgodovinskih pogojih se to tudi dogaja. Vrnirao se zato h ka-pitalistu iu poglejmo nekoli.ko bliže nje-gove gospodarske operacijc.
Kapital da k<yt predujem. Začenja z D — B ... V kakšno blago pa je dal kot predujem svoj denarni kapital? Najraz-iicnejšč. Pri večini kapitalistov pa sre-eamo med kupljenim bla;gom tudi neko posebno blago — ki se giblje, ima ude in zavest... ima čloreške zahteve — de-lovno silo. To posebno blago daje odlo-("ilno ozmako kaspitalu in vsemu kapiia-lističnemu sistemu. Pogojuje tudi aolo-čeno gibanje kapitala. Povzroča, da je faza proizvodnje v tem gibanju nujna. Kupljeno blago — delovna sila — ne more biti izkoriščeno dru.gače, kakor da jo pu-stimo delati. Drugače ni mogoče izkoristiti njene uporabne vrednost. Ta stran pa tudi določa naravo dcugega blaga, ki ga kupi kapitalist. Biti mora proizvodno sredstvo. Ce hoče kapitalist uporabiti delovno silo, ii mora ustvariti tudi predmetine delovne pogoje, ji dati proizvodna sredstva. Po-trpežljivo mora počakati rezuliat »tro-senja« tega blaga. proizvodnjo, in se šele z novim blagoui. ki pri tem nastane. vrniti na trg ter nadaljeTati pot kapitala k Dl. To je, realizirati svoj smoter, presežno vrednost.
Pravi, celotni obrazec kapitala torej je: D —  B  |delovna sUa, proizvodna  sred-stva...P  (proizvodnja)) ... Bl  — Dl.
Bl je blago, ki nastane v proizvodinji, ki ga ustvarja proizvodno trošenje kapi-talisiov-ega blaga, delovne sile in proiz-vodai,h srcdstev.
¦    Ta bolj razviti obraiec gibaaja kapiitala ¦ nain kaže na^lednje:
—  Da je presežna Trednost smoter gi-banja vrednosti  kapitala.
—  Da  je  tržišče  njegov   splošni  pogoj. Na njem kupuje delovno silo in proizvod-ua sredslva. Na njem proda blago Bl, ,to je, doseže zan] Ul ... presežno vrednost.
—• Da je deRvna sila odločilni činiteJj oblike gibanja kapitala in dejanski izror presežne vrednosti. Kot blago. Da je pro-izvodnja neizogibna faza, jnujno žJo« v gibanju kapitala — način izkoriščanja blaga delovne sile, to je dejansko proiz-vodaje Trednosti in presežka vrednos-ti.
Poglejmo blagovne posebnosti delorne sile:
b) Delovna sila ... blago
Najprej, kaj je sploh dclovna sila? >Pod delovno silo ali delovno sposob-nostjo razumemo celotnost telesnih in dušernih sposobnosti v telesni, živi člo-vekovi osebnosti, ki jih začne gibati, ka-dar koli proizvaja uporabne vrednosti kakrene koli vrste.t (Marx: Kapital I. str.  118.)
Delovna sila je vezana na človekovo osebnost. na njegovo nonpabao življenje. Ko potroši neko količlno potrebščin — ki je običa.jna v danih razmerah — po-slaiie sposoben za delo. Običajno življe-nje človeka samo zase vsebuja tudi spo-sobnost za delo. Ta sposobnost ne vse-' buje samo delovoie ielesne raoči, temveč tudi neko stopnjo duhovne izobrazbe.
V razmerah kapitalizma pa nastopa de-lovna sila kot blago. Ne človek, tetnveč njegova delovna sila. Ta njen blagovni značaj daje temeljno obeležje tej epohi družbene proizvoduje. S tem dobi merilo blngovne proizvodnje splošen značaj. Vse je blago in vse se proizvaja kot blago. Celo življonjc delavca dobi .posebno od-rejenost. Ko iroši neko količino potreb-ščin, ko je, ko spi, ko pridobiva potrebno znanje... ne usposablja in ne razvija sa-mega sebe ... preprosto kot osebnost. Ne. V teh razmerah s letn proizvaja posebno blago... svojo delovno silo kot blago. Njegova osebna potrošnja dobi tedaj zna-ča} prouvodne potro.šnje. Toda ne za sa-mega delavca, temveč za kapitalista, za tistega, ki mu bo jutri nudil to blago... kot izvor bogastva za  drugega.
>Kapital, ki je bil v zamenjavi odtujen za delovno silo (z izplačilom mezd de-lavcein — Li. M.). zamenja delavski razred za življenjske potrebščine. katerih potrošnja shvži reprodtikciji delavčevih mišic, živcev, kosti, tnožsranov itd. in za ustvarjanje novih delavcev. Zato je... individualna potroSnja deiavskega razre-da ponovno spreminjanjp življeniskih potrebščin. ki jih je kapital odtnjil za delovnp silo, v delovno silo, ki jo lahko kapital znova izkorišča. Tr proizvodnja in reprodukcija tistega proizvodnega sredstva. ki je kapitalistn najboli nujno: samega delavca . .. delav^eva individu-alna potrošnia ie za samega delaven ne-proizvodna, ker reprodurira lp potrebno osebnost; proizvodna je za kapitaiista in za državo, ker ie proizvodnja sile. ki oro-(Nadaljevanje na 20.  strani)
-NA9A SKUPNOST
stran   1Q 12. V. 1957     x"
(Nadaljevanje z 19. strani)
izvaja  tuje bogastvo.«   (Marx:  Kapital  I,
str. 471  in 472.)                                        (
Da lah-k*> clelavec nastoui na tržižču kot prodajiilec tblaga delovne sile, iinorajo biti predhodno izpolnjeni nekateri pogoju Biti mora svoboden elovek, pravno svo-boden, Biti niora svoboden lastnik svoje delovne sposobutsti. lmeti mora do de-lovne sile isto cazmerje kakor do svoje lastnine. Toda edine lastnine — kar se iiie delovnih pogojev — ki jo inia. Iineti naora torej tudi to svobodo, da ne razpo-laga z nobenimi proizvodniiai sredstvi. ^a je ločen od njih. D;i so od nje&a J<>-cena kot tuja lastniua. » ... zaradi spre-menitve denarja v kapii*l mora- lastnik denarja ma.iti na blagovnein tržišeu svo-bodnega delavca, sVobodnega v dvojnein pomenu, da kot svobodna osebnost raz-polaga s svojo delovno silo kot s svojim blaisom, a da na drugi strani nkna napro-daj diugega blaga. da jn brez vsega in gol, da je brez vseli stvari, ki so potrebne za ustvarjanje njegove delovne site.« (i\farx, Kapiial J, str.  119.)
Tega razmerja ni ustvarila narava. Razmerje — na eni strani lastnik denarja in proizvodnih sredstev kakor tudi živ-ljenjskih. poi retiščiii in na drugi strani svobodni lastnik svoje delovno sile hot blaga — je plod ekonoinskega razvoja družbe. Je rezultat naglega odstranjeva-nja vseh starih načinov proizvodnje, tr.ga-rija vezi rried proiizvodn jo in proizvodnj-mi sredstvi ifl njihovo konctntracijo v roki manjšine. kapitalistov. Ta proces se dogaja množično in z nasilnimi metodatni —- ob pomoči meea in ogaja — tako iine-novani prvotni akuinulaciji kapitala, ki te nekaksna predzjrodovina kapitaJiz.ma. To je njeno bistvo. Naj je bilo, kakor ie bi]o, šele nii iniamo na tržišču polejr kapitalista — kupca razn€ga blaga — tudi proletarca — prodajalca blaga delovne sile. Blaga, ki je za kapitalista najvaž-nejše. Dsrlejmo sf la*»tnosti te?a .poseibnefra blaga — dekivne sile.
c) Svojstva blaga delovne sile
Kakor vsako blago, tako ima tu-di to dve lastnosti: uporabno vrednost iu vred-nost. V teiu primeru pa naletimo na dolo-čene posebnosti  pri teh Jastnostih.
Vrcdnost blaga ... je izraz v njej opred-metenega družbenega dela. Toda, kako se opredmeti družbeuo delo v delovni s-i 1 i V Iu ne more biti tistega neposrednega od-uosa. ki ga najdem« pri drugih vrstah blaga. Oprednielenje družbcnega dela v vrednosti Oelovne sile laihko lizvedemo samo po posrednem odaosu. V širšern po-menu  tedaj,  ko  gre  za  drugo  blago.
Sporunimu se, da je delovna sila vezana na človekovo osebnost, na njegovo nor-malno življenje. Kot osebnost ne more obstajati, če ne troši neke količine po trebščiu ... materialno in duševno hrano. V običajnih kolifinah. S tem usposablja sebe tudi za delo. Ker je družbeni polo-ža; te osebnosti tak. da mora prodajati svojo delovuo sposobnast — kot blago — dobijo tedaj ttidi potrcbščine. ki so po-trebue za delavčevo /ivlj-enjf. posebno vlogo. So prvine proizvajanja delovne sile ... kot blaga. Zat« je vrednost te;ra specifičnojra blaga-. določPiia z vrednostjo običajnih dela/čevih živl;enjskih potreb-ščin. Ali ... družbeno potrebni delovni čas. ki je potreben za rpprodnkcijo teh živl.Fenjskih potrebščin zn delavca, določa vrednost njegovega blaga, delovne sile.
V poštev pridejo običajue putrebščiae, ki jih troši tlelavec za materialne in kul-turne potrebe. Te pu- se spreminjajo s st-upnjo i?ospy.datskega in kulturne-ga raz-voja dru/bi\ Zato vrsebuje doloeitev vred-nosti blaga delovne sile tudi to moralnp zgod-ovinsko prvino.
N.i dovolj, če račuaamo saino količino delavčeviih potre-bščin, le za njegovo po-trošujo, osebno. Upoštevati je treba tudi potrošnjo ujegove družine, njegovih na-slednikov. Prav tako pa tudi sredstev, ki so potrebna za prkiobitev potrebnih kvalifikacij.
Razvoj strojae iadustrije zmaujšuje vredn-ost teh ipotrebščin v vsakem pogle-d<u. Prvič posta.ja' zaradi uovečainja de-lovne storilnosti ujiiiova vrediiosf uianj-ša. CeLt> povečano količino piotrebščin iz-delamo v čedalje kraj.šem -družbeno po-trebnem delovnem času«. Vključitev de-lavčt-ve družine v delovni proces — nje-gove icne in otrok — Se bolj zuiiuje vred-n-ost delovne sile. Družiuski stroški se raz-delijo sedaj na vcč članov, ki delajo. Vrednost delovne sile se — v povprečju — ziiižuje tudi v zvezi s pridobivanjem kvalifikacij. Obvezna šola in količina znanja, ki jo je taoii m.t^soče dobiti. po-meni tu*li s tc strani p 'iranek /,a posa-meznega   kapitalista.
Denimo, da je kot plod razvoja druž-benih proizvajalnih sil družbeno potreb-ni de-lovui čas za do-luTČeve življenjske vpotrebščine 4 ure delu. To določa vred-nost povprečne delovue siJe.
Kaj pa j« njeua uporabua vr^dnost?
Delovna sila je sposobnost za delo. ]e izvor dela. Delovna sila je sposobna, da vsak dan nekai oasa iunkcionira, da dela. Kol.iko časa? Mt-je tu riiso stroge. V vsa-keiu" primeru ma.n j kakor 24- ur. Nekaj časa potrebuje delavee za spanje, za jed in za zadovoljitev določeuih duševnih po-treb. To je laJiko 10 ur. To porneni, da ostane 14 ur raz|x»k>žljivega časa, <la dp-lavec dela. Zarcs. bila je doba. ko je morala delovna sila delati še dljc. Raz-redna l>orba prolittariata in razvoj pro-izvajalnili sil pa sta skrajšali ta čas. Vzc-mijno kot normalno daTiašnje povprečje 8 ur dela na da«. Riičuii-ajino torej z osmi-nii  urarni.
Uporabna vrednost delovue sile je ... sposobnost, da proizvajalno dela 8 nr na dan. Njena uporabna vrednost kot blaga, k,i ga kapitalist kupi, pa mora biti dolo-čena lx>lj natančno. Tioi v tistem presež-nem delu, ki ustvarja presežno vrcdnost. Vicleli sm« naniree, da je njejia vrednost določena s 4 urami dela. Dela pa 8 ur. Kaj je objektivno to njeno d<4o osrnih ur? Nekaj časa, prve 4 ure, dela szasp^, ustvarja vreduost enako vrednosti p<>-trebščin, ki so poirebne za njc.no repro-dukcij«. To clelo je potrebuo delo za sa-me.ga delavca. V njeiu se ustvarja vred-Jiost, ki je enaka vretlnosti saiue delovne sile. Kaj pa se dogaja v ostalih 4 urah dela? Tedaj delovna sila fiiukckmira v korist kapitalista, popolnoma brezplačno, Ustvarja nm tedaj presežno vrednost.
Uporabna vredjiost blaga delovne sile je "V proizvajanju presežne vrednosti... v ustvarjanju vrediiosti. ki je večja, ka-kor je vreduost sauie delovae sile. Ta tiči v   tistih  4  urah  presežnega  dela.
č) Knko nastajn presežna vrednost
Pot k presežni vrednosti se začenja na tržišču. Tam kupi kapitalist delovno silo
in proizvodjia sredstva. Proizvodn.a sied-stva morajo zadostovati ža S u-r dela vsa-kega delavca. Samo tako laliko dobi 4 ure presežnega dela od vsakega delaTca. Sicer pa zna kapiialist to vedno dooro dzmeriti, Nato sledi proizvodnja — pr<iizvodiio trošenje kupljenega blaga. Delovaa sila dela proizvoiJno S ur. Delave; kotikretno dela N"aj prede. to je, dela s preddluian strojein. Potroši — denimo rsa za 8 ur pripravljena proizvodna sredstva. Kaj iz tega nastane!'
Volno, vreteoa in drugo... je sp.re-meniJ v,pre.jo. To je za kapialista novo proiavedeno blago. V njem ]t sedaj vse-bovana:
—     vrednost    potrošenih    proizvodnih sredstev. Ko je konkretni> delal, spremi-njal volno in vretena v prejo,  jp delavec uničeval uporabno vrednost v->lne in vre-ten — toda ne tudi njihove vrednosti. To je   s   svojim   konkretnim   delom   preselil, prenesel  na  prejo.  \Una  pa  trošiti  volno in vretena v potrebni m«ri.
—   uova   vrednosf.   ustvarjeua   z   novim o?emurnim delom delavca. Ta nova vred-  ' nost nastane kot izraz abstraktnega druž-benega  dela  delavca.                       '        " ij
Kaj ta nova vrednost, ki zraža' 8 u* \ opreametenega druibenega dela, objek-. tivno pometn? Dclno velja kot nadome-stilo za vredn-ost delovne sile, ki jo plača kapiialist dela'vou. V toku 4 ur d^la ie proizvodnja satno vrednosti delovup sile. Drugl del te vrednosii, ki jo ustrarja de-liivec je presežna vrednost Cstale 4 ure delav^evega dela ustvarjajo presfžao vrednost... vrednost, ki si j,> kapitalist brezplačno prisvaja,                                  J
Presežna vrodnost nastane r proizrod-nj.i. Je režultat t«-ga. da kapiialist prisili delavca na daljši d-elovni čas, kakor je njeigov ipotreibni delovni čas, ipotre.bexi za delavca kot osebnost.
Vsa ta vrednost, torej tuci presežna vrcdnost, je vsebovana v novem proiz-vodu. preji, v kapitalistovem blagu. In kolikor ¦ je tega blaga wč, kolikor več je imel kapitalist delavcev ptwl svojo ko-mando. toliko več je tudi presežne vred-nosti. Zato j€ težnja kapitalista:
—   Da.  iztisne  iz  vsake?a delavca   čim več pfesežnega dela  (presi'žne vrednosti). To doseže s ix>večanjeru delovae storilno. sti, z revohicioniranjem proizvodnewa na-("ina  in   delovnih  metod.  S  tem   se   razen drugejra  skrajšuje   potrebno  delo  za   de-lavca. žmanjšiije se vrednost dalovTie sile. Pri enakem delovnem dnevu p>stane pre-stvna vrednost avtornatič-no za toliko več-ja,   kolikor   je   manjša   vrednost   delorne sile.
—   Da   poveča   obseg   proizTodnje.   da -proizvaja  iii   prodaja  če<jalje  večjo  koli-i'ino blaga.  Prvo in drugo povečuje koli-("ino preserne vrednosti, ki si jo prisvaja kapitalisti^ni  razred.
Sledimo sedaj poti kapitalista. Ko je izdelana preja. se z njo vrne na tržišče. Sedaj jo proda kot svoje blago. Realiziia končno dejanje enefa g-ibanja njegovega kapitala: Bl — Dl : Bl... je n.je«ov kapital v blagovni oblMti, v proizvodnji že oplojeni kapital. Sedaj ga realizira s prodajo blaga. S tem ima soet v denarni obliki:"
—  znesek   prvotnega   kapitala   (denimo 100 tisoč dolarjev);
(Nadatjevajije  sledi)