akademija za glasbo univerze v ljubljani – 80 let: 1919–2019 leon stefanija Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta leon.stefanija@ff.uni-lj.si Koter, Darja. (2020). Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let: 1939–2019. Znanstvena založba Filozofske fakultete; Akademija za glasbo. Obstajajo knjige, ki znova obravnavajo določeno problematiko, in ob-stajajo tiste, ki se z neko vsebino soočajo prvič. Čeprav je bila vsebina glasbenega šolstva večkrat deležna pozornosti raziskovalk in razisk- ovalcev, je treba novo knjigo Darje Koter Akademija za glasbo Univerze v Lju- bljani – 80 let; 1939 – 2019 označiti kot tisto, ki se prvič sooča z analizo delovan- ja Akademije za glasbo. Seveda delo ni prvo, ki se loteva analize glasbenega šolstva. Po knjigah Cveta Budkoviča Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I in II (1992, 1995) je tudi zbornik o Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana,1 ki ga je sooblik- ovala tudi avtorica pričujoče knige, ena temeljnih študij zgodovine glasbene- ga šolstva pri nas. Seveda ne kaže pozabiti še vrste prispevkov med seminarski- mi, diplomskimi in magistrskimi nalogami pa tudi priložnostnih prispevkov, ki se ukvarjajo z zgodovino posameznih glasbenih ustanov pri nas. Toda nova knjiga o zgodovini Akademije za glasbo Darje Koter je temeljit vpogled v delo najvišje glasbenopedagoške ustanove pri nas, ki je pred drugo svetovno vo- jno začela z izobraževanjem poklicnih glasbenikov. Akademija za glasbo, us- tanovljena leta 1939, je namreč tista ustanova, ki je ne le olajšala, temveč tudi omogočila obstoj poklicnega glasbenega življenja v Sloveniji: pred ustanovitvi- jo Akademije za glasbo so bili poklicni muziki primorani na študij v tujini, us- tanove pa na »uvoz« glasbenikov, izobraženih zunaj domovine. In prispevek k poznavanju delovanja ustanove, ki nam je dala večino glasbenikov, s kateri- mi se ponašamo danes, je vsekakor pomemben za poznavanje preteklosti lastne glasbene kulture. Knjiga je kronološko logično razmejena na naslednje glavne kulturnopo- litične enote: uvodnim besedam sledijo poglavja o predzgodovini Akademije za glasbo (»Glasbeno šolstvo na Slovenskem do leta 1939«), delovanju Akadem- ije od začetkov do konca druge svetovne vojne (»Glasbena akademija od 1939 1 Stefanija, L., in Zorko, S. (ur.). (2019). Med ljubeznijo in poklicem: sto let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (1. e-izd.). Znanstvena založba Filozofske fakultete. Recenzija ◆ Book Review https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(33)157-159 g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik 16 ◆ št ev il k a 33 158 do 1945«), nato delovanju v socialistični Jugoslaviji (»Akademija za glasbo v socialistični Jugoslaviji (1945–1991)«) in obdobju po osamosvojitvi Sloveni- je (»Akademija za Glasbo v samostojni Sloveniji (1991–)«). Podpoglavja zgov- orno začrtujejo pojave, ljudi in dogodke, ki so zadevali in zadevajo delovan- je Akademije za glasbo. Vsako podpoglavje prinese jasen, pregledno začrtan in izpeljan niz pripovedi o zgodovinskih procesih, ki so sooblikovali delovan- je Akademije za glasbo. Zanimivih podrobnosti je veliko. Proces preobrazbe glasbenega šolstva po vertikali navzgor je nenazadnje enako zanimiv proces kot katera koli druga pot do novih spoznanj in dosežkov, ki jih poznamo v kultu- ri. Naj omenim samo nekaj drobcev iz knjige. Čeprav je bil že leta »1930 spre- jet zakon o univerzah, veljaven za vso državo, so vzporedno s trenji med sloven- skimi intelektualci in beograjskimi političnimi veljaki« (str. 37), si je bilo treba do ustanovitve prizadevati skoraj desetletje! Zgovorni so tudi podatki o tem, kako se je do danes formalno spremenil pogled na študij: če je bil sprva začr- tani program vezan na oddelke »1. kompozicija in dirigiranje, 2. koncertno in operno petje, 3. klavir, 4. violina, 5. violončelo, 6. orgle, 7. gledališka umetnost (dramska in operna) ter 8. oddelek za profesorje glasbe« (str. 42), je po današn- ji zasnovi študij glasbe tako rekoč samogenerativen, saj Akademija za glasbo ponuja temeljni usmeritvi, ki ne pripuščata drugih »pogledov« na glasbeno izobraževanje mimo umetniškega in pedagoškega: »Glasbena umetnost [... in] Glasbena pedagogika«.2 Obe zgodovinski točki procesa formalnega preoblik- ovanja študija zgovorno ponazarjata poslanstvo akademije, ki združuje različ- na znanja in veščine o glasbi: poleg ustvarjalnosti tudi proces učenja ustvarjan- ja in poustvarjanja. »Programska redukcija« z osmih področij na dve skupini znanja ob ustanovitvi – na ustvarjalnost in poučevanje – je vsekakor zgovor- en tektonski pomik v razumevanje poklicnega delovanja glasbenikov. In kdo bi rekel, da je bilo na začetku delovanja Glasbene akademije največ zanimanja za pevsko kariero (str. 55) ... Skratka, knjiga Darje Koter prinese mnogo drobcev zgodovine šolanja poklicnih glasbenikov. Ob tej priložnosti ne kaže navajati vseh vsebinskih po- drobnosti, ki pritegnejo bralčevo pozornost. Veliko jih je. Knjiga namreč ne prinaša samo vpogleda v arhiv Akademije za glasbo, temveč je avtorica imela veliko dela tudi s pridobivanjem podatkov iz domačih arhivov vrste sodelavcev Akademije. Tudi slikovne priloge – fotografije – privlačijo. Segajo od portre- tov glasbenikov do skenov izvestij, kot so imenovali letna poročila. V celoti pa je na vsakem koraku očitno dejstvo, da je Darja Koter temeljito prečesala ar- hiv Akademije za glasbo, ki je v precej neurejenem stanju, in nabrala manj- kajoče podatke zanj na različnih koncih. Tudi njena monografija o Akademi- ji za glasbo je na dveh koncih. Ko boste brali knjigo, ne pozabite, da je seznam vseh, ki so povezani z Akademijo, na spletni strani https://sl.wikipedia.org/ 2 Na drugi stopnji bolonjskega študija je prav tako informativna nadaljnja delitev obeh glavnih presečišč glede na pedagoškost: »Instrumentalna in pevska pedagogika« ter »Glasbeno-teo- retska pedagogika«. leo n stefa n ija ◆ a k a d em ija za g la sbo u n iv erze v lju blja n i – 80 let: 1919–2019 159 wiki/%C5%A0tudenti_in_zaposleni_na_Akademiji_za_glasbo_Univer- ze_v_Ljubljani. Čeprav je seznam oseb Akademije za glasbo v knjigi odsoten, je ta del avtoričine raziskave sestavni del publikacije – in zgodovinskega spomi- na na akademsko izobraževanje v glasbi. Knjiga, ki je vredna branja. In vredna spodbuda za nadaljnje raziskovanje bogate glasbene krajine danes. Mimo vsebine, ki jo knjiga Darje Koter temel- jito prikaže, besedilo namreč spodbuja tudi k nadaljnji raziskavi ustanov glas- benega šolanja pri nas. Mednje seveda ne sodijo samo tiste, ki se ukvarjajo z izobraževanjem glasbenikov, temveč so pomembni tudi mediji, ki umetniška dejanja posredujejo poslušalcem. Ta del študije, ki bi prinesel učinke ne samo akademskega, temveč vsakršnega institucionaliziranega ukvarjanja z glasbo, raziskovalce glasbe vsekakor še čaka. Knjiga Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani – 80 let: 1939–2019 pa je vsekakor lep prispevek k poznavanju naše najvišje glasbene ustanove, njene preteklosti in sedanjosti, ki ga bo mogoče z leti nadalje dopolnjevati.