GOSPODARSKILI
\ LIST IZHA1A VSAK MESEC ENKRAT .V
*	* MAROČNINA:
Za celo leto..................12	lir
Za pol leta................... 6	„
Posamezna številka 1 liro.
LETO I.
H A J
ST. 5.
19 2 2
UPRAVNIŠTVO IN UREDNIŠTV O V GORICI CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32
*	*
.*. Rokopisi se ne vračajo. .*. .*.
Tiskovine v zalogi Goriške zveze:
Blagajniški dnevniki, 100 listov, po . Blagajniški razdelniki, novi vzorec:
1) Prejenikii 200 listov . . . .
2) Izdatki 200 listov....................
Blagajniški razdelniki zadrug . . .
nte pole) ........................
Hranilne (knjige — posamezne pole Posojilne knjige, 200 listov po .
Imeniki zadružnikov..................
Knjige deležev.......................
Salda konti..........................
Nakupno-prodajne knjige . . .
Blag. skontri .......................
Prejemne knjige mleka ....
Štrace ........................
Knjige tekočih računov ....
. L.	40.—
»	70.—
»	70,—
))	50.—
	—.50
»	—.70
»	90,—
	20.—
	35.—
	40.—
	40,—
	40.—
»	30.—
	40—
	15.—
Knjige pristopnic, 400 listov »	»	200	»
»	»	100	»
Hranilne knjižice, 1 izvod po Zadružne »	1	»	*
Izpiski hranilnih vlog 1 izvod po Izpiski posojil 1 izvod po . . Zadolžnice, a) proti poroštvu b) proti vknjižbi Računski zaključki: a) za denarne zadr
b)	za blagone Potrdila za vzdignjene hranilne vi. .
Opomini, izvod po..........................
Obrestne tablic«, vseh vrst, izvod po
	30.—
»	20.—
»	15.—
»	2.—
»	2.—
»	—.20
»	—.20
>	—.50
»	—.50
))	—.30
»	—.30
*	—.08
	—.10
»	—.60
Izdaja »Zadružna zveza« v Gorici. Tisk. »Narodne tiskarne« v Goriai. Urednik Polde Kemperle.
VABILO
na redni občni zbor, ki se vrši v četrek dne 25. maja 1922 ob 1. uri popoldne v prostorih mlekarne v Trnovem.
DNEVNI RED:
1. Čijtanje in odobren je zapisnika o zadnjem občnem sboru.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1921.
5. Poročilo o reviziji zveze.
6. Volitev načelstva.
7. Valitev nadzorstva.
8. Slučajnosti.
Letni in končni račun, predloge ki se bodo o njih stavili občnem zboru in poročilo nadzorstva so od 1. t. m. naprej razpoloženi in jih zadružniki lahko pregledajo vsak dan ob uradnih urah v zadružni pisarni.
V	Trnovem, dne 7. maja 1922.
Načelstvo.
Čevljarska zadruga »« - - v MIRNU pri Gorici
izdeluje vsakovrstno obuvalo
poznano pod imenom
lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllfllll
iUUliUlfliimilllltllllMilMIIIIUIIllH
v
čevlji
Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekošajo vse druge te»vrstne izdelke.
•••••Milili
LHSTNE PRODHJHLNE: v Gotici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno.
e
■
■
Naznanja, da je njena gostilna v ,Zadružnem domu* odprta. :=•:
■
■
B ■		fl ■
■ ■ E ■	Kmetijsko Društvo,	b m B ■
■ n	v. z. z n. z.	B B
■ B	St. PETER pri Gorici	■ B
■ B		B a
Toči samo pristna domača vina-Prodaja tudi na
debelo-
■
• • • •
Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici
priporoča vojnim oškodovancem, naj izročajo obnovitvena dela le Stavbnim Zadrugam, ki 50 včlanjene v Goriški zvezi in v n8* šem konsorciju.	?-
m
■ ■ « •
■	■	1	•
B9BH
KMETIJSKA ZADRUGA
  P^j — " '
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga
reg. zad. z om. por.
V TRSTU, ULICA RAFFINERIA št. 7
1	Telefon	:	36-75
Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črnikal, Dolina, Dutovlje, Gropada-Padriče, Kazlje, Klanec-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija,
Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljanec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter;
Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče, Lonjer, Sv. Mar. Magd. sp.,
Sv. Anton, Dekani.
Uradni prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Raffineria št. 8. Zadružna gostilna in zaloga vina v ulici Raffineria žt. 3. —	-..... ■	>	■	    1
Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje, orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajališča. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi.
Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu. ~. ■	  1	......
s
K zadrugi morejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L, delež 20 L.
Jamstvo osemkratno.
Kmetje ne izkoriščajte in ne pustite se izkoriščati!
in
LETO I.	ŠT.	5.
NAJ 1922
UPRAI/NIŠTVO IN UREDNIŠTVO ,\ V GORICI CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32
* *
,\ Rokopisi se ne vračajo.
\ LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT .\ * * MAROČNINA:
Za celo leto................12	lir
Za pol leta................. 6
.'. Posamezna številka 1 liro. . •.
VAEOUJMO!
Zdi se mi, da bo že dovolj jadikovanja in prerekanja po našem slovenskem časopisju s fašisti, laškimi nacijonalci, dovolj dokazovanja o pristnosti slovanskega imena tega ali onega kraja v naši ožuljeni beračiji. Vse to nam bo bore tnalo koristilo ako bo naš slovenski rod v svoji od davnine zasedeni domačiji gospodarsko propadel Kaj koristi sužnju, če mu daš še tako lepo, pristno ime — suženj ostane suženj in berač ositane berač. In na potu, da postanemo vsi skupaj, razven verižnikov, berači, na tem potu smo. Zadnji čas je, da se zdramimo.
Mi vsi preveč živimo še pod v/tiskom mirnega' predvojnega življenja in pod spominom obilice denarja izza zadnjih vojnih leit. Sedaj ni več ne enega ne drugega. Udobnosti predvojnih razmer ne bo še 30 let, obilice denarja pa tudi ne do nove vojske, ki nas jo Bog vajruj! Ljudstvo naše, začni s tem dejstvom računati! Začni varčevati!
Se li spomnite iz predvojnega časa na italijanske delavce, ki so hodili po naših krajih s trebuhom za kruhom? Kako skromno so živeli, se oblačili! Zakaj? Treba je bilo kolikor mogoče mnogo privarčevati, da so nesli ali poslali na zimo domov svojim družinam. Italija je preobilno naseljena, da bi mogla svoje ljudstvo iz lastnih tal in z lastno industrijo preživeti. Ven gredo iskat kruha, zunaj pa varčujejo in doma istotako varčujejo.
Nemec pravi v svojem pregovoru, da je treba prilagoditi se odeji, s katero si pogrnjen; če je ta dovolj dolga, se lahko stegneš kakor si dolg, če ni, se boš pa boslj skrčil, da te ne bo zeblo v noge. Naša odeja je postala zelo kratka. Zato začnimo varče-
vati! Varčevati in skromni biti povsod in v vseh priložnostih, pri obleki in pri hišni opravi, pri botri-njah in porokah, na potu in doma, povsod se držimo srednje mere, ki naših gospodarskih moči ne presega. Ne delajmo lahkomiselno dolgov pri posojilnicah. Rojaki, nikdar ne delajmo nepotrebnih, potratnih izdatkov! Saj nam jih država, dežela in občine s svojim vsled vojne zavoženim gospodarstvom nakladajo dovolj. Tu je davek na vse kar ješ in piješ, če je le količkaj podobno razkošnosti. — Da, in davki, zlasti v onih okrajih, ki niso begunih med vojsko! Že več let jih niso tirjali, pozabili pa jih niso. Pride dan, ko jih bodo tirjaili, in hud bo tisti dan za onega, ki ni bil pripravljen nanj, ki je mislil, da tega dneva nikdar ne bo. Pesem »oj ta vojaški boben« je žalostna, ali ona o rubežnem bobnu pa je še žalost-nejša.
Rojaki, ne živimo z glavo v Žaklju, da ne pride nad nas veliko razočaranje! Silno mnogo se je v zadnjih letih zapilo, zaplesalo, zaveseljačillo, silno mnogo izdalo za tišp v obleki, sitno mnogo časa potratilo v brezdelju in postopanju — kdo je imel korist od tega? Posledice se že poznajo tudi po tistih krajih, ki jim je vojska prizanesla. Beseda hranilnica je postala skoraj nepoznana, toliko bolj pogosto pa se rabi beseda: posojilnica. Kaj se vam zdi, rojaki, kam bo to pripeljalo? Ali ni čas, da začnemo varčevati? Ne pni kruhu, ne piri stanovsko umerjeni o-bleki, kruh in obleka nam ne bosta zmanjkala, ako bomo potratnost izbrisali iz našega besedila. Pridno stanovsko delo in pametna varčnost, poštenost in zaupanje v božjo pomoč nas bodo ohranile pred našim gospodarskim propadom.
Gospodarska enketa.
V	zadnji številki smo rekli, da bomo v tej pri- ni mogoče; prisiljeni smo del prispevkov odložiti za
občili vse odgovore, ki smo jih dobili za »Gospodarsko enketo». Radi preobilice gradiva nam to žalibog
ŽIVINO
Živinorejske zadruge.
V	teku zadnjega leta se je pričelo opažati pri posameznih posestnikih pomanjkanje potrebnega kapitala,- česar med vojno in prvi dve leti po vojni ni bilo pogosto opažati. Vzrok itemu je: porušen je hiš, uničenje zemljišč, zguba premičnin ob in v fronti, ter neprestana draginja za obleko, čevlje in živež.
Med vojno, ko so se prejemale razne podpore, prihranilo je mnogo družin po nekaj kapitala, a <ta denar je izginil kakor slana.
Treba je na vsak način gledati pri gospodarstvu na ravnotežje. Nekoliko se bode stanje zboljšalo, ko ste bo izplačala vojna odškodnina, a to ne bo nič trajnega. Denar se bo ravno tako hipno porabil kakor 20% doklada k zamenjavi denarja. Tudi ne bomo vojne odškodnine vsi deležni, ampak le nekatera; treba je zato misliti na sredstvo, kii bi bilo trajno in za vse posestnike pridobitno.
Naša dežela je živinorejska, v Iribih popolnoma, v deželi veliki del. Skrbeti maramo zaito za po-vzdigo živinorejo in organizacijo iste v »živinorejskih zaJdrugah«, katerih namen naj bi bil v prvi vrsti vnovčevanje živine in produktov od iste, nadalje pa pospeševanje živinoreje v vseh panogah.
Pred vojno je bilo ustanovljenih po deželi nekaj »živinorejskih zadrug«, a ni bilo nobenega zanimanja zanje. Sedaj sem pregledoval pravifla teh zadrug in spoznal, da so .imele te zadruge previsoke cilje, kar je posestnike odvračalo od njih. V pravilih je v prvi vrsti navedeno, da je namen zadruge povzdigniti pasmo goveje živine, ki je po deželnem zakonu v kraju določena, skrbeti, da se vodijo rodovniki za živino, za primerne zadružne pašnike, za nakup plemenskih bikov, za prirejanje razstav, za zavarovanje goveje živine in za posredovanje pri nakupu in prodaji iste.
Ves ta namen zadruge je jako lep in dober, a vendar ni imel uspeha, kajti posestniki so videli, da mnogo iteh stvari izvršuje deželni odbor potom svojega kmetijskega urada, kakor nakup bikov, prirejanje razstav in zavarovanje goveje živine. Tudi za vpeljavo rodovnika, postavljeno na prvo mesto v pravilih, večina posestnikov ni imefla smisla, in bi morali (ljudstvo o Dotrebi istega še le dobro poučiti t raznimi predavanji. Na zadnjo mesto je bil postav-
prihodnjič, kar naj nam dotični sotrudniki blagovole oprostiti.
Uredništvo.
REJA.
ljen namen posredovati pri nakupu in prodaji živine, kar je za uspeh zadruge najbolj važno v začetku.
Ena napaka je bila tudi v tem, da so ustanovljene živinorejske zadruge imele preobsežen delokrog, navadno celi sodni okraj, iter, da so biili v odbor izmoljeni možje, ki so imeli že vse druge posle v občini, da nikakor niso mogli posvetiti svojih moči vodstvu. Tudi ni priporočljivo ustanavljati mlekarske ali sirarske zadruge ob enem z »živinorejskimi zadrugami«, kakor se je dogodijo iv nekih vaseh.
Toliko o dosedaj ustanovljenih zadrugah in njih <-;pehih. Vprašanje pa je, kaj naj sedaj ukrenemo, da zadruge dobijo takoj zaupanje in začnejo brez odloga reševati že precej zamujeno gospodarsko stanje.
Pravila, katera ngj se sestavijo, morajo imet\ kot prvo točko, da Je namen zadruge vnovčevanje živine in njenih »rodukltov. Ni ie stvari na deželi, od katere b; ljudstvo trpelo toliko škode kakor ravno od kupčije z živino. Od kmeta do mesarja se živina neverjetno podraži. Po mestih je drago meso, mleko, mašilo in sir, dooim kmet včasih komaj polovico te cene za blago dobi, ker prekupčevalci iščejo čezmernih dobičkov. Priznavam, da so sitroški z nakupom, odvažanjem in prodajo, a tu gredo vendar dan za dnevom tisočaki razlike v žepe posameznikov, dočiim visi drugi trpijo veliko škodo; ako je kje potrebna hitra odpomoč je brezdvomno pri tej stroki.
Anton Rejec, Šebrelje.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Mlečni trg v Trstu.
V	zadnjem »Gospodarskem listu« daje g. ing. Podgornik koristne nasvete glede povzdige govedoreje. Govedoreja se da gotovo dvigniti z nasvetovanimi živinorejskimi zadrugami, s pravilno odbiro plemenske živine, dobrimi pašniki, umetnimi travniki, pravilnim krmljenjem itd. Važno vprašanje, če ne najvažnejše, pa je prodaja predmetov, ki nam jih nudi govedoreja, predvsem prodaja mleka in sira. V naslednjem naj se nekoliko dotaknem predvsem prodaje mleka na tržaškem trgu.
Na splošno imajo govedorejci največji dobiček tedaj, ako oddajo vse sveže mleko neposredno kon-
sumu. To je v prvi vrsti mogoče v bližini večjih mest, v Julijski krajini posebno v bližini Trsta. Razne mlekarice, ki nosijo sveže mleko po hišah in imajo stare odjemalce, zelo dobro izhajajo. Težje je za o-ne, ki si hočejo šele pridobiti odjemalcev. Enako stališče imajo tudi mlekarske zadruge. One zadruge, ki so obstajale pred vojno in imajo vse stroje, ki so potrebni za mlekarski obrat — predvsem pasteriza-torje in hladilnike — ter izvežbanega mlekarja in stare odjemalce — kavarne, hotele, bolnišnice, ječe itd. gotovo dobro obratujejo. Vendar se morajo tuidd te zadružne mlekarne boriti z raznimi mlečnimi krizami, ki nastajajo vsako toliko časa lin celo v zimskem času, ko bi človek mislil, da se proda poljubna količina mleka.
Mnogo večje težave limajo one zadružne mlekarne, ki so nastale po vojni. Teh je sicer zelo malo — ni jih 'toliko kot prstov na eni roki — a bi se njihovo šiteviilo pni ugodnih predpogojih gotovo dvignilo. Nove zadružne mlekarne morajo predvsem iskati odjemalce za mleko; teh pa ni mogoče tako lahko najti. Kavarne imajo svoje stare zalaga-telje. Poleg tega je konsum v kavarnah in povsod mnogo manjši kot je bil, ker je tudi tu odločujočega vpliva gospodarska kriza in brezposelnost. Mnogi, in tudi kavarne, si pomagajo s kondenziranim mlekom, katerega tako razredčijo, da je naravnost sramotno. Brezpnimeren škandal je, da popijemo toliko vode pod imenom mleko, ko je dovolj dobrega in svežega mleka. Poleg tega pazi tržaška občina premalo na kakovost mleka. Ako bi bilo to nadziranje pogostejše lin temeljitejše, bi gotovo zadružne mlekarne mogle prodati svoje mleko, ker bi tržni nadzorniki zlili v kanale precej mleka. To se pa ža-libog ne godi in vsled tega so slučaji zelo gosti, da se pokvari pristno mleko od zadrug, a mlečna voda gre v denar.
Gotovo je, ’da se proda mnogokrat vse mleko, ki pride na trg in kdor je videl naval na mleko v dneh’, ko se pečejo velikonočne potice, je bil gotovo prepričan, da bi se ga prodalo še toliko, ako bi le bilo na razpolago. Letos so se plačale na trgu cene nad 2.:— in celo 2.50 L1 po litru. Popolnoma drugačna slika je tedaj, ko se jedo ostanki velikonočnih’ potic. Vsled začetka pomladanske krme pride na trg mnogo več mleka in letos se je prodajalo mleko 4 dni po Vel. noči za več kot 50% nižje kot prej. Zadrugam je ostalo mnogo mleka, ki se je pokvarilo.
Mlečne krize so posledica neorganizirane razprodaje mleka. To organizacijo pa ie nujno izvesti, ker grozii nevarnost, da izpodrine mleko iz starih pokrajin kraljestva vse domače mleko. V istem času, ko je bila v Trstu dnevna cena mleku po 1.80 L po litru, je ponujala mlekarna iz Sorisine (Gre-mona) mleko po taki cenii, da bi se moglo razpro-
dajati na drobno po 1.20 L. Ako bi se dobila tvrdka ki bi hotela in mogla organizirati razprodajo ponujanega mleka, bi bil s tem zadan vsem proizv ajalcem in trgovcem mleka, pa tudi vsem tukajšnjim mlekarskim zadrugam udarec, od katerega bi se ne opomogli tako kmalu. Verjetno pa je, da se bo dobila taka tvrdka in to so Delavske zadruge (Coope-rative operaie). Delavske zadruge so že javile, da mislijo organizirati razprodajo mleka. One so predvsem konisumna organizacija,, ki bodo gotovo ščitile enostransko konsumenta in dobivale mleko od tam, kjer ga bodo dobile najbolj po ceni. Gotovo je, da bo sveže mleko iz Sorisiine bolj odgovarjalo podrobni razprodaji, ker bo isto pasterizirano in shla-jeno na nizko stopinjo. V Trst se bo prevažalo v hladilnih vagonih, in gotovo je, da se bodo upošte-1 vali vsi mlekarski zdravstveni predpisi.
Mogoče je tudi, da bo sčasoma igralo na trža-škem trgu precejšnjo vlogo mleko iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije. V Ljubljani se že misli na akcijo za izvoz mleka v Trst; Gospodarska Zveza v Ljubljani si je že nabavila 5 hladilnih vagonov. Ti vagoni iso sicer namenjeni predvsem za prevoz mesa, a skoro gotovo je, da bo Gospodarska Zveza prisiljena prevažati tudi mleko, ker na to silijo njene članice, zadružne mlekarne, katerih ima že 18. Vzrok’ poskusom izvoza mleka iz Jugoslavije v Trst je tamkajšnja nizka cena mleku in visoki tečaj lire. Kar se tiče uvoza mleka iz Jugoslavije, bodo morali naši poslanci na vsak način doseči pri vladi, da se uvoz prepove, vsaj za toliko časa. dokler je dovolj mleka v Julijski Krajini sami. Dovolj mleka bo pa čisto gotovo vedno, posebno ker bo tvorilo mleko enega najvažnejših prihodkov širokih mas kmetskega življa.
Na vsak’ način pa grozi nevarnost iz starih’ pokrajin kraljestva. Kako tukaj odpomoči? Organizacija prodaje mleka v velikem mestu m vprašanje od danes do jutri, temveč plod dolgotrajnega dela. Izvrši naj to nalogo naše zadružništvo. V ta namen naj se stvori konsorcij vseh zadružnih mlekarn, katerega sestav bo začasno raheil, a se bo tekom svojega življenja konsolidiral. Pri začetku obdrži vsaka izmed članic konsoroija vse svoje odjemalce in jih' zalaga kot do sedaj. Centralna mlekarna s svojo stavbo in vsemi mlekarskimi in sirarskimi stroji bo imela predvsem nalogo prečistiti mleko za konsum, biti zaloga mleka in izrabljati preostanke mleka, ki se ni moglo prodati na trgu. Preostanki bi se izrabljali za maslo ali sir, ali pa samo sir. Podrobnosti naj uredi konsorcij. Sčasoma bi postala centralna mlekarna edina odjemalka podeželskega mleka, ki bi imela po mestu svoje podružnice in bi zalagala kavarne, bolnišnice itd. Mlekarna, oziroma konsorcij bo gotovo uspeval, samo ako bo imel sposobnega ravnatelja in mlekarja.
Najtežavnejše vprašanje pni vsein tem je vprašanje obratnega kapitala. Gotovo se bo dalo tudi to vprašanje rešiti, seveda ne samo z apeliranjem na požrtvovalnost članic konsorcija. Za potrebno stavbo in stroje bo potreben pregejšen investiciijlski kapital, a upati moremo, da bo šilo v tem oziru kolikor toliko tudi tržaško mesto na roko in da smemo računati tudi na podporo od države ali drugega zavoda, ki ima namen podpirati zadružna podjetja.
Da pridemo glede konsorcija čimprej na zeleno vejo — stvar je bolj nujna, kot izgleda na prvi pogled — naj vsi oni, katerih se to vprašanje tiče, predvsem pa zadružne mlekarne resno premisildjo in pretehtajo 'ter pripravijo morebitne predloge, ker je neobhodno potrebno, da čimprej beseda postane meso.	Rusija.
NAŠE ZAOR
O zadružništvu v Istri piše g. župnik Grašič:
Kako posvuda, tako je i u Istri izašlo zadrugar-stvo iz ratnog vrveža osakačeno. Lijepa i korisna zadružna ideja je malaksala, premda bi baš protivno moralo biti zbog opčenite gospodarske mizerije. Za-drugari ne priznavaju više dostatne koristi i plodova svojeg vlastitog rada, nezahvalni su izumu zadru-garskih poduzeča, kc>a su ih spasila pred “ratom u veoma kritičkim gospodarskim pogiblima. Bcz te bi pomoči bila barem jedna četvrtina naših kmetova propala.
Kao što je kruta vojna ubijala sve lijepo i uzvi-šeno, onako nije poštedila niti misao udruženja, koja temelji na solidarnoj pripomoči i uzajamnom dijelu članova zadruge. Sebičnost se je u vojni bahato po-digla te udara sada po svojem gospodarskom spa-sitelju ispred svjetskog pokolja.
, Tekom rata ncstalo je najviše produktivnih zadruga. U Istri bijahu ove rijetko posijane.
Kreditne zadruge ili blagajne za štednju i zaj-move učinile su u ratno vrijeme veliku uslugu time, što su uzmogli vlasnici novaca ulagati svoje prišted-nje. Da nije to bilo, stalno bi bilo ostalo medju narodom još više milijuna nepromijenjenih kruna. Ovu činjenicu vidimo posvuda gdje nije bilo seosklh blagajna. Istina je pak, da moraju sada mnogi čekati, da budu povračeni ulošči, no uvijek je bolje tako, nego da još leže austrijske banknote u gospodarevoj skrinji.
Zadruge su zato važan gospodarski čimbenik i za državu. Stoga ne možemo pojasniti, zašto od-gada potonja našim novčanim zavodima zamjenu onih uložaka, ko j i su bili uloženi u krunama pred svršetkom rata izvan sadanjih državnih granica.
Tvrdimo, da je gospodarski posvema opravda-no, što su bile te uložene krune žigosane. Tako ba-
Gg. Kocjan in Muha iz Lokve na Krasu menita:
Živinoreja je vsiled bližnje meje prešla v popolnoma drug položaj kot pred vojno. Mlekairstvo, ki je poprej cvetlo sedaj jako nazaduje. Bližnji Trat, ki je rabil pred vojno ogromne množine mleka se sedaj zadovoljuje z bližnjo okolico. Tako da domači mlekarji mnogokrat ne morejo spraviti svojega mleka v denar.
Kupci, ki prihajajo iz kraljestva vprašujejo le po simentalski govedi. Pleme, ki se je do sedaj tu gojiilo ne odgovarja več tržnim zahtevam !n je važno vprašanje katera pasma naj bi se: vpeljala da b! odgovarjala deželi in tržnim razmeram. Za povzdigo živinoreje pa je priporočljivo zboljšanje travnikov potom premij in cenih umetnih gnojil.
UŽNIŠTVO-
rem nijesu ostale nikad beskamatne, dok bi bile kao' staroaustrijske krune mrtav kapital.
Nije pravedno, da trpe zadruge radi toga štetu, kad nije njihova krivnja, da je novac ostao izvan države, kao austrijske ili žigosane SHS krune.
Tu se ne bi smjelo praviti razlike.
Usprkos tomu hoče država stvarati razliku te je faktično i provada, kad je nekojim zadrugama za-mijenila nežigosane A. U. krune, a za uloške druge vrsti pravi toliko poteškoča. Jcdni i drugi su ulošci naših društava, uloženi prije 3. 11. 1918., nalazeči se kod zadružnih zveza s one strane državnih granica, odkud se novac nije smio ovamo prenesti. To se sve dade točno dokazati.
Tom prigodom moramo progovoriti i glede ne-žigosanih A. U. kruna, koje se sabiraju ovih dana. Zamijeniti se kani taj novac na temelju imovine A. U. banke, koja če se iskazati nakon likvidacije rečene banke. Vlasnici banknota prhnit če u lirama malo, jer su države nastale ruševinama Austrije, zlato banke več podijelile. 'Ostale su jošte kosti, kojima sc nitko ne če naliraniti.	>
Pravedno bi bilo, da bi država zamijenila taj novac barem sa 40 postotaka i to s razloga, što bijaše izvoz novca iz države strogo zabranjen. Večina, kru-,na bila bi se korisno uporabila izvan države, da nije bilo zabrane.
Radi kobnili posljedica vojne mnogo če nas truda stati, dok se popravi što je manjkavo u zadru-garstvu. Snovnnje novih ne bi zato taj čas bilo u-putno, kao što ni radi nolitičkog trvenia sa suzemlia-cima talianske narodnosti. 1 zbog toga trpi • poslovanje mnogih zadruga u Istri.
Ako se zamislimo dublje u zadružnu ideju, biti če-mo prisiljeni priznati, da zadrugarstvo nije kod nas u-hvatilo pravi koren. To dokazuje okolnost što se ne razvijaju produktivne zadruge. Korisne i potrebite su
kreditne, nu mnogo uzvišenije su proizvodne ili produktivne zadruge. Novčano poslovanje več je umjet-110 te ima više ili manje lilive na sebi, dok rad proiz-vadjanja ili*privrede bolje odgovora naravi te krije u sebi vise moralnih uobava. Kod prvih čemo nači članove, koje nužda t. j. dug drži u zadruzi; nasu-prot tomu spaja članove drugih više neka zajednička dobra volja, da uporabljivaju zadrugarstvo u svr-iiu prouuKcije te aa pospjesuju blagostanje u čov-ječjoj družbi.
Uospodarska društva, kakova opstoje kod nas, još nijesu produktivne zadruge, više su to konsum-ua ili potrošila društva. Cisto produktivnih udruga ima u Istri par inljekarskiii, koje se pako poslije ra-ta nijesu jošte posvema oporavile. Naprednju pola-gano prema okolnostiina svojeg okoliša. Razlog je tomu takoder oskudica marve mljekarske pasmine.
Za lstru kao vinorodnu pokrajinu bilo bi važno, kad bi se vinogradari udruživali u vinarske zadruge, u kojima bi članovi pripravljali i prodavali vino zadružnim načinom. Svi dosadanji pokušaji u tom pogledu biii su poduzeti više po trgovačkom kalupu nego u duhu zadružne ideje. Zato ni je bilo povoljnih uspjeha.
Temelj prave vinarske zadruge morao bi biti ovaj: Članovi dadu groždje u skupnu konobu, gdje bi se vino valjano pripravilo. Zadruga ne bi kupovala groždja, več bi plačala samo na račun jedan dio — onima, koji bi to trebali. Kad bi se vino rasprodalo, podmirili bi se računi prema višoj ili riižoj eijeni prodaje — i prema količini sladora, što ga sadržava groždje. Za upravne troškove i prihanu bi zadruga pridržala svoj dio. Članovi bi radi svoje koristi bolje pazili na poslovanje ^dbora, nadzirali bi sami sebe. Gdje sc radi jedino trgovački, kao n. pr. u gospodarskim društvima, mald se koji član brine za zadružne prebitke, ako je več primio novac za svoje produkte. U slučaju da idu poslovi dobro, viče se, da zadruga bogati poput trgovaca. Ako se aogadja protivno, psuje se na odbor, i onda članovi odstupaju. U ona-kovim poduzečima nema nikakove moralne snage, koja bi držala članove na okupu. To nisu više zadruge, več trgovačka društva, kojima se ne smijemo ba-viti pod imenom zadruga.
Upravljanje produktivnih zadruga mnogo je teži posao od onog novčanih zavoda.
Tu sc hoče gospodarskog znanja, marljivosti i savjesti. Baš u tom pogledu se u zadružnim poduzečima često mnogo griješi.
Prcrado sc misli kao da je imetak zadruge raz-položiv za onoga, koji prvi dode. Zadružna je itnovi-na doduše vlasništvo svili članova prema zaključema odbora, uprave i glavne skupštine, ali nijedan poje-dinac nema prava do iste kao ni do svakog drugog tudjeg dobra. Za rad u zadrugarstvu hoče se i nešto
požrtvovnosti. Gdje nema u narodu onakovih svoj-stava, ne če biti nikad napretka na tom polju. Da bi znala mnoga propala gospodarska društva govoriti, našu bi tvrdnju bez dvojbe zagovarala.
s!<
Ravnatelj Vuk meni:	a)	Razpoloženje
našega ljudstva napram obstoječemu zadružništvu je malomarno, razpoloženje našega razumništva pa nezaupno; b) Razvoj zadružništva bi se zboljšal in pospešil, ako bi se zavedali, da je le potom zadružništva mogoče zboljšati današnji gospodarski položaj. Ta zavest bi morala prešiniti najprej naše razumništvo in po njem ljudstvo; c) Glede zamenjave v nasledstvenih državah naloženih kron, se je dosegel malenkosten uspeh, ogromna večina je še nciz-menjana.
$
G. K o c j a n piše: Preidem vojne odškodnine in isploh finančna vprašanja, ker sem prepričan, da vdobite od drugod boljših informacij.
Ljudstvo se pri že obstoječem zadružništvu spodtika najbolj nad tem, da so vodstva večine obstoječih zadrug v rokah »gospodov«, ki niso zadružnikom enaki po stanu lin zato ne poznajo njihovih teženj.
Zahtevajmo spremembo Raiffeisenskega zakona!
•Po zakonu z 1/6 1SS9 o pristojbinskih ugodnostih za kreditna in napredninska društva (hranilnice ■in posojilnice) sme obrestna stopinja posojil vštevši postranske pristojbine (upravne stroške 'i. t. d.) presegati obrestno stopinjo hranilnih vlog največ za IV>%, ako hoče denarna zadruga uživati ugodnosti, ki jih nudi imenovani zakon in ki obstoje v glavnem
v	tem, da je zadruga prosta pridobninskega davka •teir da kolekuje dolžna pisma na osebni kredit po lestvici prvi.
Razllika lVz% med obema obrestnima merama je pred vojno popolnoma zadostovala, da je mogla zadruga kriti upravne stroške, zbiirati rezervni zaklad za mogoče zgube ter tudi podpirati gospodarske in dobrodelne naprave svojega okoliša. Ne zadostuje pa sedaj ko so se upravni stroški vsled večkratnega podraženja delavnih močij in materijalij ter vsled podvojitve rentnega davka mnogokratno zvišali in ko morajo zadruge vrhu tega skrbeti, da sčasoma pokrijejo zgube, ki so jih doletele vsled nezamenja- » ve v Jugoslaviji naloženih denarjev ali vsled posesti vojnih dolgov in drugih vrednostnih papirjev.
Po dekretu z 9/12 1920 št. 1883, oziroma na-redbi z 1/2 1922 izdani od zakladnega ministerstva in objavljeni v uradnem 'listu 20. 3. 1922 bode sicer država jamčila za primanjkljaj, ki je nastal zadrugam vsled zgoraj naznačenih okolnostij ter krila tudi obresti vlog v višini garancijskega fonda, ko bode pri-
manjkljaj na podlagii biilance z 19. 4. 1919 po pristoj- dentiskem so že dosegli, da sme znašati razlika med
ni oblasti ugotovljen, a to le za dobo 25 let. Zadruge morajo torej v teku tega časa zgubo amortizirati.
Da pa bodo mogle to storiti ter tudi kriti zvišane upravne stroške, ne preostaja jim drugega kakor zvišati si letne dohodke, kar pa morejo Raiffeise-novke, ki tvorijo ogromno večino naših denarnih zadrug le tedaj, če bi se zakon glede obrestne razlike spremenil, keir sicer bi zgubile davčno ugodnost kolekovanja po lestvici prvi.
Tega ne bode težko doseči, ako se bodejo primorske Zadružne zveze za 'to zavzele, kajti na Tri-
VOJNA O D S
Obnova zemljišč in še marsikaj.
Vprašanje vojne odškodnine razburja vedno bolj duhove. Ako pomislimo na neštete sitnosti, katere mora pretrpeti vojni oškodovanec predno pride do vojnoodškodninskega posojila, ki je pa mnogokrat tako pristriženo, da ne ve kaj z njim pričeti, potem se temu neprijaznemu razpoloženju tudi ne moremo čuditi. Mnogo nezadovoljstva povzroča zlasti tudi določba, da se dajejo samo posojila za pozidavo in popravo hiš, da se pa obnova zemljišč dosledno In namenoma zanemarja.
Brez dvoma je nujno potrebno, da se našemu izmučenemu ljudstvu, ki se je vrnilo iz žalostnega begunstva ali pa iz ujetništva in strelskih jarkov v našo porušeno in uničeno deželo, čiinprej pozidajo domovi. Večletni križev pot, ki so ga pretrpeli naši ljudje po barakah in na frontah, zahteva brezpogojno, da se jim nemudoma vzpostavijo lastni krovi. Toda ravno takega življenjskega pomena je za mnoge naše kraje, da se nevtegoma obnove razkopana in uničena polja, iz katerih so črpali predvojno skromna sredstva za preživljanje in brez katerih sedaj ne morejo izhajati.
Trditev, da vlada ni storila še ničesar za obnovo zemljišč, pravzaprav ni povsem točna. Vlada je po-' trosila že velike svote za povračilo škode na polju, toda ne v Julijski Krajini, temveč v — stari Benečiji. Tam je izplačala vlada že silne zneske in pod razmeroma jako ugodnimi pogoji za škodo na zemljiščih, pri nas pa še skoro nič.
Pomisliti moramo še na nekaj: V stari Benečiji je skoro sama nižava, pri nas imamo pa Kras, Brda in Gore. Škoda, ki je bila napravljena na ravnem polju
v	nižavi, se mnogo lažje popravi, kakor škoda ki je nastala v hribovitem, skalnatem ozemlju. V nižavi, kjer je dosti zemlje, ter dovolj in udobnih poti, se razne jame in rovi veliko lažje in z neprimerno manjšimi stroški zasujejo kakor pa n. pr. na našem Krasu, kjer je plast prsti tako pičla, a je še ta po mnogih (nekdanjih njivicah povsem izginila.
obrestmi vlog in posojil 2Vz %>.
Taka razlika bi bala tudi pri nas primerna, in se gotovo ne bode občutilo malenkostno zvišanje obrestne mere posojil v sedanjih časih, ko se plačujejo 10% ne in še višje obresti, kot prehudo breme.
A če bi se nam breme zdelo težko, pomislimo le, kakšno bi nam bilo usojeno še le tedaj, če ne bi imeli svojih denarnih zadrug in bi bili izročeni v sedanji dobi na miilost in nemilost oderuhom in izko-riščevalcemJ	I. V.
*
SCO DNI N A.
V stari Benečiji je plačevala vlada vojno odškodnino ha zemljiščih po ceni zemljišča z nekim neznatnim poviškom. Ljudje so s tem iz zgoraj označenih razlogov — polje je bilo, ker je dosti prsti, kakor hitro so bile razne jame zasute, povsem vzpostavljeno — še dobro izhajali. Vse drugače je to pri nas. Zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi se enako merilo kakor za Benečijo določilo in vporabljalo tudi za naše kraje.'To bi pomenjalo za nas najtežji udarec, za Kras, Brda in Gore bi bilo pa naravnost katastrofalno. Po mnogih krajih bi se zemljišča ne mogla nikdar iyeč obnoviti in bi bili nešteti naših kmetičev uničeni.
Z odškodnino, ki bi jo dobili naši ljudje na zgoraj pinenjeni podlagi, ne morejo odstranit niti raznih rovov, kavern i. t. d., ki preprezajo ponekod še cele 'komplekse zemljišč. S čim naj si potem pa navozi Bog ve od kako daleč nove prsti in s čim naj poravna ■vsa druga obnovitvena dela? Za naše že itak skromno pdljedelstvo bi biilo tako početje vlade naravnost pogibelno.	!
Kadar pa gre za našo trpinčeno pokrajino si naši merodajni faktorji ne dedajo posebnih preglavic. Tako tudi v tem slučaju! Ker so vendarle uvideli, da zahtevajo naše razmere drugačno postopanje kakor v stari Benečiji je neka komisija v Rimu, ki se bavi s temi vprašanji, prišla kratkomalo do zaključ-' ka, da se naših zemiljišč sploh ne izplača vzpostavljati. Po mnenju te človekoljubne komisije bi bili 'stroški za obnovo tako veliki, da bi se z njimi lahko kupilo 5-10 enakih kosov zemljšč, zato se obnovi-itev ne izplača. Postavili so se gospodje na čisto navadno trgovsko stališče, ki gileda samo na profit, prezrli pa iso popolnoma dejstvo, da bi billi na ta način dotični vojni oškodovanci gospodarsko uničeni. Brez njihove krivde jim je vojna vihra porušilla dom in razdejala posestvo. Njihova nevgasna ljubezen jih je kljub temu zopet pripeljala na rodno grudo, kjer so z največjimi žrtvami začeili z obnovitvenimi deli. Sedaj pa pride vlada, ki jim je s kraljevim zagonom obljubila popolno pomoč pri vzpostavljenju
rojstnega doma, ter jih radi svoje profitarske politike hoče pregnati v tujino. Če bi se namreč izvršil sklep omenjene komisije, potem bi neštevilnim našim malim posestnikom po Krasu, Brdah in Gorah ne preostajalo drugega kakor da se -izsele. Polja, ki jih je prej za silo preživljalo, jim vlada noče pomagati obnoviti, drugih zaslužkov ni, kaj torej hočejo drugega kakor potno palico v roke. Toda kam, kako in s čim? Reveži bi bili vrženi v bedo, mi vsi bi pa tudi težko, občutili tak udarec, ker bi bil z njim zadet naš kmetski stan, ki tvori jedro in steber našega ljudstva v Julijski Krajini.
Proti temu sklepu je odločno protestiral zastopnik goriškega deželnega odbora. Pridružili so se mu tudi Trentinci in s skupnim nastopom dosegli, da so se rimski gospodje vstrašiili in zadeve niso tirali do definitivne odločitve: vprašanje visi trenutno v zraku.
V	tesni zvezi z vprašanjem vojne odškodnine za zemljišča stoji vprašanje vojne odškodnine za škodo na drevju. Tudi pri tem so merodajni krogi zelo nedosledni in površni. Za gozdove velja načelo, da se plača oškodovancu sadike, ter povrne prihodek, kii bi ga imeli v času dokler sadike ne dorastejo. Za trte in sadno drevje pa nočejo priznati tega načela, čeravno je povsem opravičeno in naravno. Tudi v tem slučaju moramo napeti vse sile, da se, preprečijo nakane, s katerimi hočejo gotovi krogi u-dariti naše vojne oškodovance.
Zdi se mi, da je neobhodno potrebno, da’ se izvede med vojnimi oškodovanci tesnejša in krepkejša organizacija kakor jo imamo dosedaj. Vojni oškodovanci, oklenite se vsi »Zadrug vojnih oškodovancev«, ki naj potem razširijo svoj delokrog tudi na vojno odškodnino za zemljišča in premičnine. V vsaki »Zadrugi voj. ošk.« naj bi bili 3 odseki: odsek za vojno odškodnino na poslopjih, na zemljiščih in na premičninah. Samo če bomo čim tesneje organizirani, se bomo mogoče ubranili težkih gospodarskih katastrof, ki nam groze.
ČEBELARSK
I.	Pomen čebelarstva za narodno gospod ar stv o.
Da se čebelarstvo dvigne je potrebno pred vsem, da javnost in merodajni činitelji spoznajo velikansko važnost čebelarstva za vso narodno gospodarstvo.
1.	Preiti mora v kri in meso spoznanje, da če-beloreja bistveno pomaga k povzdigi produkcije poljedelstva in sadjarstva.
Narodno gospodarstvo povzdignejo dobre letine. A te niso odvisne le od vremena, dežja in solnca
*
A. Vuk meni glede n e d o s t a t k o v: Največji nedostatek je način, po katerem se vojna odškodnina, oziroma predujem na vojno odškodnino likvidira. Bolj zapletenega birokratičnega poslovanja si sploh ne moremo misliti, kakor je tozadevno poslovanje. Ogromna zguba čaisa, ki je potreben za dosego izplačil, se mora smatrati že sama na sebi za veliko vojno škodo. Ta škoda se še poveča s tem, da se energije posameznikov in korporacij ubijajo v boju za dosego vojne odškodnine, ter se vsled tega zanemarja velik del drugega dela. Kje je krivda tega nesrečnega načina, ali v Gorici ali v Rimu,
o tem naj se pri anketi razpravlja.
*
Župnik Grašič piše:
Ratna otšteta doduše u Istru ne dolazi toliko u obzir, koliko u Goričkoj, no ipak ima ovdje mnogo neizliječenih rana u gospodarstvu.
Malo ne čitav kotar Pula, gdje se pučanstvo ba-
vi	■*— osim mjesta Pula — svuda isključivo sa po-ljodjelstvom, bijaše evakuiran (izpražnjen). Vojni-čtvo gospodarilo je vojnički. Uništilo je vinograde, oštetilo zgrade, odnijelo je sve drvene predmete. Je-dino su ostale u boljem stanju one oranice, koje je slučajno dao obradjivati dubokim oranjem koji ra-zumniji vojnički zapovjednik.
Pučanstvo vratilo se kučama svojim u uma-njenom broju. Pomrlo ih mnogo u tudini, a mnoge su obitelji izgubile svu svoju djecu u logorima bje-gunaca.
Golu zemlju, prazne kuče i staje bez marve na-šao je narod na povratku u domovinu.
Šteta se još nije nadoknadila, a oblasti se za to ni rie brinu. Radi komodnosti birokracije čekaju mol-be na riješenje. Nužda je velika, da se to pitanje več jednom dovede ka kraju. Država prima kao pobjed-nica odštete od propalih carevina, pa je zato toliko više dužna obazrijeti se na svoje državljane te od-brojiti istina pripadajuči dio odštete — š t o p r i j c. Dva puta dade, tko brzo dade.
A PANOGA.
temveč tudi od oplojen ja posameznih cvetov. To prepotrebno in ogromno delo vrši pa uspešno naša čebela, ki prenaša cvetni prah od cveta do cveta.
Od svojega žitnega polja pričakuješ kruha, od sadnega drevja sadja, in od vseh pridelkov denarja. A zastonj boš čakal dovolj sadja in denarja — če čebele zdatno ne cvetov oplode. — Prava katastrofa nastane za kmetijstvo in gospodarstvo sploh, če v deželi vsled kake nesreče — bolezni, odmanjkajo čebele. To so v zadnjih letih bridko občutili na Angleškem, kjer je bolezen »nosema« decimirala če-belne družine.
Kako ogromno delo vrši čebela, je jasno iz naslednjega dejstva: Da nabere čebela 1 kg medu, mora obleteti nad 5 miljonov cvetov. Na leto pa nabere dobra čcbelna družina nad 250 kg medu; od tega porabi za hrano čebel okoli 200 kg, za zalego 35 kg, za vosek 5 kg, a ostanek pusti čebelarju. — Da to množino nabere, mora 250 krat 5 milj. cvetov, torej nad 1250 miljonov cvetov obleteti. Razvidno tedaj, zakaj obrodi polje in sadje največ tam, kjer je dovolj čebel.
2. Gospodarstvo potrebuje čilih, zdravili delav-jnih moči. In čebela znatno pripomore k zdravju naroda. Med je priznano zdravilo proti prehladu, španski bolezni i. t. d. Med pospešuje prebavo v želodcu; fermenti v medu ki jim pravijo »encymi« razkrajajo beljakovino, raztapljajo maščobo, sploh je> med lahko prebavljiv, ker ga je čebela že enkrat prebavila. Med je dober lek zoper nervoznost, čebelni pik, zdra-
vi	revmatizem k<2r vsebuje mravljično kislino. To je z neštetimi poizkusi ugotovil zdravnik Dr. Terč.
V	novejšem času so dognali, da vsebuje med poleg raznih zdravilnih eteričnih olj v veliki množini »ra-dium«. Raziskovalec Alin Caillas v Parizu je ugotovil, da je med iz srednje Evrope najbolj lečilen, ker ima mnogo železa in radija. To nam razreši uganko, zakaj se med z uspehom uporablja proti protinu in skrnini. Nedavno so zdravniki potoni moljev na vosku prišli na sled sredstvu, ki bi zdravilo jetiko. Ta molj ima v sebi sline, ki razkrajajo vosek. Nov serum, napravljen s to »slično, — upajo — bo uničil hišico iz vosika, v kateri je zaprt bacil jetike. — Če-beini vosek pa leči tudi kot dodatek k raznim obližem
—	rane in otekline. Čebela toraj nudi človeku raznovrstna zdravila. Ni čuda torej, da dosežejo navadno čebelarji visoko starost. Napačno stališče je, če se ceni med le po ceni sladkorja.
3. Čebela pa uči človeka tudi pravega gospodarstva. Ona mu podaja trdne in stalne temelje, ki so pri vsakem gospodarstvu nujno potrebni; uči ga pridnosti in podjetnosti, uči ga zmernosti in varčnosti ter ljubezni za skupnost. Kjer ni teh gospodarskih temeljev, zavlada sebičnost, brezdelje, nevoščljivost, zapravljivost in pravega gospodastva je kmalu — konec. Te misli nam je krasno podal v letošnji jubilejni številki »Slov. Čebelarja« m. g. prošt. Andr. Kalan v Ljubljani.
A čebela ne priporoča človeku le teoretično te-melnjih naukov gospodarstva, temveč pokaže gospodarju uspeh tudi praktično. Ce čebelar čebelo posnema, če skrbi za' umno gospodarstvo, zlasti čebelarstvo, mu čebela kmalu dejansko pomaga iz dolgov in morečih skrbi za vsakdanji kruh.
Da, v raznih državah — n. pr. v Ameriki — se je čebelarstvo tako povzdignilo, da žive ob delu enega velečebelnjaka cele vasi, kraji in dežele!
II.	P r a k t i č n i nasveti z a p o v z d i g o čebelarstva.
Omenim le nekatere bolj važne točke.
1. Merodajni činitelji se morajo zavzeti za to, da dajo deželi nov moderni zakon za zaščito čebelo reje. Tu naj se varuje čebelarja proti poškodbam panjev, zlasti čebel, z razstrelili in strupenimi plini raznih laboratorijev. Varuje naj se njihove pravice pri prevažanju čebel na pašo in glede rojev. Prepove naj se ponarejanje medu in uvažanje takih falzifika-tov. Zakon naj ščiti čebele proti barbarskemu ravnanju raznih slaščičarjev, trgovcev in obrtnikov, ki čebele kar na kupe more, oni namreč, ki sc redno pečajo z opravili, pri katerih se širi duh po medu, vosku, ki vabi večjo množino čebel, ki najdejo pri obisku gotovo smrt. Izvrševanje rečene obrti naj sc dovoli le v zaprtih prostorih.
%
2. Politične in finančne oblasti naj gredo na roko pri izvažanju čebel na pašo, ter izvozu rojev in medu tukajšnjih čebelarjev. Skrbi naj se za direktne železniške zveze s kraji, (Jugosl., Švico, Cehoslov.) i. t. d., kamor bi se tudi produkti lahko izvažali,
3. Da davki in visoke pristojbine ne zatro v kali čebelarstva, naj bi se za gotovo dobo v svrho obnovitve dežele, oprostilo to panogo kmetijstva vsakega obdačenja.
4. Vlada naj oskrbi v Gorici (kakor je to storila na primer v San Remu) čeb. opazovalnico z vsemi potrebnimi pripravami. Tudi naj se omisli izgled-no gojišče plemenskih matic in trotov. Podpira naj strokovne čeb. zadruge, ter skrbi za poučne tečaje, razstavo ali tudi čeb. šolo.
5. Posebno bi morale oblasti paziti na kužne bolezni (gnjilobo), ter imeti vsa potrebna sredstva, da se bolezen hipoma zatre, ali omeji, sicer nastopi za naše sadjarstvo huda katastrofa.
6. Slednjič naj bi dežela otvorila lastno čeb. zavarovalnico proti škodam vsled požara, bolezni i. t. d. V zavarovalni sklad naj bi se stekale premije zavarovancev, globe, pristojbine za prepeljavo v pašo, pristojbine za izvozne certifikate i. t. d.
7. Uprave javnih naprav (država, dežela, občine) naj skrbd, da se za javne nasade ob železnicah, cestah, na pašnikih in vntovih goji pred vsem medonosna drevesa in rastline. Preskrbljajo naj se kmetovalcem tozadevna semena po znižanih cenah.
Dr. Josip Ličan.
VOJNA POSOJILA.
Gg. Kocjan in Muha opozarjata: Saniranje posojil, ki so jih svoječasno naše' posojilnice dale vladi oz. aprovizaoijskim komisijam je še vedno -sporna točka in ne obljublja nobene rešitve. — Sežanska in Tomajska posojilnica sta posodili apro-vizacijski komisiji 500.000 K. Sedanji civilni komisa-rijat je vložil v Sežansko posojilnico 10.000 Lir kot prvo pomoč, da se ne ustavi njeno dedovanje in 55.000 Lir kot vlogo. — V Tomajsko pa vsled prizadevanja kr. notarja Dr. Rumerja 70.000 Lir, toda ne kot vlogo in tudi ne kot povračilo posojila aprovi-zacijski komisiji.
Gospod Dr. Agneleitto, ki ima stvaf v rokah, ni sam na jasnem, kaj namerava sedanja vlada glede teh posojil.
Župnik Grašič je mnenja:
Višje manje u svim su se zaračenhn državama upotrebOjavali raltni zajmovi. Od toga bijaše odvisno ratovanje. Siromašni staleži su pridonašali za to svoje prištednje. U bivšoj su Avstriji državne vlasti porabile' za tu svrhu jednostavno čak i novčane depozite na sudovima t. j. imetak maloljetne djece ili odraslih osoba, koje bijalm pod sudbenim štitništvom. Socijalni je imrerativ za svaku država, da to po-vrati barem djelomice, ako ne potpunoma. Ako se hoče mimoiči bogatije, moralo bi sc svakako odšteti ti jadnike, obrtnike i kmetski stalež, napose pako or.e, koji su imali svoj imetak na sudovima u pohruni. U tom pogledu je ritužnost svili stranaka u parlamenm da nastupe složno.
KRATRI ODGOVORI K KEKATERI^ VPRA|A*UE&!
Gg. Kocjan in Muha:
Finančna položaj dežele se dnevno hujša. Največja krivda leži v tem, da ljudstvo ke do danes ni na jasnem glede vojnih odškodnin, da se vrši mailo prometa, da nas izkoriščajo naši sodržavljani glede cen živine in da nižji sloji ne pridejo do zaslužka. Sploh so zadnji dve slabi leti pripomogle do obupnega stanja nižjih slojev. »Ni dela ni jela«.
Glede poljedelstva velja isto kar glede živinoreje. Sploh bi morala vlada tu krepko stopiti vmes ter prisiliti mestne občine, da bi vsa gnojila ki se danes odpeljujejo v vodo in v morje, dale na razpolago poljedelcem.
Sadjereja ni itu preveč irazvita vsled razsajajoče 'burje, obilice mrčesa in plitve zemlje. Podvigniti pa bi se dala potom zadružnih drevesnic, iz katerih bi vidobivalli udje proti mali odškodnini potrebna drevesca Seveda bi morale biti vrste, ki odgovarjajo podnebju.
Na Krasu poljske pridelke kaj lahko oidamo, ker jih imamo malo na razpolago in nam bližnji Trst vse porabi. Izkoriščanje raznih prekupcev pa bi se. dalo odstraniti le potom zadrug; — potrebna bi bila organizacija!	,
E1 e kit r i f i k a c i j a dežele. Kamnoseška obrt, ki je bila edina na Krasu, je za sedaj skoto popolnoma izginila in se bo težko dvignila na predvojno stopinjo. Pač pa bi se s pomočjo električne napeljave pričele druge obrti, ki bi pridržale doma delavstvo, ki bi bilo ob gotovih časih na razpolago poljedelstvu (mizarstvo, ključavničarstvo irtd.)
Za elektrifikacijo voda je pravi prevzetnik edino dežela sama. Ta naj razpelje po celi deželi tok, ki naj se rabi za razsvetljavo, kurjavo, v kmetijske in obrtne namene. Investiran denar bi bil pač najboljše naložen;
Brezposelnost. Večje brezposelnosti, kakor sedaj, še nismo doživeli v deželi. Propadanje naših mest, industrije in obrti so glavni vzroki. Odstraniti brezposelnost se bo dalo le z upeljavo surovin, ki se bode podedovale v domači obrti.
*
Ravnatelj Vuk:
Splošni finančni položaj dežele,
a)	Dežela je v največji finančni krizi. Dolgovi vrhu dolgov in še dolgovi povrhu, denarja pa nikjer nič, s tem se da ta položaj najbolj označiti; b) Bodočnost nam prinaša nadaljevanje in sllabšanje današnjega položaja; c) Današnji finančni položaj je mogoče zboljšati le z vsestranskim varčevanjem posameznikov in celokupne dežele. Kako naj varčuje posameznik, je vsakemu znano, kako celokupnostt pa ne. Ako hočemo, da ostane kolikor mogoče denarja v deželi je potrebno, da se odrečemo v najvišji meri izdelkom in pridelkom tuje provenience. Kar se prideluje in izdeluje doma, naj se ne uvaža.
Domača industrija in obrt naj se vsestransko podpira, ker je za splošno gospodarsko osamosvojitev velikega pomena. Pospeši naj se na ta način, da se strokovno spopolnuje in tako nudi potrebne in zadovoljive izdelke. Življenja zmožna positane, ako se bomo pri nabavi izdelkov ozirali v prvi vnsti na domačo industrijo.
Brezposelnost je deloma posledica spremenjenih političnih mej, ki so bile ob enem gospodarske meje; največjo krivdo pa moram pripisati valutnim razilikam, ki onemogočujejo zamenjavo blaga.
E n k <e t e naj se udeleže zastopniki naših občin, zadrug, in vsi, ki imajo dobro voljo sodelovati pri zboljšanju našega gospodarstva. Razne oblasti naj se povabi, da pošljejo svoje zastopnike.
»KNJIGOVODSKI TEČAJ".
To pot je stavil urednik za ,,Knjigovodski tečaj" na razpolago zelo omejen prostor, to je komaj za dva vzorca: »Knjiga za hranilne vloge" in ,.Knjiga za posojila". — Vsled tega sem moral nadaljne vzorce in navodilo glede njihove
A. BAJEC,
vporabe odložili za prihodnjo številko
CD
to
co
- CO
- LC N3
711
		
		•-*
O	o	o
o	o	o
o	o	o
		•
 a.
vi Cn
D.
3
rt
CL - to< rt
2. G.
3 > O
3. ^ rx
sr o
ca
c
o
CL
O
M . — rt N
3 'O W 2
rt CL pr '
co
to
oo
CL
p
rt
CL
2 -E-a
3 2 O 2
5. ^ o* o. ?r o
M
O.
•a
o
cr
M otl O ST cr o a*
ti -* Ui *-»
^ o 15 rt 21
O)
o
Ki
*NS^Ca>
o to o
p
p
CL
o
5’ ^ N p o p
tflO-fl
*"*■ s3 a
3 8 g. 3
t/x ££ iT
E»|
ST g
-a
o
cn
<T>
co
5. ?
pr —
N«
< n H £
r><
C
tr
C/X
H
0
Cn
D
U)<
0
“Tl
-i
D)
D
O
D
0
X
c_
D)
D
0
N
D)
■a
o
tn
rt)
co
ET
?r i-g
< S
rt £r
§ □ =r C «(Q
0
5'
c_
0)
D
0
N
O
a
“n
D)
D
O
0
#—*“
0)
CO
to
co
to *-* — oo Ctf CO
Cn
rt**
to
		
		
4*-	Cn	to —
p-	O	o o o o
-	O	o o o o
to	o	o o o o
Cn 1	o	o o o o
	1	1 1 1 1
05
<
tS3
O
-s
a>
o
S X
§2. 3 «M P (Q
TV QJ
	
cn	4^ tO CO 4^*
o	Cfl O) S H
o	o to Cn to
1	50 ^ 50
CL
3
rt
a 2 <3 -a
2 p < o < ero ca o. a • ?r ^ a
N
Z
m
CO
ra
p*
N
z
ra
</>
m
=5 »
° s
3
cr
3
co
to
K)
N
BI
V
o
fll
		
		
	Cn	►£*• ►—
	O	o o
	o	O O
	o	O O
	o	o o
	1	1 1
10		
	-	-
	Cn	>— co
	O	to <1
	0 1	Cn Cn
		1 1
		
		
		
		
		
		
cl
3
°*rr~
a 2 <5 -o
2 as 2*. O <TO -D. O
N
53
m
co
m
Pl
<1
o
N<
3
A
eo Ul N ro OJ
N
z
ra
c«
ra
/S
a
S.
c5‘
3
(3 o.
3 S ® 2. 3
cr
2
O T3
cd r po > ra n<
s §
ra
<£<
CD
<
pr
3
P
0Q
P
tl
0
1 3 01 N
e>
2
Di
G)
o
T
o’
tu
O
"O
3 »
fS-g.
3 ??
C3 ft
3
?r
c
O
cr
**
a>
c/)
r-t*
D
P
3
a>
•-«
P
rt*
O
n> CL £1
O o ET-< < ET
<g &
II
o w
— 03
3 cr. o’ CL •-» C/J C
3 °2
co
S*
CL 0Q *n
3 N<
c/x •• fD
k<
^“CTQ
o jS
cn
a>
S 3
3 w o 3 r*?
< N O *-t
a>
o
I
*
3
□ *s: “ 10
<
3 M M
cn< Q)
0
fil
2,
3
(D
O
Ifi
(D
Kmetijski vestnik.
Spomladna menjava v krmljenju.
Ko se vrši spomladi prehod v krmljenju, je vpo-števati pred vsem dvojno: 1. da pokladamo le nepokvarjeno krmo, in 2. da se izvrši prehod iz zimskega krmljenja k zelenemu krmljenju prav polagoma.
Skoraj na vsaki kmetiji je zraven dobre krme navadno tudi nekaj itakšne, ki je vsled neugodnega vremena ob čaisu spravljanja aili iz drugih vzrokov manj vredna in islaba. če skrbno mešamo v zimskem času takšno krmo med dobro krmo ali pa če jo parimo iter jo tako pripravljeno krmimo v manjših delih (porcijah), ostane živina navadno zdrava. Le premnogokrat pa se zgoidi, da se hrani takšna manj vredna krma čez zimo in se jo krmi živalim v večji množinii še-le spomladi, kar postane lahko za živino nevarno. Dailje so neredkokrat primešane senenim ostanlkom različne smeti, ki lahko povzročijo pri živiini motenja v zdravju. Živina zboli za motenjem v prebavilih, za črevesnim vnetjem itd., čemur je brezdvomno deloma vzrok povžitje plesnive ali preperele krme. Takšne krmske ostanke je treba vedno previdno krmiti; boljše je, če takšne snovi sežgemo ali pa vržemo na kompost.
Kakor je na mestu in priporočljivo menjati večkrat krmo, je vendar potrebno, da se prehod od ene krme k drugi ne isme nikdar prehitro izvršiti. Vzrok temu je želodec živali same. Želodec ise mora na novo krmo šele privaditi. Kolikorkra/t začnemo po-kladati živiini kakšno drugo krmo ali pa če motrda le nekaj menjamo v bistvu vsakdanje krmljenje, nastopijo navadno pri živalih večja aili manjša motenja v prebavilih. Vsled molenja v prebavilih zastane redno prebavljanje; žival ne izrabi krme v isti meri kakor drugače. Pri mlečni živini upade mleko, pite lna živina se ne pita itd. Prehod od ene krme k drugi se mora vedno prav polagoma izvršiti. Posebno pa je vsak živinorejec dolžan to pravilo vpo-števati ob času, ko se preide od suhe krme k zeleni krmi, od bolj tečne krme k manj tečni in narobe.
Nikdar ne smemo začeti itakoj krmiti samo zelene krme. Prvo zieleno krmo (trava, detelja) je vedno dobro mešati s suho krmo (senom, slamo), tako da prideta v začetku na eden del zelene krme vsaj dva dela suhe krme.
Od dne do dne višamo potem, zeleno krmo in nižamo suho krmo. V teku štirinajstih dni se polla-goma privadii žival na novo krmo.
Ker je zelena krma zelo vodena, se želodec živali ki požre mnogo krme, neredko pretežko obremeni, vsled česar se tudi trebuh nekam nelično razširi. Iz zelene krme se razvije v želodcu velika množina plinov; vsled teh postane žival mnogokrat
napeta, posebno še če smo ji krmili od dežja mokro ali pa irosno ali pa v kupu razgreto krmo.. Nevarno napenjanje se pojavi najbolj pogostoma, ko krmimo prvo mlado zeleno deteljo. Plini se razvijajo mnogokrat tako naglo in močno, da poči vamp in žival pogine, če ni hitre pomoči. Da ohranimo živino ko-ilikor mogoče pred takšnim nevarnim napenjanjem, moramo paziti na 'to, da odstranimo vse, kar bi utegnilo kaj takega povzročiti. Pred vsem ne smemo v začetku zelenega krmljenja pokladati živalim zjutraj na tešče večje množine domače detelje, če mešamo deteljo s senom-in rezanico, se je mnogo manj bati napenjanja. Travniška zelena trava ali pa mešanica itravniških trav in detelj le iredko povzroči napenjanje, pač le takrat, če je premočena, rosna ali pa v kupu razgreta in če takšno krmimo.
Napenjanje pa se ne kaže tudi pri vseh živalih enako. Pri nekaterih se pojavi zelo pogostokrat napenjanje brez pravih vzrokov. Govedo, ki ima takšno nagnenje, je najboljše odstraniti iz reje.
Ing. Podgornik.
O uspehu poskušenega sajenja tobaka v naši deželi.
Po prizadevanju deželnega odbora se je pričelo lansko leto s poskušnim sajenjem tobaka v naši deželi. Sadil se je povsod tobak vrste «Kentucky», ki je samo za pipo in smodke.
Malenkosten poskus se je napravil sicer tudi s hercegovinskim tobakom, toda v tako majhni meri, da ga še ne moremo vpoštevati. V tekočem letu se namerava tudi s tem tobakom napraviti večje poskuse in potem šele se bode obširno javilo o vspehu.
Kako se je obnesel poskus s tobakom je razvidno iz sledečega razkaza:
PRIDELOVALCI	Zasajena povišina m j	Pride- lek a	Cena za h L	Skupna vrednost L	Vrednost pridelka na ha L
Deželna drevesnica v Beglianu . .	10500	16'20	780	12636	12032
Kmetiiska šola v Gorici (laški oddelek) ....	8500	12-50	910	11375	13382
Dr. G. Cosolo v Foglianu . . .	3000	5-20	900	4680	15600
Oskrbništvo Coro-ninievih posestev v Š. Petru . .	2900	2-40	800	2720	9379
Avgust Pinat, Per-teole 		2300	2-24	775	1736	7547
Oskrbništvo Brun-nerjevih posestev v Isola Morosini	*				
*) Podatki še manjkajo.
Tobačni nasadi vrste »Kentucky« na Izoli Morosini (Furlanija.)
Tobačni nasadi, kakor drugi pridelek po žitu na Kme tijski šoli pri Sv. Roku v Gorici.
Kakor je razvidno se je pridelalo povprečno več kakor 20 q na ha, čeravno je bila lansko leto velika suša. S tem je dokazano, da tobak mnogo lažje prenaša sušo kakor turščica.
Da bi si mogli predočiti dobičkonosnost sajenja te vrste tobaka, moramo spoznati stroške za obdelovanje itd. Te je sestavil dež. kmetijski urad z ozirom na svoj tobačni pridelek v Gorici in Beglianu. Ti znašajo:
a) za	gnojenje ....................L	1200
b) za	obdelovanje	....	L	3400
.c) za	gorivo...................L	450
d) za	dela po sušenju	.	.	.	L	600
skupaj ... L 5650 torej 6000 L na ha. Potemtakem znaša po odbitku 10% od brutto-prihoda na račun morebitnih slabih letin čisti prihod na ha:
Zadružni
Članicam Zadružne Zveze v Gorici! Že pred vojno so imeli zavarovane svoje blagajne prati vlomu iskoraj vsi denarni zavodi. Danes, ko čitamo vsakčas o predrznih vlomih in ko je ta roparska obrt postala gotovim ljudem njihovo pravcato vsakdanje opravilo, se je tudi potreba po zavarovanju pioti vlomu povečala v toliko, v kolikor je narasla nevarnost.
Zadružna Zveza v Gorici ima namen zavarovati proti vlomu vse svoje članice kumulativno t. j. za vse svoje članice skleniti samo eno zavarovalno pogodbo. V ta namen je že istopila v stfk s prvo-\ rstnim zavarovalnim zavodom, kateri bi prevzel zavarovanje prati plačilu premije po 6 lir od tisoča.
Podpisana Zadružna Zveza vabi vse svoje"članice, da naznanijo, za kak znesek želijo, da se jih zavaruje. Potrebno je tudi, da naznanijo, v katerih prostorih se nahajajo Blagajne, ki jih hočejo zavarovati in kdo hrani ključe teh blagajn.
Zavarovanje se zaključi s 15. junijem t. 1.
Vabijo se vse članice, da pošljejo svoje prijave najkasneje do 5. junija t. 1., ker bi se Zveza na pozneje došle prijave sicer ne mogla več ozirati.
Zadružni pozdrav!
Zadružna Zveza v Gorici.
Garancijska naredba. Do danes še ni dobilo zakladno nadzorstvo v tem pogledu potrebnih navodil, zato naj potrpe prizadete zadruge.
Zadružna Zveza v Gorici.
Pristojbinske olajšave zadrug. V zadnji številki »Gospodarskega Tista« je bilo objavljeno, da posojilnice uživajo vse olajšave glede pristojbin in kole-kov kot pod prejšnjo vlado.
za drevesnico v Beglianu .	. L 4829
za kmetijsko šolo v Gorici .	. L 6044
Ti računi se nanašajo — kakor rečeno — samo na pridelovanje tobaka »Kentucky«, katerega pridelovanje je zvezano z večjimi stroški, ker je za sušenje potrebno zgraditi posebne sušilnice, kar za lierce-govinski tobak ni potreba. Za napravo take sušilnice je potrebno, da se več pridelovalcev enega kraja združi v zadrugo in tej prispeva država z 80 odstotnim prispevkom za zgradbo sušilnice.
Kdor se zanima za pridelovanje tobaka, lahko napravi prošnjo na dež. kmetijski urad za sprejem v tečaje za pridelovanje tobaka, ki se bodo vršili za letos samo v italijanskem učnem jeziku dne 4. maja, 24 julija in 18. septembra t. 1. na dež. kmetijski šoli v Gorici. V to svrho se bodo podelile revnejšim prosilcem tudi podpore.
glasnik.
Dekret, ki dovoljuje oziroma vpostavlja prejšnje pristojbinske olajšave zadrugam v takozvanih novih provincah, je izdal po naročilu finančne direkcije v Trstu, kr. urad za odmero priistojbiu v Trstu dne 23. marca 1922. pod št. 1533-1922.
Ker sc te olajšave ne nanašajo brezpogojno na vse posojilnice, dodajamo k tej objavi še ta-le pojasnila.
Olajšav so deležne posojilnice:
a) katenih jamstvo je neomejeno;
b) katerih dedokrog je omejen na manjši okraj, t. j. na eno ali več sosednih občin;
c) katerih poedini deleži ne presegajo višine 50 kron;
d) katerih čisti dobiček se ob koncu leta ne razdeljuje članom, marveč nakazuje v rezervni zalog;
c)	katere posojujejo samo članom;
f) katere izključujejo posojila na menice;
g) katerih obrestna mora za posojila ne presega več kot za	obreistne mere za hranilne vloge.
V splošnem pravi dekret, da sc dovoljujejo gospodarskim in pridobitnim zadrugam, katerih poslovanje odgovarja zgoraj navecjendm predpogojem, vse tiste pristojbinske in kolekovne olajšave, katerih so bie deležne že pod prejšnjim režimom.
V posameznem pa pravd dekret, da se dovoljujejo zlasti one Olajšave, ki so bile dovoljene gospodarskim in pridobitnim zadrugam na podlagi avstrijskih zakonov:
z dne 1. junija 1889 drž. zak. štev. 91 z dne 11. junija 1894 drž. zak. štev. 111 in z dne 11. februarja 1897 drž. zak. štev. 57.
Besedilo bistvenega dela teh zakonov se glasi v slov. prevodu tako-le:
»Vložne knjižice, v katere se vpisujejo vložene in dvignene hranilne vloge ter izplačane in kapita-lizirane obresti hranilnih vlog, so pristojbin proste«.
Nadalje:
»Potrdila pridobitnih in gospodarskih zadrug ter kmečkih okrajnih posojilnic, o prejetih obrestih iin vračilih na posojila, ki se vpisujejo v posojilne knjižice, so pristojbin proste«.
Nadalje:
»Zaddlžnice o posojilih, izplačanih članom zavodov, kaiterih poslovanje odgovarja zgoraj navedenim predpogojem, in katera so vračljiva najdalje tekom štirih let, se kolekujejo po lestvici prvi«.
Tudi poslovne knjige, v katere se vpisujejo poslovni dogodki, kii se vršijo med zadrugami in njihovimi člani, so koleka proste. Seveda je od te ugodnosti izvzet: Blagajniški dnevnik, v kateri se vpisujejo hranilne vloge, ki se sprejemajo tudi od nečlanov; anadogno temu tudi knjiga za hranilne vdo-ge in knjige, v katere vpisujejo zadruge od nečlanov nakupljeno blago.
Zadružna Zveza v Gorici.
Mednarodni zadružniški kongres se je vršil v Genova. Italijo sta zastopala Lanzeroitti in Chiri, Jugoslavijo dr. Basaj.
Poslovodja in knjigovodja sta nujno potrebna vsaki zadrugi. Ako potrebuje Vaša zadruga veščega mladeniča, ki bi prevzel podobne posle, obrnite se do Zadružne Zveze v Gorici.
Gospodarske novice.
Naša italijanska vlada namerava darovati bankrotiranim velegospodom falirane družbe Ansaldo 400 milijonov s tem, da jfim odpiše vojne tiaddo-bičke. Za vojne poškodovance pa ni denarja. »An-saldo« je bila v Maliji to, kar pod Avstrijo »Škoda,« v Nemčiji Krupp, Putiilov v. Ruaiji in podobne tvor-nice vojnega orodja v vseh državah.
Vojna odškodnina. Priobčujemo število vloženih prošenj za vojno odškodnino iin število napravljenih konkordatov, seveda le deloma izvršenih: Prošnje:	Konkordatov:
Gorica	.	.	.	58.400	4.700
Tolmin	.	.	.	15.300	2.580
Sežana	.	.	.	6.284	1.536
Gradišče . . 12.200	2.000
Tržič . . . 19.700	4.300
Postojna	..	1.100	2
113.184	15.118
Če pojde tako naprej, pridejo morda tudi naši vnuki do odškodnine.
*
Vprašanje vojne odškodnine je prišlo na mrtvo točko. Veliki protestni shod z dne 2. aprila v Gorici dosedaj še ni rodil zaželjenih vspehov. Koncem aprila je šla v Rim večja deputacija, ki se je pogajala z raznimi odločilnimi krogi, a ni prišla do nikakih definitivnih sklepov; radi konference v Genovi je več ministrov odsotnih in s tem so se drugi izgovarjali. O nadaljnih korakih se bodo izdala navodila po »Goriški Straži« in »Edinosti«.
Iz seje svetovalstva trgovske zbornice v Gorici
z dne 11. aprila 1922. — Da se umili naraščajoča brezposelnost, se zahteva ustanovitev osrednje delavnice za popravljanje železniških vozov v Gorici.
—	Zahteva se usitanovitev tobačne 'tovarne v Gorici in ustanovtiev nadzorovalnega urada za tobak. —
Zahteva se, da se takoj pričnejo dela za mednarodno telefonsko zvezo Trst-Dunaj-Monakovo črez Bovec in Trbiž. — Zahteva se, otvoritev telefo-ničnih uradov pri Sv. Luciji, v Tolminu in v Bovcu.
—	Za zborničnega zastopnika v kuratoriju nadaljevalne šole za vajence v Idriji ie bil določen g. A, Bi-siach, za njegovega namestnika dr. Sturnig. — Zbornica pejde občinam na roko z informacijami pri gradbi delavskih hiš. — Vzelo se je na znanje obvestilo trgovinskega ministerstva o možnosti vinskega i/.\o.:a v Nemško Avstrijo. —
Cene mesa v Parizu 17. oktobra 1904. Volovsko meso prve vršite 1 frank, 56 stotink, tretje vrste 0.90 stotink, kravje 1.80—1.40, ovčje 2.10—1.54, svinjina 1.30—1.18 za kilogram. Posneto po Revue du Vitriculture iz Pariza, najdražjega mesta v Evropi.	i
Število prebivalstva v Italiji. Po izkazih Osrednjega Statističnega urada na podlagi VI. splošnega ljudskega štetja z dne 1. decembra 1921. je število prebivalstva v vseh 69 pokrajinah v Italiji, razen v šestih, izdatno naraslo, ftalija ima sedaj 40,078.161 prebivalcev. Vštete niso na novo priklopljene dežele in naseilbine.
V	belgijskem listu le Peuple pripoioča g De-\vinne za pobijanje draginje zvišanje! proizvajanja v vseh panogah. L’ Independence Belge se peča s problemom, kako bi se dalo urediti meddržavno valutno razmerje potom dogovora med vsemi emisijskimi bankami, to je med takimi, ki tiskajo bankovce.
Kanal med Jadranskim morjem in Donavo. V
Jugoslaviji nameravajo zgraditi velik vodni prekop med Donavo in Adnijo. Za kanal bi se porabili deloma tudi strugi Kulpe in Save.
Električna železnica Gorica-červinjan-Gradež. Goriški mestni svet bo pretresoval v prihodnji ali v eni prihodnjih sej načrt za gradbo te železniške proge.
VI. skupščina mednarodnega zavoda za poljedelstvo v Rimu se je v prisotnosti Nj. Vel. kralja in zastopnikov vseh držav na silovesen način otvorila
8.	t. m.
Zborovanje mizarskih udruženj pod predsed-ništvom g. Pertota se je vršilo v Trstu 23. aprila. Ugotovilo iin poudarjalo se je od strani mnogih udeležencev, da je sedanja kriza v tej stroki zelo občutna.
Združeni tržaški mesarji so sklenili na zborovanju 24. aprila, da odpro v ulici Garibaldi 25 pisarno in da nastavijo izvedenca za vse davčne zadeve.
Na zborovanju zastopnikov male obrti v Benetkah 26. aprila se je sprejela na predlog dr. Zorzi-ja iz Vidma, odvetnika Guarnieri-ja iz Feiltre in don Robeschini-ja iz Vidma resolucija, da se mora ozirati vlada pri delitvi podpor za malo obrt v prvi vršiti na beneške dežele, to je stara Benečija, Tridentinsko in Julijska Krajina.
Priseljeniški zakon v Severnoameriških združenih državah. Poroča se iz Washingtona, da je senat podalljšal zakon, tičoč se omejitve priseljevanja, do 1. junija 1924., to se pravi, da naši ljudje, italijanski državljani, za enkrat ne morejo iti v Severno Ameriške Združene države.
Italijanski kapital v Jugoslaviji. — Tvrdka Bratcih Gora v Torinu je kupila na Poljudu pri Splitu obširno stavbišče, na katerem namerava zgraditi veliko tovarno za šampanjec. Znano |je, da so se pred vojno izvažala dalmatinska vina v Francijo, kjer so delali iz njih šampanjec, ki je šel pod francoskim imenom po celem svetu. Ravnatelj Slovenske kmetijske šole Strekelj nam je pred vojno dokazal, da se da tudi iz naših briških vin napraviti izvrstno peneče vino, izboren šampanjec.
Lupljene in z žveplom pokajene češplje so prinašale pred vojno Brdom in nekaterim vasem na Kanalskem na milijone dohodkov. Radi vojne so drevesa uničena in za obnovitev cvetoče domače obrtnije s češpljami pomanjkujejo prvine, to je češplje. Uvažale bi se lahko iz Slovenije, llrvalske in Bosne, toda 'nebotična carina v zlatih lirah in počasen železniški promet izključujeta uvoz Vlada mora doseči carine prost uvoz in preskrbeti v avgustu in septembru za brzi prevoz, da blago ne segnijc po postajah. Tako bi bilo zaposlenih in ptežhljcnih mnogo družin.
S.	H. S, trgovska zbornica v Solunu že posluje. Eden člen njenega poslovnika določa, da sme zaposlovati v pristanišču samo uradnike in delavce iz kraljevine S. H. S. Radi tega vlada velika nevolja med domačim, solunskim delavstvom.
Italijanska trgovska zbornica v Bolgariji. V Sofiji se je v prisotnosti italijanskih in bolgarskih dostojanstvenikov na slovesen način oitvorila italijanska trgovska zbornica.
Banca di Sconto Italiana je potegnila s seboj v propast številne manjše banke in še več industrijskih podjetij. Sanacijski napori se do zdaj niso ^posrečili.
Državni dolg kraljestva SHS znaša približno
20	milijard, 587 milijonov, 977 tisoč, 287 Dinarjev.
V	primeni z drugimi državami še ni tako hudo.
Trgovska pogajanja med Jugoslavijo ln Čeho-slovaško. V Pragi se je vršilo meseca marca pod predsedstvom jugoslovenskega veleposlanika dr. Vošnjaka posvetovanje o medsebojnih trgovskih od-'nošajih med kraljevino S. H. S. in Cehoslovaško.
Gospodarsko stanje v Puštriškl dolini. — »SiM-tiroler Landeszeitung« poroča, da je sedaj v Pu-istriški dolini, (katera pripada Italiji, nadprodukcija blaga, toda kupcev ni, ker ni denarja število kon-kurzov v 1. 1921. sc je v primeri s prejšnjimi leti podVojilo.
Kotiček za čebelarje.
Poročilo o čebelarskem dnevu
(Konec.)
Mons. dr. Ličan je podal jako zanimiva navodila o širjenju čebelnega gnezda in o pomladanskem provešanju.
Če so čebele v vališču prezimile na manj Iko devet satnikih, kolikor jih šteje Žnideršičev panj, je treba ob primernem času, ko je družina toliko razvita, da zaseda skoro vse satnike in preidno začne v praznem to je s satniki še nenapolnjenem prostoru delati satje na stropu oziroma na matični rešetki, misliti na razširjenje gnezda s tem, da se vdev-^jejo kraj gnezda izdelani satniki. Kdor ima
izdelanih satnikov, naj vlaga okvirje s celiimi satni-cami (umetnimi medstenami).
Ko je čebehio gnezdo dovolj razširjeno, to je, ko je vališče napolnjeno s satniki im ko so vse u-lice s čebelami založene in je mreža zadnjega okenca od zasedanja čebel črna je treba misliti na prevešanje. Prevešanje obstoji v tem, da se preložijo 'satniki z zalogo iz vališča v gornji prostor, se zo-ve medišče. Preveša se na ta način, da se pustijo v vališču satnik, na katerem se nahaja matica in satniki z medom in z obnožino (s cvetnim prahom). Vsi drugi satniki z zalogo se prestavijo na sredo v medišče, vendar 'tako, da se na vsako stran satnikov
dene po en izdelan saitnik, da si morejo čebele lažje čuvati toploto. Matico najdeš lahko brez pregledovanja vseh satnikov, ker se nalaja praviloma na o-nem satniku, na koncu katerega je kap čebel. Ker je ta gručica čebel včasih razširjena preko dveh ali celo treh saitndkov je treba včasih pogledati pazljivo vse tri satnike in na enem ali drugem izmed teh treh satnikov se skoraj vedno najde matica.
Ker je vislod prevešamja oslliaiblijemo vališče, je treba poskrbeti, da se vališče z vdevanjem izdelanih satnikov ali umetnih medsten zopet razširi.
Pdmniti je treba, da se lialilkio preveša večkrat .in ne samo enkrat, da se ne bi gnezdo v vališču preveč oslabilo. Zia izdelovanje satnikov išz umetnih medsten naj se uporablja le <vališoe, ker v medSšču čebele nerade zidajo, izvzemši v času, ko je paša zelio obilna.
S pravilnim prevešanjeim se prepreči ali vsaj omeji magon za rojenje in se pospešuje razvoj če-belne diruži/ne.
Kar se pomladanske/ga krmljenja s silaidkorjem
tiče, naj se s sladkorjem krmi ile v skrajni sili iin če
•morejo čebele v dnevih krmljenja nabirati si obno-
žitnio. Za invortiranje sladkarija v imed poftrebuje
namreč čebela dušika, ki ga dtobi ile v obmožini in
radi tega vidimo, da čebele baš v dnevih krmljenja
/
s sladkorjem najpridnejše nosijo v panj cvetni« prašek.
Po predaivainju gosp. moms. Dr. Ličana se je raavdl o raznih čebelarskih vprašanjih kakor n. pr. o vzgoje vanj u matic, o špekulativnem pomladanskem pitanju, o čebelarjenju v 'kranjičih, o trgovini z živimi čebelami, o organizaciji razprodaje medu i. t. d. živahen razgovor, katerega so se vdeležili gg. Josip Rakovšček, Dr. Josip Ličan, Just Ušaj, dr. Bobič Leopold, Franc Pelicon, Airoton Jerkič, Ravbar Jctsip in drugi.
Sestanek se je raztegnil v prijateljskem čebelarskem razpoloženju do ene <ure popoldne in nobe-inemu ni bilo žal, da je prišel na to zanimivo zborovanje, le vsi so želeli, da bi se čebelarski dnevi bolj pogosto prirejali.
Panji na račun vojne odškodnine so glasom poročila 'dotične nemške tvrdke od srede meseca aprila izdelani, a ne ve se, radi katerega zadržka jih ni ital. vladna komisija v Wieebadenu do 24. aprila prevzela. Ali so se po tem dnevu prevzeli, ni še znano. Deželni kmetijski urad je pošiljatev panjev pospešil brzojavno. — Kadar prispejo panji, se naznani kraj in dan razdeljevanja v »Goriški Straži«.
Čist vosek kupuje »Slov. čeb. zadruga« in ga plačuje, če je prvovrsiten, po L. 8 za kg; če ni prvo-vrsiten, se cena primerno zniža. Z zadelavino pomešani vosek se ne kupuje.
Brata Pavletič v Mirnu izdelujeta za čeb. zadrugo umetne medstene (satnice), Satnice se pro-
dajajo pri »Slov. kmetijskem društvu« v Gorici, Via Contavallle št. 7, I. članom čeb. zadruge po L. 18, nečlanom po L 20 za kg. — Za predelovanje voska v satnice se zaračuna članom L. 6, nečlanom L. 8 za kg.
Vosek bo sprejemal do 31. maja t. 1. g. Jakob Klavčič v Gorici, Coriso Vittorio Emanuele III. štev.
21	pritličje. Kdor ima vosek, naj ga takoj pripelje, da bode mogoče še o pravem času izdelati zadostno množino satnic in vosek na rta način vnovčiti. Po 31. maju it. 1. se vosek ne bode več plačeval po gornji ceni.
Čebelarske potrebščine so bile odposlane iz Če-hoslovaške že pred 15. aprilom t. 1. in se pričakuje, da dospejo kmalu. Prodajale se bodo pri »Slov. kmetijskem društvu« po najnižje mogočih cenah.
Redni občni zbor »Slov. čebelarske zadruge« se bode vršil v nedeljo, dne 18. junija t. 1. v Gorici. Ura, prostor in dnevni red se naznani v smislu § 24 zadružnih pravili v »Goriški Straži«.
Cena rojeni je bila določena dne 29. aprila t. 1. v sieji načelstva čeb. zadruge sledeče: 1 kg težka če-belna družina L. 20, 1M> kg L. 25, 2 kg in čez L. 30.
Cena medil je bila določena že več leit pred svetovno vojno na nekem mednarodnem čebelarskem kongresu s ceno, ki jo ima surovo maslo. Upoštevaje to merilo in uvaževaje današnjo draginjo in stanje valute, smatra načelstvo čeb. zadruge, da bi bila cena medu v 'tekočem letu primerna L. 12 za kg na debeib ter L. 14 na drobno, čebelarji, zavedajte se, koliko Vas je stalo prezimlienje in izzimljenje čebel in držite se navedenih cen!
Čebelarski shod se namerava prirediti tekom meseca maja pri Sv. Luciji. Dan in vzpored se naznani v »Goriški Straži«.
Čebelarji, zbrani na zborovanju v Napoli-ju dne 19. III. t. 1., so ustanovili Čebelarsko Zvezo za južno Italijo. Protestirali so med drugim proti točki 14 novega zakonskega načrta, predloženega parlamentu, ki bi bil škodljiv lastninskim pravicam čebelarjev, in so zahtevali, da se mora ta paragraf črtati.
Čebelarsko orodje v Trsin. Kakor izveno ravno ob zaključku lista je čebelarsko orodie dospelo v Trst in se bo razpečevalo v Gorici pri Kmetijskem društvu od 20. maja naprej.
Čebelarstvo na Trentinskem. 2e pred vojno je bilo čebelarstvo na Tr en tinskem (južno Tirolsko)
, močno razvito. Znamenita poljedelska šola v San Michele dela tudi sedaj po veijni za njegovo pov-zdigo s prirejanjem tečajev, z razpošiljanjem strokovnih učiteljev po deželi in z brezplačnim razde Ijevanjem modernih panjev. V južnejših krajih prevladuje rumena čebela (aurata ligustica), v severnejših bolj črna (genmanica) in karnijska siva in razne križane.
Listnica uredništva.
»Gospodarska enketa« povzroča v tehničnem -oziru mnogo težkoč, zato naj se nam blagohotno oprosti, ako nismo vsestransko zadovoljili. — Akcija za izvoz zgodnjih poljskih pridelkov je v ugodnem teku in smemo z gotovostjo računati, da bomo imeli
Članom, podružnicam, zadrugam! Ajda: Vsled danske suše in slabe letine bo letos veliko pomanjkanje semenske ajde. Da bo mogoče zagotoviti pravočasno potrebno seme, sprejema podpisana zadruga naročila na črno in sivo ajdo. Cena ni še -določena, ker se menja valuta in smo navezani na ;uvoz. — Koise: »Vulkan«, »Triglav«, in »Kranjske kose« na razpolago po ceni od 10 do 14 lir po koma-
vsaj delne uspehe. Dne. 11. maja se je vršil sestanek interesentov iz Brd, Goriške okolice in Vipavske doline v Gorici. V nedeljo 14. maja so se vršili pa v Brdih, Goriški okolici in Vipavski dolini ožji sestank,!, na katerih so se zbirali podatki o množinah pridelkov, ki bi jih lahko izvozili.
du, franko naše skladišče. Mogoče dobimo tudi kose »Merkur«, a ni še gotovo. — Žveplu in galici se cene menjajo, a so nižje kot drugod, posebno pri naročilih nad 10 q. — S e z a m o v e -t r o p i-n e, različna krmila, moke, škropilnice, žveplalniki in druge kmetijske potrebščine ter isemena vedno na razpolago.
Kmetijska zadruga v Trstu.
f
Kostoiomnica (suhač) pri kravah
Prah za krave &££] BOVIN D23
Preizkušeni prah proti kostolomnici (sušcu), za uzbujanje teka, za poboljšanje mleka i. t. d. Ako pridenemo ta prah vsak dan pri napajanju ostanejo krave bolj zdrave in se jih v splošnem obvaruje mnogih bolezni, ki bi se utegnile pojaviti vsled slabe prehrane. Pri vsakem napoju se prida 1—2 žlici praha. Dobi se v lekarni Dr. 1^. Stan-£era v Lovrani (Istra). Zavoj 1 kg stane 6 lir! 4 l/2 kg po pošti 30 lir.
JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9
naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika	množina blaga	iz svetovno znanih
tovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih	cenah.	Na pr.	šivalne	stroje Orig.
Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa: Orig- Puch, Orig. Stiria. Orig. Star), Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika	izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik	za raztreljevanje	kamnov in
za lovce,	ter potrebščine za zgoraj omenjene premete.
Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3.
Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesayin puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči
JOSIP KERŠEVANI mehanik in puSkar. ►♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦
Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade.
priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo
Knjigarno v Gorici
Via Carducci 2 (v Montovi hiši)
Katoliško Tiskovno
Društvo
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom
ssa V G 0 R I C I
Naročite MLADIKO, edini naS družinski leposlovni list!