Dogodki ŠAGRA V SKRILJAH
Društva PAINTBALL NA OTLICI
Klepet
LUKA
VODOPIVEC
fm
MLINOTEST

- o
<N «00
« O oC
•»■H	4-»	^
o
fO ></)
zgornjevipavski časnik
latnik

70 let od tragedije
Spomin na nedolžne žrtve (je še živ)
T^odgrič, 22. julija - Na vsakih pet let prire-
L/ dijo v vasi ob vznožju Nanosa slovesnost v JL spomin na najbolj tragični dogodek v zgodovini vasi, ko se je italijanska soldateska kruto znesla nad domačini, nič hudega slutečimi in nedolžnimi civilisti - šest so jih po strahovitem mučenju usmrtili.
Po napadu Vojkove enote na kamion na pobočju Nanosa so požgali tudi vse hiše, iz katerih so bili partizani, njihove svojce pa so odpeljali v zapore. Čeprav je od te tragedije minilo že 70 let, pa je zaznamovala tudi poznejše generacije. O domoljubju Primorcev pod fašizmom in okoliščinah dogodka samega sta govorila Božo Novak, predsednik borčevske organizacije in Zvonko Bratož, predsednik krajevne skupnosti Lozice, kamor spada Podgrič. V domoljubnem duhu je minil tudi kulturni program, ki se je ob množici udeležencev seveda zaključil z Vstajenjem Primorske okteta Castrum.
ep
Od obeležja do večnamenskega objekta, od Sidharte do Čukov (in kovačev)
Sagra,kotješeni bilo
Batuje, od 26. do 29. julija - Vaška zaščitnica je sveta Ana, ki goduje 26. julija. Letos je bila šagra vsebinsko pestra, kot najbrž še nikoli - Batuje so namreč bogatejše za večnamenski prostor in spominsko obeležje, batujski kovači so obujali spomine na stare, dobre čase, Sidharta in Čuki pa so v vas privabili množico obiskovalcev ...
*T"a ledini pod vasjo so sredi sedemdese-I tih let našli ostanke cerkvice sv. Jurija T in pri tem tudi dva odlomka kamnite plošče s pleteninastim okrasom. Danes sta vzidana v župnijski cerkvi sv. Ane, zgodovinarji pa ju umeščajo vil. stoletje. Še starejše pa je skeletno grobišče ob nekdanji cerkvici, zato je najdba izrednega pomena za raziskovanje zgodovine slovanske poselitve na tem območju. Ob najdišču so prav na god svete Ane postavili kamnito obeležje (po zamisli Silvestra Faku-
ča), maševal pa je novi koprski škof Jurij Bizjak. Na slovesnosti je govoril Arheolog Drago Svoljšak, ki je tedaj vodil izkopavanja, najdba pa je po njegovih besedah »... sodobnik prve slovenske pisane besede ... eden od stebrov naše vere, lokalne in slovenske zgodovine ... pričevalec neusahljivih slovenskih korenin.«
Na jubilejni, 10. Rock Batuje, so se organizatorji potrudili in na športno igrišče privabili znana imena slovenske scene na čelu s Sidhar-to. Zato se za obisk ni bilo treba bati, kakih šti-
ri tisoč so jih našteli v noči s petka na soboto.
Batuje pa so za šagro dobile še večnamenski objekt, ki bo prišel zelo prav vsem uporabnikom športnega parka, kjer je vedno zelo živahno, saj poleg športnih dejavnosti dogajajo tudi druge prireditve. Ob servisnih prostorih ima stavba tudi manjšo dvorano in nadstrešek, uredili pa so še otroško igrišče z igrali. Naložbo, vredno dobrih 100.000 evrov, je pokrila občina Ajdovščina, okolico pa so uredili kar domačini sami s prostovoljnim delom.
Skratka, predsednik krajevne skupnosti Batuje Ivan Vodopivec je lahko upravičeno ponosen na letošnje dogajanje ob šagri, ki je bilo zanj še kako naporno, saj je imel ob vseh organizacijskih zadolžitvah najbrž še celo več protokolarnih obveznosti kot predsednik države.
rl
Štorklje
Le redki pomnijo, da bi sredi julija pihala burja s hitrostjo 140 kilometrov na uro in to toliko časa. Le redki pa pomnijo (če sploh kdo), da bi v Vipavski dolini lahko opazovali štorklje.
Ja, bele štorklje, ki so simbol prekmurske ravnice, so zavzele polja med Ajdovščino in Vipavo, cela jata jih je (bila). Gre za mlade primerke, ki še ne gnezdijo, družbo pa so jim delali rečni galebi. Po racah mla-karicah, belih, sivih in zelenih čapljah, ki se jim je Vipavska dolina očitno priljubila in niso tu zgolj prehodno, ob selitvah na jug oziroma z juga, so k nam priletele še štorklje. Po izročilu, da štorklje nosijo otroke, bi se moralo potem pri nas povečati število otrok. Morda pa res, saj je značilno, da imajo revnejša okolja več otrok kot v gospodarstvih blagostanja (pa še vrtec se je pocenil!).
Za štorkljo velja tudi, da je znanilka sreče v kraju, kjer gnezdi. Brez evforije, prosim! Sreče nam štorklje zagotovo ne bodo prinesle - čeprav so ta čudovita bitja pogumno kljubovala tudi močnim sunkom burje, pa najbrž njihova gnezda (na dimnikih in drogovih) ne bi vzdržala. Toda tega nam (še) ne bo dano ugotoviti.
Menda je štorklje privabila obilica hrane, namreč prava eksplozija miši in drugih glo-dalcev. Narava sama vzpostavlja ravnovesje. In ko miši ne bo (pre)več, bodo iz te solzne doline odletele tudi štorklje. Podgane so jo zapustile že prej!
Edo Pelicon
Tudi avgusta se obetata pestra ponudba in dodaten program
Šagra v Skriljah
Radodarna kmečka tržnica
f A ogata ponudba kmečkih pri- te, 14. julija, obiskali kmečko tržnico ■—^delkov in izdelkov iz naše na Trgu 1. slovenske vlade v središču JL-J bližine, nagradni kviz z ne Ajdovščine.
pretežkimi vprašanji, ustvarjalne Na stojnici Razvojne agencije ROD delavnice za otroke in gospodinjska so lahko izvedeli več o čezmejnem svetovalnica so bili več kot dovolj ve- projektu SOLUM in odgovarjali na lik razlog, da so mnogi na dan sobo- kvizkovo vprašanje, ki je obljubljalo
mamljivo nagrado. Ker so bili ponudniki na tržnici zelo radodarni s podarjenimi pridelki in izdelki, so namesto enega sestavili kar štiri zabojčke dobrot in tako so članice Društva gospodinj in dramske skupine s Planine izžrebale tri srečne nagrajenke in enega nagrajenca. Njihova imena so objavljena na spletni strani TIC - a Ajdovščina. Enak program bo spremljal ponudbo kmečkih in ostali dobrot iz naše bližine tudi na avgustovski kmečki tržnici, ki bo v soboto 11. avgusta od 7.30 pa vse do 12.00 ure.
Vabilo ponudnikom k sodelovanju na kmečki tržnici
Prijave za sodelovanje na kmečki tržnici zbirajo na Tiču Ajdovščina do 7. avgusta 2012. Cena najema stojnice je 6 € z DDV-jem. Stojnico si rezervirajte čimprej na tel.: 05/36 59 140, preko e-pošte tic.ajdovscina@ siol.net ali se oglasite na TIC Ajdovščina v pritličju Mladinskega centra in hotela Ajdovščina v Palah.
RA Rod, foto TIC Ajdovščina
Zadruga prodaja hranilnico
"X TTpavska klet dolguje kmetij-\/ ski zadrugi oziroma večini T njenih članov kupnino za približno dve letini grozdja. Ker po--meni obstoj kleti tudi obstoj vinogradništva na Vipavskem, saj sicer
večina vinogradnikov pridelka ne bi imela komu prodati, je sklenila zadruga prodati družinsko srebrnino, celo zlatnino, namreč svoj večinski, 57 - odstotni delež v Hranilnici in posojilnici Vipava, ki za razliko od
mnogih finančnih ustanov drugih posluje dobro.
Pristopilo je pet kupcev, dva je izločila zadruga (enega zaradi prenizke ponujene cene, drugega pa zato, ker se ni želel razkriti), tretji je odstopil sam. Preostala dva sta opravila skrbni pregled in naj bi tudi poslala zavezujoči ponudbi. Prvi ponudnik je konzorcij občin in malih delničarjev, drugega direktor zadruge Boris Bajc ni smel razkriti. Ob zaključku redakcije še ni bilo znano, ali se je v ta 'dvoboj' vključila tudi Zadružna kraška banka Opčine, ki je že sicer solastnica vipavske hranilnice in je že večkrat nakazala, da bi svoj 9,79 odstotni delež povečala.
Razpis se je zaključil zadnjega julijskega dne, novi lastnik pa naj bi bil znan že to jesen.
rl
Po soncu - biomasa?
Y~~W ahodni rob Ajdovščine za-X seda kompleks nekdanje to-M kvarne Lipa. Območje obsega več kot 40 hektarjev. Lastnik je Mlinotest, ki namerava območje oživeti z novimi poslovnimi vsebinami, oziroma, še uporabne hale oddati v najem.
Na strehah novejših hal je že postavljena ena večjih fotovoltaičnih elektrarn v Sloveniji, zdaj pa načrtujejo še toplotno postajo s kogeneracijo električne energije na lesno biomaso. Nanjo bi priključili tudi javne zavode v tem delu mesta (šole, Športni center Police, občino ...) in s tem pocenili ogrevanje. Del napeljave še
obstaja, vendar bi jo bilo potrebno uporabili kotlovnico nekdanje Lipe. obnoviti, prav tako bi deloma lahko	rl
Novo v Vipavski doTifl!
Asfaltiramo dvorišča, dovozne poti...
041 S32 063 - hitro, kvalitetno, ugodno!
Druge skrlanske igre
V nedeljo, 22. julija, je bila v Skriljah šagra, saj je vaška cerkev posvečena sv. Marjeti, ki goduje 20. julija. Običaj je, da domačini že v soboto pred šagro počistijo vas in okrasijo poti v bližini cerkve z jesenovimi vejami, v nedeljo dopoldne pa sledi praznična maša in procesija.
'T'časih je bil na ta dan pri cer-\ / kvi tudi sejem, kjer se je pro-V dajalo in kupovalo predvsem domače pridelke in sadike zelja. Skr-lani so pred leti prodajali 'cimbure1, ki v tem času bogato obrodijo. Tudi letos so 'cimbure’ in različne sorte sliv dobro obrodile, le obiskovalcem jih na vaškem prazniku nismo ponudili - v prihodnjih letih bi lahko obudili ta star in že skoraj pozabljen običaj.
Za popestritev vaškega praznika in zaradi druženja ter povezovanja med vaščani pa smo letos drugič zapored
tnem teku morali v kozarcu prinesti čim večjo količino vode. Nadaljevali so s sinhronim in hitrostnim 'smučanjem' petih tekmovalcev na enem paru lesenih smučk in z zabavno igro 'Slepe kokoši', v kateri so morali tekmovalci z zavezanimi očmi, ob navodilih vodje - petelina, poiskati jajca - žoge in jih odnesti v gnezdo. Zadnja igra - slalomska vožnja s samokolnico, v kateri je sedel tekmovalec, ki je moral prenesti čim večjo količino vode v predpisanem času, je bila najbolj napeta in privlačna. Vsako igro so ob publiki budno spremljali
organizirali športno - zabavno prireditev, ki smo jo poimenovali Skrlanske igre. Krajani smo sami pripravili prireditveni prostor ob podružnični šoli, si zamislili igre in pripravili potrebne rekvizite. Tekmovalne ekipe so se zbrale po zaselkih in bile so sestavljene iz petih tekmovalcev - dve ekipi so sestavili najmlajši Skrlani, s svojo ekipo pa so sodelovali tudi tekmovalci iz sosednje vasi - Foučkarji. Pred šolo se je zbralo osem ekip in tekmovalci so prejeli majice, vsaka ekipa svoje barve.
Glavni organizator in povezovalec iger je bil tudi letos Gregor Kravos, ki je najprej tekmovalcem, nato pa tudi gledalcem predstavil potek tekmovanja. Že prva igra nas je vse nasmejala in razvnela, ko so tekmovalci v štafe-
sodniki in poskrbeli za pravilno razvrstitev.
Druge Skrlanske igre so se zaključile z razglasitvijo zmagovalcev in podelitvijo simboličnih nagrad - 'skr-lanskih skrl'. Že drugo leto zapored so prvo mesto osvojili tekmovalci iz zaselka Rušti.
Popoldansko druženje in tekmovanje smo nadaljevali zvečer ob šanku in na plesišču, kjer sta za prijetno muziko in vzdušje poskrbela domačina Bernarda in Miro Paškvan. Za pravo glasbeno presenečenje pa so poskrbeli navdušeni mladi osnovnošolski glasbeniki, med njimi dva Skr-lana, ki so razveselili 'rockovski' del obiskovalcev.
Andreja Škvarč, foto Andrej Bratina
v, ’: uV'
Cmoki Divi
2 J|
■. - s "
Žitarice imajo pravo razmerje ključnih sestavin in so neprecenljivega pomena za zdravo in uravnoteženo prehrano. Na slovenski trg prihajata dva nova okusa cmokov v blagovni znamki Divita. In sicer Cmoki s koruzo in ajdo in zdrobovi žličniki. Novi vrsti cmokov Divita sta narejeni na osnovi žit, ki predstavljajo bogat nizko maščobni vir ogljikovih hidratov, beljakovin, še zlasti pa, vlaknin in rudnin.

•	Cmoki s koruzo in ajdo
Koruza in ajda sodita v skupino tradicionalnih slovenskih žitaric, iz katerih smo včasih in še danes pripravljamo polento in ajdove žgance. V Mlinotestu smo to združili in nastali so: Koruzni cmoki polnjeni z ajdo. Pripravimo jih lahko na različne načine: kuhane ali na žaru ter kot glavno jed ali prilogo.
•	Zdrobovi žličniki
S klasično pripravo dobrih cmokov, kakor tudi žličnikov za zakuho na juhi, bi sodobna gospodinja porabila preveč dragocenega časa. V zdrobovih žličnikih smo združili slednje. Priprava samostojnega obroka ali zakuhe za juho bo nadvse hitra in enostavna. Žličniki so bogati po sestavi, v njih najdemo vse potrebne aminokisline, veliko mineralov in drugih prehransko pomembnih snovi.
4«
tP
fc

Zdrobovi žličniki z govedino v čebulni omaki
Sestavine za 4 osebe:
-	500 g Divita Zdrobovih žličnikov
-	3 žlice oljčnega olja
-	2 čebuli
-	strok česna
-	200 g govedine
-	sol, poper, majaron
Priprava:
V vroči ponvi prepražimo fesekljano čebulo in jo zalijemo z zajemalko vode. Ko voda pdvre in se čebula razpusti, dodamo na rezance zrezano govedino. Dušimo, začinimo po okusu in dodamo sesekljan česen. Zalijemo z zajemalko vode in kuhamo dobrih 10 minut. Med tem časom skuhamo zdrobove žličnike po navodilu na embalaži. Kuhane žličnike stresemo na krožnik in jih prelijemo z omako. Takoj serviramo!

Cmoki s koruzo in ajdo v sirovi omaki z gobicami
Za 4 osebe potrebujemo:
-	500 g Divita Cmokov s koruzo in ajdo
-	oljčno olje
-	luu g šampinjonov ah jurčkov
-	strok česna
-	2,5 dl smetane za kuho
-	1 dl mleka
-	100 g sira po izbiri (parmezan, gavda, gorgonzola)
-	sol, poper, muškatni orešček, sveži žajbelj
Priprava:
Najprej pripravimo omako. Na malo olja prepražimo na rezine narezane gobice, dodamo sesekljan česen ter zalijemo s smetano in mlekom. Dodamo nariban sir, začinimo in kuhamo 5 minut, da se sir razpusti. Cmoke prerežemo na polovice in jih na zmernem ognju pokrite popečemo na malo oljčnega olja. Popečene polovice zložimo jia krožnik in jih prelijemo z omako.
book.com/divita.mlinotest s
Lokarjevo leto se nadaljuje
Izšla je knjiga Tri novele'
"T" avričeva knjižnica Ajdovščina je konec julija izdala natis treh JL-inovel Prešernovega nagrajenca Danila Lokarja.
'Tri novele', kot smo poimenovali knjigo, prinaša tri Lokarjeve kratke zgodbe, s katerimi želimo vzpodbuditi zanimanje za opus pisatelja, ki je za knjigo Sodni dan na vasi leta 1959 prejel Prešernovo nagrado, letos pa od njegovega rojstva mineva 120 let. Izdaja knjige je le eden od dogodkov, s katerimi se želi domača občina Ajdovščina spomniti pisatelja in utrditi njegovo mesto v slovenski sodobni literaturi. Naša knjižnica pri zaznamovanju 'Lokarjevega leta' sodeluje z občino Ajdovščina, Osnovno šolo Danila Lokarja Ajdovščina, s Pilonovo galerijo in drugimi.
Navedeno je le prvi od razlogov za izdajo Treh novel.
Drugi razlog za izid knjige je 70. obletnica grozljivega vojnega nasilja, ki ga je 8. avgusta 1942 nad tedaj lastnimi državljani - domačini vasi
Ustje pri Ajdovščini - zakrivila italijanska vojska. Ravno o tem dogodku - požigu vasi in poboju talcev - piše Danilo Lokar v prvoobjavljeni noveli Sodni dan na vasi. S tem delom je Lokar postavil Ustjam (in tudi vsem drugim 'Ustjam') spomenik, ki večno opozarja na čas, ki ga ne bi smeli doživeti nikoli.
Knjigo 'Tri novele', ki je izšla s podporo občine Ajdovščina, bo naša knjižnica posredovala vsem slovenskim splošno - izobraževalnim knjižnicam, šolskim knjižnicam v ajdovski in vipavski občini in nekaterim drugim ustanovam.
Knjigo bo od četrtka od 12. ure dalje mogoče nabaviti v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini in v naših enotah v Podnanosu, Vipavi in Dobravljah med poslovnim časom. Širši javnosti jo bomo predstavili v nedeljo, 5. avgusta v okviru krajevnega praznika na Ustjah, kjer jo bo prav tako mogoče kupiti.
V Lavričevi knjižnici smo veseli nad velikim zanimanjem, s katerim pričakuje izid domača javnost, ki se še spominja tako pisatelja in zdravnika Danila Lokarja kot dogodkov izpred 70 -ih let. Zahvaljujemo se članom družine Lokar, ki so nam odstopili avtorske pravice in dovolili objavo.
Artur Lipovž
Večnamenski objekt ob krajevnem prazniku
Tudi Ustje so požgali pred 70 leti
Na Ustjah vsako leto praznujejo krajevni praznik v spomin na požig vasi in poboj talcev 8. avgusta leta 1942. Letošnje praznovanje bo še posebej svečano, saj mineva 70 let od tega tragičnega dogodka.
srednje dogajanje bo v ne-I Ideljo, 5. julija popoldan, s polaganjem venca k spomeniku, nakar bo mašo daroval koprski škof dr. Jurij Bizjak. Prav sedanji koprski škof je pred časom polagal temeljni kamen za večnamenski objekt, ki ga bodo po maši tudi slovesno odprli.
Objekt ima dve etaži, spodnji prostori so namenjeni dejavnostim krajanov, v zgornjem nadstropju pa bodo čez čas izdelali stanovanje. Krajevna skupnost Ustje je s tem pridobila imeniten večnamenski prostor (40 m2), prostorna je tudi čajna kuhinja, ki bo skupaj s sanitarijami in servisnimi prostori služila tudi ob pogrebih na bližnjem pokopališču.
V sklopu projekta so uredili še avtobusno postajališče z zaprto čakalnica. Poskrbeli so tudi okolico objekta, ki zdaj poudarja vtis sredi-
šča vasi.	za izgradnjo nadstropja pa je zbrala
Dela je izvajalo podjetje Elita Na- krajevna skupnost, ki je tudi dala po-gode iz Žapuž. Vrednost naložbe je budo za gradnjo objekta, znašala 158.000 evrov in jo je v ce-	rl
loti pokril občinski proračun. Denar
Zaščita se odmika
rotivetrne zaščite ob hitri cesti v gospodarskih in obrtnih zbornicah, L/ Ajdovščina - Razdrto še ne bo saj burja ob zapori ceste vsako leto -L. tako kmalu, morda šele leta odnese prevoznikom po več milijo-2015. Zaščita, ki bi dovoljevala vo- nov evrov. Toda tega denarja za zdaj žnjo tovornjakov tudi ob moči burje nimata ne DARS ne država, pravi 150 kilometrov na uro, je ocenjena minister za infrastrukturo in prostor na 25 milijonov evrov.	Zvonko Černač, ki ga bo skušal najti
Gre za velik denar, ki pa bi se povr- iz drugih virov, nil v sedmih - osmih, letih, računajo	rl
Gradbišče šole sameva
f radnja nove osnovne šole vrednost šole znaša skoraj šest mili-ff -—se vse bolj odmika. Pripra- jonov evrov, polovico naj bi zagoto-vljalna dela je že pred časom vila država, vendar glavnino šele te-izvedlo Primorje, ki pa je medtem daj, ko bo šola že zgrajena, tako da se potonilo v stečaj in ni jasno, ali bo bo morala občina dodatno zadolžiti, sposobno nadaljevati.	Šolski zvonec nove šole naj bi tako
Če ne bo, bodo morali objaviti nov čez dve leti vendarle zazvonil, razpis za izvajalca. Predračunska	rl
Nekaj novega asfalta
TV /f ed letošnjimi investicijami
|\ /I je ajdovska občina predvi-A. T JLdela širitev in preplastitev ceste Ajdovščina - Dolenje v dolžini enega kilometra in še obnovo nekaj krajših odsekov v Vrtovinu, Potočah in Šmarjah.
Ti odseki imajo ozko cestišče z močno dotrajanim asfaltom, slabo prometno prehodnostjo in posledično slabo varnostjo udeležencev v prometu. Občina računa na denar iz razpisa Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Če na razpisu ne bodo uspešni, bodo z gradbenimi deli morali počakati, sicer naj bi dela končali letos.
rl
Dobrodelna akcija 'Darujem'
Pomoč za zaposlene v Primorju
Ajdovščina, 23. julija - Ob stečaju podjetja Primorje je Rdeči križ Ajdovščina zaposlenim po najboljših močeh nudil pomoč v obliki prehrambenih paketov, podarjenih rabljenih oblačil, finančnih pomoči, pomoči pri nakupu šolskih potrebščin, letovanj za otroke, kopanja na letnem bazenu ...
f W aradi večmesečne izgube do-hodka je zaposlenim takoj M Ji po vložitvi predloga za stečaj podjetja ponudil pomoč v obliki prehrambenih paketov, ki jih je razdelil 216 ljudem. Na pomoč mu je priskočil tudi Zavod za šport Ajdovščina, ki je 55 osebam omogočil brezplačno kopanje na letnem bazenu v Ajdovščini, med katerimi so večinoma zaposleni v nekdanjem podjetju Primorje in njihovi družinski člani. Otroci in njihovi starši se bodo lahko brezplačno kopali vsak ponedeljek, sredo in nedeljo čez celo sezono. Žal stisko vse bolj občutijo tudi otroci, ki so za marsikaj prikrajšani. V Rdečem križu si želimo, da bi lahko težke čase omilil vsaj njim, in smo zato zelo vesel solidarnostne geste zavoda.
Prav tako bomo 32 socialno najbolj šibkim družinam in posameznikom dodatno namenili finančno pomoč v višini 70 oziroma 50 evrov. Družinam bomo z vrednostnimi boni v višini 25, 45 ali 65 evrov pomagali tudi pri nakupu delovnih zvezkov, učbenikov in potrebščin za novo šolsko leto.
Svoje delo ves čas usklajujemo z drugimi organizacijami, da bi lahko
Prostovoljec pri delu v skladišču
različne oblike pomoči dosegle kar največ socialno ogroženih. Po dogovoru s Centrom za socialno delo Ajdovščina, Občino Ajdovščina, Karitas, predstavniki sindikatov in predstavnikom zaposlenih v Primorju, ki živijo v samskem domu v Ajdovščini, smo stanovalcem samskega doma omogočili brezplačno malico v menzi podjetja Mlinotest, za kar bo dodatna sredstva zagotovila Občina Ajdovščina. V prihodnje bomo zaposlenim, ki živijo v samskem domu, še naprej nudili tudi higienske potrebščine in dodatne prehrambene artikle.
Ker v Rdečem križu ob vse večjih stiskah vedno težje nudimo pomoč vsem, ki bi jo bili potrebni, smo konec junija začeli dobrodelno akcijo 'Darujem'. Če bi nas želeli podpreti pri naših prizadevanjih, lahko posamezniki in organizacije darujete prostovoljne prispevke na transakcijski račun: 04751-0000412446. Zraven prosimo pripišite:	»Humanitarni
prispevek - DARUJEM«. Lahko pa tudi pošljete SMS sporočilo s ključno besedo »DARUJEM« na 1919 in pri-
spevate en evro.
Prispevate lahko uporabniki storitev Mobitel in Simobil.
Simobil in Telekom Slovenije se odpovedujeta vsem prihodkom od tako poslanega SMS sporočila.
Doslej smo zbrali 1011 evrov in se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali. Vsakršna pomoč je v teh časih zelo dobrodošla. V Rdečem križu v reševanje socialnih stisk vlagamo vse večje napore. Od avgusta dalje bomo med drugim podaljšali čas delovanja našega skladišča v Regijskem skladišču civilne zaščite v Ajdovščini, ki bo poslej odprto vsako sredo od 13. do 17. ure. V tem času bomo delili pomoč in sprejemali podarjena rabljena oblačila. Trenutno smo zelo veseli poletnih oblačil, ženskih kostimov in moških oblek pa ne sprejemamo. V prihodnje se bomo trudili, da bo naša pomoč bolj dostopna tudi ljudem iz oddaljenih krajev in bomo v skladu z možnostmi organizirali hranjenje in delitev prehrambenih paketov v Vipavi.
Irena Žgavc, sekretarka
Pohod skozi zaselke
^''"'Vam planinske sekcije Ka-I mnje smo že pred časom sklenili, da bomo organizirali pohod skozi zaselke KS Kamnje - Potoče. Ta dolgo napovedovani in večkrat preloženi pohod se je vendarle zgodil. Nič kaj obetavno vreme je tudi tokrat grozilo, toda pogumna odločitev, da vendarle krenemo na pot, se nam je obrestovala. Težki, črni oblaki niso spustili niti kaplje dežja.
Pri hrastu se nas je zbralo šestnajst pohodnikov, med potjo pa se nam jih je pridružilo še šest. Krenili smo skozi NOVO NASELJE, se mimo spomenika povzpeli na HRIB, po asfaltu prispeli do POKOV, se po stezi spustili v BAJUNC do mostička, po ZAMALNU prišli v PIRJEVČE, se povzpeli do KRPELCEV in nadalje-
vali na GRAC k spomeniku talcem, kjer smo v vazo dali svež šopek marjetic in nadaljevali pot do NADLI-ŠKOV. Po krajšem počitku in ogledu Nikove 'formavive' smo se spustili na ZDEŠČE in naprej na KUKANJE, kjer smo se na vrhu odžejali. Po južni strani smo se spustili v POTOČE, kjer smo bili deležni gostoljubnosti domačinov. Čakal nas je še vzpon čez POTOŠKO BRDCE in BOJIŠČE do KAMENJ, kjer smo zaključek, zaradi vremena, namesto na igrišču naredili kar v Mladičarjevi kleti. Dobrote iz nahrbtnikov so se znašle na mizi in navdušenje je pripomoglo k odločitvi, da pohod drugo leto ponovimo. Upamo, da nas bo več in da se nam bodo pridružili tudi vaščani sosednjih vasi.
Jože Vodopivec
Krstna izvedba 'Vipavske dolince' v Kamnjah
Vinograd in Danica skupaj
f ^ lede na medsebojna po-1 -—-znanstva, lanskoletno sku-pno enodnevno druženje na barki ob slovenski obali, je med člani Moškega zbora Vinograd Vrtovin in Tamburaškega orkestra Danica Dobravlje že nekaj časa zorela ideja o skupnem nastopu in gostovanju.
Ta ideja in želja je bila prvič uspešno uresničena letos (27. maja) na zaključnem koncertu zbora Vinograd v dvo-■ rani podružnične osnovne šole v Vr-
tovinu, ki je požel izredno pozitiven in navdušujoč odziv poslušalcev in vseh nastopajočih. Med sproščenim skupnim druženjem seje utrnila želja po ponovitvi koncerta v Kamnjah, v prostorih bivše OŠ konec junija.
Usklajevanje in dogovarjanje je v veliko zadovoljstvo vseh doživelo svojo uresničitev, polno čudovitih nepozabnih doživetij, v soboto, 30. junija, ko je Kulturna sekcija Športno kulturno turističnega društva po
dolgem času gostila v svoji sredini dva zanimiva glasbena sestava.
Vreme nam je bilo naklonjeno in je zvečer sonce že dovolj izgubljalo svojo moč, da smo se odločili in prireditveni prostor preselili na igrišče pod šolo, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Kljub okrnjeni sestavi tako moškega zbora, ki ga zadnjo sezono vodi zborovodja Stojan Koren, kot tamburaškega orkestra, ki sledi rokam mladega kapelnika Uroša Trebižana (ki je že vrsto let član orkestra in je v skupini igral bas), je zastavljeni program potekal nemoteno in glede na odziv res lepega števila obiskovalcev, razgibano, sproščeno v zabavnejših tonih.
Koncert so nastopajoči končali s tremi skupnimi pesmimi (Oj, Triglav, Ružo moja crvena in Da te mogu pismom zvati). Močan aplavz je 'izsilil' ponovitev zadnje skladbe, od odpeva do konca, čemur so pritegnili tudi številčni hvaležni poslušalci.
Velja omeniti tudi pomembno zanimivost, da je skupni koncert obeh
sestavov sovpadal s praznovanji ob 60 - letnici smrti Vinka Vodopivca, priljubljenega duhovnika in skladatelja, katerega oče je bil učitelj, doma v Kamnjah pri Kovačevih. Po njem nosi ime glasbena šola iz Ajdovščine. Skladateljeval je za mešane in moške pevske zbore, pisal partiture za potrebe tamburaških orkestrov doma in na Hrvaškem ter skladbe za godbe na pihala in druge sestave. Bil je tudi ustanovitelj tamburaškega orkestra v Kamnjah, ko je služboval kot kaplan (v letih 1903/1904).
Verjetno ga ni, ki ne bi poznal njegove najbolj znane in verjetno največkrat odpete skladbe za moške pevske zbore - Žabe. Na tem koncertu sicer
ni bila zapeta, smo pa v spomin na Vinka Vodopivca slišali tudi zelo znano in neštetokrat zapeto pesem 'Mojo srčno kri škropite' na besedilo Simona Gregorčiča.
Navdušeni smo bili tudi nad zborovsko priredbo za pesem Romana Bunca 'Vipavska dolinca', ki jo prire-dil zborovodja Stojan Koren in je bila na tokratnem koncertu prvič uradno predstavljena.
Prepričani smo, da bomo oba sestava skupaj še slišali in se vnaprej veselimo in spodbujamo skupna druženja in kulturno glasbeno ter osebnostno bogatitev in rast drug drugega.
Lučka Lozar, foto Klara Hlad
Moje mesto - Igralno mesto
"▼ T^tednu od 2. do 6. julija smo \ / v Ajdovščini izvedli arhitek-V turno delavnico za otroke z naslovom Moje mesto. Cilj delavnice je bil izdelati maketo domišljijskega mesta, na kateri bodo urbanistično smiselno umeščeni njegovi predeli, glede na njihovo funkcijo in estetiko, ter s tem otroke seznaniti z osnovami urbanističnega planiranja. Mesto jih namreč obdaja na skoraj vsakem njihovem koraku, želeli pa smo jih naučiti še kritično opazovati okolje, ki se jim zdi samoumevno.
Skupaj z otroki smo se sprehodili po naši Ajdovščini in se učili o prvinah, ki sestavljajo mesto. Izpostavljali so, kaj jih moti, kaj bi spremenili in povedali, kaj jim je v našem mestu
všeč. Izredno se nam je zdelo zanimivo, da že tako majhni otroci z lahkoto opazijo problematiko našega glavnega trga (ki ga sploh ne imenujejo trg, ampak parkirišče) in izrazijo željo po tem, da bi bil trg zaprt za promet, saj bi bil tako prijetnejši za sprehajalce in bolj privlačen za meščane. Po opravljenem sprehodu so naša dekleta s skupnimi močmi poimenovala domišljijsko mesto kot IGRALNO MESTO. Narisali smo mu zastavo in grb. Na večji podlagi smo s skupnimi močmi ustvarili tloris mesta in skozi pogovor določali njegove predele in umeščali vanj stavbe. V torek nas je obiskala oblikovalka keramičnega nakita Hana Karim, ki nam je predstavila različne tehnike oblikovanja
Z leve proti desni, z vrha:
vodje delavnic: Tea, Metka, Maja, Tina, nadobudne urbanistke: Nina, Ema, Jana
gline. Skupaj smo ustvarili hiške, tovarne, mostove ... Proti koncu tedna smo maketo končali s pomočjo tempera barv ter mivke za ceste in na njo postavili izdelke iz gline. Ustvarili smo celo mali park iz zemlje in vejic, ki so predstavljala drevesa. Po tem, ko smo se v petek posladkali s sladoledom, so dekleta celoten projekt predstavila staršem in prejela posebna priznanja arhitekturnega društva FORUM, s čemer smo delavnico tudi zaključili.
Čeprav udeležba na naši prvi delavnici ni bila velika, smo v društvu izjemno zadovoljni z izidom in končnim izdelkom - maketo. Radi bi pohvalili naše udeleženke, ki so izjemno dovzetne in radovedne deklice in se zahvalili njihovim staršem za zaupanje v naše delo.
Arhitekturno društvo FORUM
Koroški grebeni, italijanske planine in slovenski vrhovi
Ajdovski planinci po Julijcih
Ajdovski planinci so se v nedeljo, 8. julija, odpravili v zahodne Julijce, in sicer na Dunski vrh, 1961 m, in na Lipnik, 1950 m. Zahodne Julijske Alpe so sicer manjše od vzhodnih, vendar nič manj lepe. Ležijo
večinoma v Italiji, manjši del, kaninska skupina, sega v Slovenijo.
#' "%ot nas je vodila po italijanski avtocesti proti severu. Ravni-.A. na je utrudila že tako majhne oči, kajti zgodnje jutro se je šele rodilo. Kmalu so se začele dvigati gore in vzpetine, tudi take, ki so vabile. Montaževa skupina nas je spremljala celo pot, iz jutranje megle se je risal Mangart, v ozadju so se bleščale Višarje. Menda je ostro oko zaznalo tudi Prisojnik in menda tudi Jalovec. Galerija lepote, ki jo je ustvarila narava v svojih milijonih let. Človeku je dano, da jo občuduje in hvali.
V dolini Dunje je avtobus obrnil in vzeli smo pot pod noge. Lepa gozdna pot nas je vodila pod vznožja. Macesni, ki so komaj dobro pognali, so
nam božali razgreta čela, vendar zrak je bil čudovit, tako da je pot kar vabila in vabila.
Pod vznožjem smo izbrali travnato pot, ki je nosila oznako 601, in jo mahnili po stezi, med visoko travo in čudovitimi blazinicami rož, proti Dunskemu vrhu. Občudovanja je bilo veliko, kajti flora je bila več kot bogata. Med travo smo odkrili celo murke, ki smo se jih posebej razveselili. Namreč, na pravih planinah cvetijo murke.
Z vzponom, za katerega ne morem reči, da je bil tako mimogrede, smo priromali na vrh. Spremljal nas je čudovit vetrič, tako da so pljuča lahko močno zadihala. Tudi sonce ni ime-
lo take poletne moči, kajti od časa do časa so ga prekrili oblački. Tako nam je narava pomagala, da je bil naš vzpon manj utrudljiv.
Kakšen razgled se nam je odprl na vrhu! Oko se ni moglo nagledati vseh grebenov, dolin in dolinic. Pogled je zaznal koroške grebene, italijanske planine in slovenske vrhove. Torej bili smo na tromeji. Italijanski vrhovi vztrajno ohranjajo italijanska imena.
Po oddihu nas je pot peljala navzdol do sedelca in potem ... še en vrh, pravzaprav naš cilj, ki se tudi približuje dvatisočaku, to je Lipnik. Še enkrat smo po travnatem pobočju zagrizli v kolena in vrh je bil osvojen. Obvezna gasilska fotografija, nekaj žigov in pot navzdol. Ta je bila lepa, gozdna, sicer makadamska z nekaj asfalta.
Avtobus je počival na tej strani, torej vrnili smo se na drugo stran hriba. Ko smo izrazili spoštovanje še bogatim gozdovom, se nam je prikazal avtobus, ki nas je varno pripeljal domov. Tokrat smo jo mahnili čez Predel, da smo si napasli oči še na Soči, pozdravili še enkrat Mangart in Krn ter zavili v Vipavsko dolino. Dan je bil več kot čudovit; bil je prečudovit. Vodenje pohoda je bilo v rokah predsednika Planinskega društva Ajdovščina Bogdana Kodeleta. Pomagala sta mu vodnika Valter Pirjevec in Vladimir Lemut.
Irena Šinkovec
Za nagrado vloskano
'Podajte nam roko'
^Medobčinskem društvu pri-\/ jateljev mladine Ajdovščina T že 59 let skrbimo za dobrobit otrok, mladih in staršev, tudi na humanitarnem področju. V sodelovanju z našo krovno organizacijo Zvezo prijateljev mladine Slovenije smo se vključili v akcijo 'Podajte nam roko - Nivea štipendijski sklad'.
Trem dijakom iz občine Ajdovščina in enemu iz Vipave smo tako omogočili prejemanje mesečne štipendije za celotno obdobje srednješolskega izobraževanja. Ob zaključku letošnjega šolskega leta smo dva štipendista nagradili z nepozabnim štiridnevnim izletom v Toskano, v sodelovanju z ZPM Ljubljana Moste Polje, v projektu 'Mladi in Evropa'. Takole je renesančno Toskano doživela srednješolka Lucija:
»V začetku počitnic smo se odpravili v čudovito, vinorodno, gričevnato, predvsem pa sončno pokrajino sredi Italije -Toskano. Ogledali smo si majhno in mirno mestece San Gi-mignano. Popoldne smo preživeli v Sieni, zvečer pa smo se kratkočasili na plaži. Naslednji dan smo si ogledali čudovit otok Elbo. Pozabili nismo niti na Napoleonovo vilo v dolini San Martino, z vlakcem smo se
popeljali v rudnik mineralov v mestecu Porto Azzuro. Tretji dan smo obiskali Piso in posneli nekaj fotografij ob poševnem stolpu. Pokukali smo tudi v mirno mestece Lucco. Zadnji dan smo se po zajtrku odpeljali še do Firenz, kjer smo si ogledali Michelangelov trg, od koder se ponuja krasen razgled na renesančno mesto (na fotografiji). Pogledali smo še stari most, palačo Pitti, trg Signoria, stolnico, znameniti Giottov zvonik ... in ravno, ko smo vzljubili Toskano, smo že morali nazaj domov. V zelo kratkem času smo videli ogromo in se imeli lepo.«
Ob naslednjem vseslovenskem projektu 'Podajte nam roko', ki bo predvidoma potekal letošnjo jesen, pa vabimo tudi vas, dragi bralci, da pomagate ustvariti čim več 'rokic' in tako prispevate v Učni sklad Nivee. Z majhno gesto lahko tudi mladim iz našega okolja omogočimo kvalitetnejše življenje in izobraževanje.
Urška Brežnjak
Oživiti turistično
društvo
T 7"rajevna skupnost Ajdovščina želi več pozornosti posvetiti A. razvoju turističnih dejavnosti in prireditev. Člani sveta namreč ugotavljajo, da kljub množici aktivnosti kraju manjka povezovalni člen, ki bi organizirano pristopil k razvoju turističnih dejavnosti, urejanju turistične infrastrukture ter prirejal krajevne dogodke, pa tudi večje promocijske prireditve.
Zato želi obuditi turistično društvo, ki ga je mesto že imelo, sedaj pa je čas in očitno tudi prava volja, da se ga ponovno oživi.	rl
GEODELA
UGODNE geodetske storitve
>• GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO
MEJNIKI NA PARCELI
*	DELITEV PARCELE \NA VSE STORITVE]
*	ZAKOUČBA
*	VRIS OBJEKTA V KATASTER
*	HIŠNA ŠTEVILKA...
URNIK: PON,SRE,PET
kontakt: Marko Breščak tel. (041) 28-38-29
pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info/aaeodela.si internet: www.geodela.si
Medobčinsko društvo prijateljev mladine
'Na krilih razigranega poletja'
V Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina v teh poletnih dneh ne počivamo. Pri nas je veselo, razigrano in ustvarjalno. Prostočasne aktivnosti v programu 'Na krilih razigranega poletja' so tako dobro obiskane kot še nikoli.
V rejšnji teden je bil v znamenju
1—^ mini jezikovnega tečaja angle-.X. ščine in francoščine. Zanimanje je bilo izjemno, saj je v obdobju od 16. do 20. julija tečaj obiskovalo kar 22 otrok. Prvi dan so spoznavali angleški jezik, drugi dan, ko se nam je pridružil še francoski prostovoljec, pa so se razdelili v dve skupini - 8 mlajših otrok je obiskovalo tečaj angleščine, ki ga je vodila prostovoljka Urška Colja, ostalih 14 pa tečaj francoskega jezika, ki sta ga vodila Staša Benko in Loic Martin. Oba tečaja sta potekala na sproščen, igriv način, primeren starosti otrok in dejstvu, da so še vedno poletne počitnice! V petek, ob koncu tečaja, pa so svoje znanje pokazali tudi staršem, ko so zaplesali in zapeli v obeh jezikih. Navdušenje je bilo izjemno z obeh strani.
Hiša mladih je pokala po šivih od ustvarjalnosti, saj so bile ustvarjalni-ce, ki so potekale od 26. junija do 13. julija, zelo dobro obiskane. V drugem tednu smo našteli kar 27 otrok dnevno. Otroci so uživah v naravi, kjer so nabirali materiale za ustvarjalne delavnice. Izdelovali so lične ladjice, ki so jih preizkusih v mrzli hubeljski vodi. S potepanja do izvira Hublja so v fotoaparat ujeli čudovite prizore iz narave, ki jih bomo v kratkem predstavili v Hiši mladih. Izdelovali so nakit iz perlic, ribice iz kolaža, šatuljice iz kartona, dolgojezične žabice iz odpadnih plastenk, mucke iz časopisnega papirja, rakovice iz školjk in še mnogo drugih umetnin. Omislili so si celo lasten ples. Počitniški utrip prvega tedna je posnela tudi ekipa TV Slovenije v prispevku
'Počitnice za najmlajše', ki si ga lahko ogledate tudi na naši spletni strani. Prostovoljci so z ustvarjalnimi delavnicami in igrami razgibali počitniško dogajanje tudi otrokom iz Vipave, Vrhpolja in Malovš. Počitniške aktivnosti so nam omogočile Občina Ajdovščina, Občina Vipava, Urad RS za mladino v programu 'Prostovoljno mladinsko delo' in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zelo so priljubljena tudi letovanja na morju, letos bo v organizaciji našega društva počitnikovalo več kot 120 otrok. Ena skupina otrok ravnokar obuja spomine na počitniške dogodivščine v Nerezinah, medtem ko skupina 39 otrok že uživa v Piranu. V drugi polovici avgusta pa je na sporedu še športno obarvana kolonija, prav tako v našem najbolj romantičnem obalnem mestu. Iz sredstev humanitarne akcije 'Pomežik soncu' bomo letos brezplačno popeljali na morje 56 otrok iz socialno ogroženih družin iz občin Ajdovščina in
Vipava. Iskrena zahvala gre vsem, ki ste darovali (ni še prepozno) tako v finančnih kot materialnih sredstvih. Razigran otroški nasmeh in pomežik soncu je naše največje zadoščenje.
12. julija smo z otroki iz zavoda CI-RIUS iz Vipave obiskali varovance doma starejših Pristan in se prijetno družili ob ustvarjanju punčk iz cunj. Druženje in delavnica je potekala v sklopu projekta 'Igrivo skozi mladost in starost', ki ga sofinancira Urad vlade za komuniciranje.
Na društvu smo z mislimi že v septembrskih dneh. V sodelovanju z ZPMS in Mladinsko knjigo smo začeli z razdeljevanjem rabljenih, a dobro ohranjenih šolskih torb za otroke iz socialno ogroženih družin. V naši pisarni si lahko ogledate, katera bo vaša zvesta spremljevalka pri nabiranju znanja v novem šolskem letu.
Če vas naši programi in prizadevanja za dobrobit otrok, mladih in družin prepričajo in smo vam 'prirasli k srcu', vas vabimo, da donirate 0,5 % svoje dohodnine naši organizaciji. Več informacij dobite na našem društvu ali na naši spletni strani www. mdpm-ajdovscina.si. Donacija je za vas brezplačna, ne glede na to, ah dohodnino plačate ali pa jo dobite povrnjeno.
Počitnic še ni konec, zato otroke in mlade tudi v avgustu vabimo v našo družbo. Pripravili smo tečaj rolanja, ustvarjalne delavnice in obisk adrenalinskega parka. Spremljajte nas tudi na spletni strani www.mdpm-ajdovscina.si in Facebooku.
Naj bodo vaši poletni dnevi prijetni in brezskrbni!
Urška Brežnjak
Restavracija in lounge bar Dama
Vsak dan sveže malice in kosila, f PIZZA	/
MALICE od 3,5 €	if
KOSILA od 3,5 €
tk
ev'V
i





I s
www.dama.si
da i»a
V'vD
a
i Vsak dan od 07.00 - 22.00 Rezervacije
Imate rojstni dan? Gostite večjo zaključeno družbo?
Na voljo smo vam na telefonski številki: 031 600 555 ali na info@daina.si
Invalidi 'zavzeli'
Nanos
Nanos, 14. julija - Na turistični kmetiji Abram je potekalo tradicionalno srečanje članov Društva Ajdovščina - Vipava, ki se ga je udeležilo blizu 170 članov.
rečanja so se udeležili tudi člani župan Marjan Poljšak, medobčinskega društva invali- Kot je že običaj, se je po uradnem dov Goriške ter predstavniki delu začelo sproščeno druženje, ki so društev iz Idrije, Dornberka in celo ga še dodatno začinili zvoki ansam-Metlike.	bla Javor.
Uvodne besede je prispeval predse- Zahvaljujemo se vsem donatorjem, dnik Društva invalidov Ajdovščina ki so nam pomagali pri izvedbi sre-- Vipava Miran Peršolja, zbrane pa Čanja.
sta nagovorila še podžupan občine	mp
Vipava mag. Alojz Durn ter ajdovski
Študentski Letni vrt v Palah
različnih dogodkov, vse pa bodo za obiskovalce brezplačne. Največ bo seveda glasbe, pri čemer bo nastopilo 16 stilsko raznolikih glasbenih skupin in izvajalcev, ob četrtkih bodo svoje dogodivščine predstavljali svetovni popotniki, nekaj bo še športa.
rl
"T" 7r" AŠ - ev Letni vrt je tradicio-nalna prireditev Kluba ajdo-JL ^».vskih študentov in dijakov, ki bo letos potekala že 17. leto zapored. V teh letih je že nekajkrat zamenjal prizorišče, sedaj pa seje udomačil na dvorišču ajdovske Hiše mladih v Palah. Skozi avgust se bo zvrstilo kar 22
:#
Kamnoseštvo Bele Simon s.p.
Spoštovani!
Sfvafa za sodeCovanje in zaupanje. V skupno vese [je se Bomo trudid tudi vnaprej!
Kopriva 40/d, 6221 Dutovlje tel.: +386 (0)5 764 06 34 gsm: +386 (0)31 330 203 E-mail: beles@siol.net
Na Otlico po adrenalin
V'
^ M e od lani maja pričakuje in M gosti različne skupine, želj-M «ine adrenalinske zabave, urejen PAINT BALL poligon na Otlici. Tako lahko na označenih 12. 000 kvadratnih metrih, v avtentično starem Trnovskem gozdu, uprizarjate poletne ali zimske bitke med prijatelji in nasprotniki, ki si jih gostje
ali pač z barvno kroglico 'ustreljeni' igralci ogledajo do konca iz urejene in zaščitene tribune.
Domačin Miran Krapež, član TD Okno ter vlagatelj in oskrbnik poligona pravi: »V društvu Okno se zavedamo, da take in podobne pridobitve in novosti koristijo vsem. Več kot imamo turističnih produktov,
več obiska bomo imeli vsi. Tako se na našem poligonu preizkušajo taborniki, ki taborijo na Kovku, razne skupine pohodnikov, mladeži, sodelavcev iz podjetij ipd. , ki se kasneje lahko ustavijo na Sinjem vrhu ali na Predmeji, Čavnu, Golakih. V tem smislu je ureditev 'Hotela na Gori' v skladu s tremi variantami (študija podjetja Da Noi) za celo Goro bistvena zadeva, saj bi bil 'Hotel' generator drugih, dodatnih dejavnosti, ki nas bodo v navezi z aktivnostmi na Lokvah, povezali tudi z njihovimi gosti, ki jih zna biti tudi do tisoč na dan. Kolesarjenje, tek na smučeh, padalstvo, pohodništvo, nadgrajene z
zdravim okoljem in temu primerno hrano, so naše turistične prioritete. Tako je ta naš poligon samo kamenček v celotnem mozaiku, da katerega moramo priti.«
Na PAINT BALL poligonu lahko hkrati gostijo do 12 oseb. Za 15 € na osebo dobite na izposojo vso opremo (kombinezon, protibolečinski opr-snik, čelado, očala, rokavice, puško - marker ter 100 nabojev - kroglic z barvo). Kroglice lahko dokupite. Dve skupini se borijo za osvojitev zastave
na sredini poligona, zadeti mora odstopiti. Skupine se najavijo na telefonu 031 599 795, praviloma je zbirno mesto pred gostilno na Otlici. Več informacij dobite na www.paintball-otlica.si.	PR
Otroški ringaraja v Gojačah in Malovšah
‘▼'organizaciji Medobčinskega \ / društva prijateljev mladine T Ajdovščina so se v dvorani KS Gojače - Malovše med 4. in 9. julijem 2012 odvijale brezplačne delavnice za otroke. Naš poletni ustvar-
jalni ringaraja smo v soboto, 7. julija, domiselno popestrili tudi z glasbeno igrico, kjer je kot osrednji del 'sodelovala' pravljična zgodbica o mavrični ribici.
Dvorana je bila polna nasmejanih otrok. Vzdušje na delavnicah je bilo živahno; lepa presenečenja so se kar vrstila, saj smo se skozi zdrav smeh in sproščujoče družabne igre mimogrede tudi veliko koristnega naučili.
Naš poletni ustvarjalni ringaraja je potekal v polnem doživljanju. Otroci so risali in slikali so na školjke, izdelovali morske živali, iz stiropornih kroglic pa raje kot ribice delali nadvse privlačne sladolede. Domišljija je ideje še bolj obogatila in nastale so tudi lutke, med katerimi seveda ni manjkal niti kapitan. Naše razgibane delavnice so obiskali tudi mlajši otroci, ki so poletne izdelke naredili skupaj s starši.
Med poslušanjem prijetnih poletnih pesmic so otroci slikali tudi na steklo ter na svilo. Za glasbeno igri-
co, kjer iz pravljice Mavrična ribica nastopa slavna mavrična ribica, so otroci naredili tudi zelo slikovito ladjo. Ko so jo dokončali, smo z nekaj otroki vadili glasbeno igrico, medtem pa peli poskočne poletne pesmice. Pravljična glasbena igrica je otrokom, pa tudi staršem, postajala vedno bolj všeč, zato smo sklenili, kljub temu, da je bolj poletna, da bi jo še po nekaj vajah zaigrali med avgustovskimi ustvarjalnimi delavnicami.
Otroci so med delavnicami in po njih izžarevali posebno energijo poletja. Takšne delavnice so zares pravo razvedrilo za oči in dušo. Kot metulj, ki ves srečen leta po živo cvetočem travniku poletnih ringaraja ustvarjalnih dogodivščin. Katja Krkoč
A
RADIO CENTER
106.9 MHz
Vipavski konjeniki krojili furmanski praznik
In zmagovalec je... Sveti Štefan
Postojna, 8. julija - Na furmanskem prazniku pred Postojnsko jamo je bilo središčno dogajanje namenjeno nastopu vozov oziroma: konjskih vpreg iz različnih koncev Slovenije. Prvo nagrado je komisija prisodila vozu, ki je prikazoval vožnjo večtonskega kamnitega bloka iz kamnoloma Repentabor vTrst. Vozje pripravilo Konjeniško društvo Sveti Štefan Vipavska dolina iz Vipave.
21. furmanski praznik sta sicer zaznamovala vročina in nekoliko manjši obisk, čeprav so se organizatorji zelo potrudili in pripravili pester program - tudi na stojnicah, kjer je več kot 40 obrtnikov predstavljalo številne predmete in njihovo izdelavo, povezano s furmansko dejavnostjo. Predstavniki lovskih družin s Krasa, Brkinov, Notranjske so se pomerili, kdo zna pripraviti boljši
paradi vozov je sicer veljalo društvo Doli iz Lokavca za 'Furmanski trajn', toda komisija je presodila drugače in Lokavčani so celo ostali brez ' meda-
Ije'-
Zato pa so bili zmage toliko bolj veseli člani društva Sv. Štefan, ki so proslavljali še pozno po zaključku povorke in ob tem kovali načrte za naprej. Želijo si namreč, da bi marmornati blok peljali še po izvorni
furmanski golaž. Poustvarjalci narodno zabavne glasbe so tekmovali na diatonični harmoniki, predstavilo se je Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Postojna in razstavilo svoje jeklene konjičke. Osrednje dogajanje je bilo namenjeno sprevodu dvajsetih vozov, ki so prišli s Primorske, Notranjske, Dolenjske, Gorenjske ... Ob narodnih vižah, mažoretkah in pokanju bičev so zapolnili osrednji prireditveni prostor. Za favorita na
poti, torej iz Repentabra v Trst. Tokrat so kamniti blok naložili v kamnolomu v Lažah in ga potem po cesti prepeljali do Postojne.
Zanimivo, vipavski konjeniki so ob prvem osvojili tudi mesto tik 'pod stopničkami', in sicer za voz, ki ga je pripravil (in vozil) podmladek društva, za tradicionalni voz s čebri, ki so ga po Vipavski uporabljali za vožnjo grozdja iz vinogradov do kleti.
ep

‘TT&cito®’ @8)0(2300 SS) DD®S)®JB©
HksMsiffl®!?® ofiflS®® ©□ isKrO
mm
Timm
mmmm

Mitja Tripkovič
Spoštljivo odprto pismo Antonu Žagarju
Dušan Krečič
Za IKO... Primorje, za...?
teljev in g. Župančič (sodnik evropskega sodišča za človekove pravice) je lahko utemeljeno izrekel in zapisal: »Psihopati, sociopati in patološki lažnivci so visoko med nami (izvoljeni, imenovani, izbrani), zmotno je misliti, da so varno zaprti v norišnicah!«
Lastninilo se je na kredit, zastavljalo olastninjeno in za vračilo kreditov porabilo ustvarjeno, kar se v odgovornem kapitalizmu nameni za razvoj podjetja.
Vse po zakonu, na meji ali pa nezakonito. Kaj je bilo isto dejanje kdaj in za koga, pa odvisno le od aktualne barve vladajočih. Hazardirali so z na svojim zase in za izbrance, po izbruhu finančne in posledično gospodarske krize, ko se je podrla hišica iz kart pa, kot da niso nič krivi.
Saj si danes večina nas lahko, ob okleščenih penzijah ali v vrstah za delo, za zelo zelo grenko zabavo vodi evidence nešteto osumljenih, obtoženih tajkunov, ministrov, poslancev, nadzornikov, bančnikov in aktualnih predsednikov. Obsojeni so redki.
Kako le, če pa se še izvoljen poslanec LDS na seji občinskega sveta resno sprašuje ali je dovolj dokazov, da bi tajkunu odvzeli častni naslov. Kot da je vrsta 700 novih brezposelnih in na cesti prekratka!
Osebno bi bil presenečen, če kdo od vseh v službi kapitala ne bi ugotovil, da smo za to krivi vsi. Brez strahu! G. Klemše nas je v Prebliskih (PN) opozoril, »da krivca za razmere, ki so težke, ne smemo iskati v drugih, da smo navsezadnje vsi soustvarili take razmere.«
Pred tem pa me je v isti kolumni razveselil z ugotovitvijo, »da nikomur več ne zaupamo (ne politikom ne gospodarstvenikom, ne učiteljem ...), da to pomeni živeti v družbi strahu, kjer se vsak bori le še za to, kar ima, ne pa za prihodnost, da kljub storjenim napakam razmere še niso katastrofalne, ter da se bodo stvari prej ali slej popravile (toda ne same od sebe)«, pri čemer je populizem in polarizacijo v politiki ocenil kot slabo.
Ja, vesel sem bil, saj sem komaj čakal na zapisan signal, da so družbene in gospodarske zadeve tako potonile, da so se je v družbi strahov, strahovom materialno in človeškega dostojanstva oropanih delavcev več generacij, pridružili strahovi lastnikov kapitala.
G. Klemše ni kdor koli. Je predsednik uprave Interfin naložbe Koper. Upravljalec kapitala.
Lastniki kapitala so brez kapitala manj od nič, le posest jih utemeljuje. Ko je ta ogrožena, ukrepajo.
Slehernega, ki vam bo pred volitvami ali referendumom na hišnem pragu za »ZA« obljubljal med in mleko, ne pa znoja in solz (bognedaj krvi!), mahnite po gobcu. Laže!
Našteto, brez bognedaj, je na začetku II. svetovne vojne Angležem obljubil njihov premijer in znameniti državnik sir VVinston Churcill. Na volitvah po zmagoviti vojni (slovenski partizani in samo partizani so bili zraven) je izgubil - ob smrti se mu je priklonila in ga počastila vsa Anglija s kraljico na čelu. Ni jim lagal.
Kako drugače od plešastega Mayer-ja!
poštovani kolega svetnik v Ob-^^činskem svetu. Najprej, da ne Vk-r bo pomote, prav zaradi dejstva, ker vas visoko cenim, pišem tole pismo, ki ga bodo prebrali mnogi. To-rej> če bi mi ne bil drag, bi mi bilo vseeno, kako ste na zadnji seji OS nasprotovali preklicu naziva častnega občana mag. Dušanu Črnigoju. Mogoče se ne bova prepričala in bova ostala v tem primeru vsak na svojem bregu, ampak dovolite, da vam sedaj, ko je nevihta mimo, povem, o čemu, dragi kolega, po mojem skromnem mnenju, mogoče niste dovolj premislili.
Vaše razmišljanje na seji v bran Čr-nigoju je bilo dokaj čustveno. Že res, da je življenje brez srca pusto in prazno, vendar ... Kot izvoljen svetnik ste politik in politik mora razmišljati čim manj privatno. Zasledovati mora vesoljski in zemeljski javni interes in se ob vsaki izrečeni besedi zavedati, kakšen vpliv bo imela na celotno in ne samo na sosedsko javnost. Zato so nas ljudje izvolili. Ker verjamejo, da bomo mislili na njih. In ne na svojo lastno določenost, svoja čustva.
V bran Črnigoju ste tako navajali izpoved delavca, ki da je imel suho obuvalo na gradbišču šele od tedaj, odkar je imenovani prevzel vajeti Podjetja. Jaz bi vam lahko prenesel izpoved drugega delavca, ki mi je dejal, da je kot strojnik na Primorju imel vedno tri centimetre debelo denarnico, ker je delal na terenu v Bosni šest dni na teden po najmanj deset, dvanajst ur na dan. Ker mu podjetje ni plačevalo dajatev in prispevkov za nadure, znaša njegova današnja pokojnina manj kot šesto evrov. Vprašajte tiste, ki so na Lipi delali večinoma po sedem ur in pol in niso imeli nikoli visokih plač, kakšno Pokojnino imajo? Enake in pravilo-nta višje! Lipa je namreč plačala vse prispevke, ki so si jih delavci navsezadnje zaslužili. Zakaj jih Primorje ni? Mar ni bilo stanja na računu? Kaj je morala te prikrite kraje?
Nadalje. Črnigoja ste branil z besedo, da »hočemo njegovo kri, da pomirimo ljudi«. Dragi moj Žagar - kdo jih je pa razjezil? Mar je lahko gledati delavcu, kako rubežniki odvažajo stroje, na katerih je porabljal svoj zemeljski čas in za katere je skrbel kot za svojega otroka? In da čez čas ugotovi, da je šlo za programiran rubež? Se vi ne bi jezili, če bi vam med poukom, ne da bi vas kaj vprašali, vzeli redovalnico in kredo pred nosom, ki bi jo čez čas uporabil nek drugi učitelj?
Še nekaj - z odvzemom častnega naziva nismo nikomur spustili krvi.
Vsaj zame v tem smislu obstajajo tri kategorije: slab občan (1 %), občan (98 %) in dober občan (1 %). Z odvzemom časti je Črnigoj tako iz dobrega občana, v mojih očeh, postal navaden občan. Kot nas je velika večina. Če bo kdaj postal slab občan in spal v črtasti spalni srajci in »s privezano kroglo na nogi«, bo odločilo seveda sodstvo in ne naš občinski svet. Moram pa reči, da mu, po moje, ne kaže najbolje. Kartelno dogovarjanje smatra zahodno, anglosaksonsko pravo za mafijsko dogovarjanje (hudodelna združba) in take reči verificirana država (in dobrodelna družba) sankcionira, ker se boji, da bo mafija postala močnejša od nje same in da bo državi zmanjkalo cekinov za učitelje, zdravnike, pravljičarje ... Ki jih mi vsi potrebujemo, razen nadutih.
Da je kriva svetovna gospodarska kriza za stečaj, ste ugotavljal na seji in nas prepričeval, da če krize ne bi bilo, bi imel Dušan premajhne prsi za vse medalje, ki bi mu jih hoteli izobesiti. S tem ste verjetno hotel opozoriti na »majhnost ljudi in politike« in v tem se z vami popolnoma strinjam. Vendar naj kot agnostik opozorim - nadutost (in njen oče napuh) je po
katoliškem nauku naglavni greh. Koliko napuha je v Dušanovi oceni, da »ko teče sto na uro«, bo teklo vedno tako? In da so viri zato, da se jih prisvoji? Ne veva ne vi ne jaz.
Nadalje. Skliceval ste se na kupljeno pravno mnenje, ki smo ga dobili s strani nasprotnikov odvzema časti (Suzana Krašna - Zares in Peter Kodrič zveza za Primorsko) pred sejo občinskega sveta na mizo. Že tam sem dejal, da verjetno stane tako napisano mnenje ljubljanske odvetniške pisarne cca 2.000 evrov.
Žagar - v tistih dveh papirjih je bil skrit denar Primorja! Zakaj ni bil deležen teh dveh tisočakov podizvajalec, ki je pošteno opravil svoj posel in ki bo sedaj v veliki meri izpadel zaradi premajhne stečajne mase. Kakor tudi delavci s prispevki za pol leta in tremi plačami. Kakor tudi mi vsi skupaj, ko bomo ob zvokih zvonov (1 in 2) ter z reševanjem države (NLBKBM) 'popušili', beri plačali, tudi gradbeniško izgubo in pohlep?
Mahali ste torej s 'hudičevo karto'. Še posebej zato, ker to ni bila sodba vrhovnega sodišča ali pač ustavna presoja. Da odloča denar, ki lahko
kupuje interpretacijo prava in napihovanje samo deloma primernih pravniških členov - to ste zagovarjali, spoštovani kolega. In po malem strašili tiste svetnike, ki imajo več prijateljev v družini Zajec in manj v družini Volk. Nekateri (večina - 19 : 4) pa smo vedeli, da v grmu tiči družina Lisjak, ki ji končno pojemajo moči.
Da odvzemamo čast po alineji člena, ki je najbolj podoben socialističnemu kriteriju družbeno politične moralne primernosti, ste opozarjal za neprimernega že maja, pri sprejemanju novega Odloka o priznanjih, kije zatem omogočil preklic. Ob preklicu časti samemu ste svoje mnenje barvito nadgradili, da gre za podobne rabote, kot je lov na čarovnice, heretike, drugače misleče in homoseksualce. Hude besede. V nekaterih pogledih, celo blizu resnice.
Zato si bom, ob zaključku, pa res brez zamere prosim, dovolil, s hudim vprašanjem spozabiti se tudi sam. Mislite, tovariš Žagar, da bi bili vi en sam dan ravnatelj šole v socializmu, če ne bi takrat odgovarjali kriteriju družbeno politične primernosti? Zakaj se takim izbiram in kriterijem niste uprl že takrat? Kje so bile tedaj
čarovnice, heretiki, drugače misleči in homoseksualci in kje ste bili vi, kolega Žagar? Pri resnici, blizu ali daleč od nje?
Danes je namreč resnica ta, da mag. Dušan Črnigoj ni več častni občan Občine Ajdovščina in pika in da ste drugače misleči vi. Meni je oboje prav! Prvi del trditve na račun pravice, drugi na račun svobode.
Ampak res, z odličnim spoštovanjem, pozdravljen kolega svetnik profesor Anton Žagar!
P. s.: V primeru, da na odprto pismo ne želite javno odgovarjati, a da se vam vseeno zdi potrebno nekaj od - in ali do - govoriti, pridem lahko, kot vedno, rad na pogovor, seveda po vašem povabilu, na naslov vašega prijaznega doma ali pač kam drugam.
T ončujem z zgodovino, naslov bi postal predolg, tako kot je A^.dolga že dvajsetletna zgodovina 'potapljanja ladjic' (SKP, TPO, LIPA, IKA, Primorje ...) vzgornjevi-pavski dolini.
Vse v imenu po osamosvojitvi prvega med neenakimi - kapitala. Vajeti so v roke vzeli politika in menedžerji.
Storjene krivice so se popravljale z novimi, iz osvoboditve od okupatorja zraslo oblast in družbeno ureditev 'enoumja' je zamenjala oblast kapitala v spregi z 'osvoboditelji' in 'osamosvo-jitelji' ter njih idejnimi sopotniki in nasledniki.
('Osvoboditelji' so se med NOB borili za svojo lastnino, lastnino delodajalce, vero... Z orožjem, prejetim od okupatorja, so ohranjali status hlapca. Tujcu, kapitalu, Cerkvi... Na vse načine bi še danes dopolnjevali in osvetljevali neizpodbitno. Kot g. Možina, ki je tudi za mnoge poznavalce pogojno korektno napisano od g. Podbersiča izkoristil za opravičevanje in zmanjševanje pomena boja proti okupatorju. Za lastne pobite in nasilje okupatorja nad prebivalci naj bi bili krivi borci proti okupatorju. Pa še kako, toda sprevrženo prav ima. 'Raznobarvni' se še danes ne bi kregali in razdvajali na temo: severna Primorska, južna Primorska, Goriška, Primorska, itd. Brez upora in po njih pokorno bi Primorci ostali in bili provinca Venezia - Julia. 'Osamosvojitelji', sem zapisal, ker so se tudi med temi takoj začele delitve na manj in bolj zaslužne, na prave in manj prave. Pomembna je postala barva.)
Oblast 'enoumija' je po plebiscitu nasledila oblast parlamentarne demokracije. Po rezultatih sodeč pa utemeljeno poimenovana oblast 'brezumja'. Ne za vse. Le za zavedeno, neobvešče-no, naivno, delovno in pošteno predvsem pa zaupljivo ljudstvo - delojemalce in volilce. Politiki in sprega so in vedo, kaj delajo. Ker, kot sem zapisal, kapital še potrebuje potrošnike, politiki pa volilce za izvolitev k koritu.
Zato so za certifikati prišli pidi in finančni holdingi. Lastninjenje vsega vrednega, ropanje bogokletno 'našega' v korist redkih posameznikov. Sprva previdno in z majhnimi usti, v zadnjem desetletju pa jih roparjev (novodobnih menedžerjev in finančnikov, ne glede na barvo in glede na aktualno barvo) niti sram ni bilo več. Le že pokojni osamosvojitelj g. Pučnik je imel dovolj j..., da je že pred plebiscitom napovedoval bolj enake od enakih in več in manj slovenske državljane (izbrisani). Njegov besednjak ni bil nič drugačen od besednjaka Tudmana ali Miloševiča, je v Delu ugotovil g. Soban.
V samo nekaj letih so se 'poklicani in izvoljeni' izkazali za vredne svojih uči-
Republika Ajdovščina
/'"l tvari v zadevi častnega občan-^^stva je zapletel in odpletel v bi-stvu kar župan Poljšak sam, ko je za 24 ur izjavil: »Častno občanstvo je bila politična podpora proti aferi Čista lopata«, ki jo on še vedno vidi kot politično diskvalifikacijo. Tako nekako. S tem je jasno priznal, da je v bistvu zlorabil institut častne nagrade v politični namen, na kar so nekateri svetniki že takrat opozarjali. Nagraditi nekoga za izjemne dosežke je merljiva stvar, jasna vsakomur, in tudi po navadi tudi sporna ni.
Sporna (vsaj zame) pa je kategorija častnega občanstva. Kaj pa čast pravzaprav je? Ali človek čast sploh potrebuje? Ali potrebujejo ljudje, da nekega človeka častijo, in čemu? Osebno bi vse nagrade, ki temeljijo na osnovi časti, kar ukinil. Čaščenje samo namreč izvira iz religioznega
bistva in to je čaščenje Boga. Hvalnica življenju, tistih, ki smo trenutno v njemu in odpiramo usta v ta namen, če hočete.
Je pa gospod Bog skozi celotno zgodovino, za našo predstavo o njem, nekako 'poslovno odsoten'. V svoji negotovosti in naveličanosti čakanja, si vselej ljudje sami poiščemo 'vršilca dolžnosti gospoda boga' kar med seboj. Vedno jih dovolj čaka v vrsti na to delovno mesto. Skupni imenovalec: Narcis! Če še ni, pa postane. Poklicna bolezen pač. Biti vršilec dolžnosti gospoda boga in ostati prizemljen je 'satansko naporno'. A druge izbire ljudje največkrat nimamo. Cena pa je vselej velika.
Če se vrnem v republiko Ajdovščino, vsaj tako se mi zdi (nepriznavanje evropske unije z neobešanjem evropske zastave, nepriznavanje aktivnosti slovenskih preiskovalnih organov na območju občine Ajdovščina kot pravno in ne politično dejanje), ustvarja naš župan Marjan Poljšak neko fantazijsko državo po svoji podobi, katere hočeš nočeš državljan sem tudi jaz. Ali pa tudi ne. V žepu imam samo pasaport sosednje republike Slovenije in bom v lastnem domu naenkrat nevede pristal med izbrisanimi.
Zbogom domovina!
M. %*i
Aleksander Lemut
Vojne sirote, oglasite se!
Spoštovane občanke in občani Občine Ajdovščina!
/f oje ime je Vladimir Gr-j \/ J želj, doma sem iz Hrpelj. .A. ▼ JLSem v pokoju in raziskujem krajevno zgodovino. Tako sem pri tem delu naletel tudi na otroke padlih borcev in bork, vojne sirote, ki so svojo mladost preživeli v Št. Petru na Krasu, sedaj Pivka, v 'Mladinskem domu Toneta Tomšiča', ki so ga uredili v Windischgraetzovi vili. Med temi otroci jih je bilo tudi nekaj iz naše vasi in sem jih obiskal. Njihove pripovedi so zelo zanimive. Padla je ideja, da bi se še živeči prebivalci doma nekje srečali in obudili spomine na tiste čase. Vseh sirot je
bilo skoraj 200 in so prihajali z vseh koncev, zato gre iskanje počasi.
Za osvežitev spomina prilagam fotografijo Windischgraetzove vile (fotografija je last Notranjskega muzeja Postojna), pa tudi pesem, ki jo je napisal vaš sotrpin Alojz Placer iz Rodika, sedaj živeč v Hrpeljah, o vašem življenju v tistih časih in jo poklonil majhni deklici Marici Okretič. Če ste tudi vi v letih od 1946 do 1953 prebivali v tem domu, me prosim, pokličite na tel. 05 680 11 27 v večernih urah ali na mobi 031 539 028 cel dan.
Lep pozdrav na Vipavsko, Vladimir Grželj
VJCRJADTNO OTROŠTVO
Je sto nas 6 to in več se ne spominjam cfobro davnega tam leta štirideset in šestega.
Zbrani z vseh vetrov majhni in veliki deklice in dečki vojne vse sirote.
So v ‘Pivki zhrati nas Sv. Peter na 'Kfasu tedaj d1 prekrasni hiši tam nastanili so nas.
Jokali smo zares verjetno vsi tedaj kg nas od svojcev so speljali v nekg tujo vas.
Je hlo hudo in žalostno ni hlo očeta, mame ne da hi tolažili pač nas v trenutkih žalosti.
4
jVas tuji so ljudje prekleto trdo vzgajali ni milosti hilo usmiljenja še manj.
"Končali šolo tam smo smo nižjo še gimnazijo odšli drugačni smo domov od njih, kj vzgajani so hili doma.
Se tole naj pavem kg sem prišel domov takg so spremenili nas da mami, mama, nisem mogel reči več. dam mame ni hilo!
Smo največji luzerji gospodarske krize!
✓'"'V b zaprisegi nove vlade sem I Iprav v tem časopisu zapi-sal: »Pa smo jo le dočakali! Novo, težko pričakovano operativno vlado. Naj bi bila leva ali desna, resnično je bil zadnji čas.« Verjel sem, da predsednik vlade Janez Janša ne bo ponovil napak svoje prve vlade. Da z obljubami misli resno! Da bo, tako-rekoč podarjeno vladanje, izkoristil za boj z gospodarsko in finančno krizo! In prav zato je razočaranje toliko večje. Ne samo moje! To sploh ni bistveno! Razočaranje mednarodnih gospodarskih in finančnih krogov, ki nam vztrajno nižajo bonitete, ki nam ne zaupajo več, ki nam ne verjamejo več! Posledično se naše zadolževanje enormno draži in po višini že zaseda sam vrh med članicami Evropske unije. Prebiram časopise, Delo, Finance ... Naslovi so vse bolj dramatični! Slovenija, luzerka srednje in vzhodne Evrope! V regiji bodo rasla vsa gospodarstva, razen Slovenije! Padec BDP nad vsemi pričakovanji! In še, in še. Kaj dela vlada in pred-
vsem, kaj dela njen predsednik. Večina ga enostavno ne prepozna več. Kam je šla njegova odločnost, prepričljivost in karizma? In ne samo to. Strinjam se s komentatorjem Financ Stanislavom Kovačem, ki pravi, da nam predsednik vlade koplje dolžniški grob. Naše obresti so se v začetku julija bistveno povečale, kar sovpada s številnimi nepremišljenimi in paničnimi izjavami predsednika o možnosti, da bomo morali tujino zaprositi za finančno pomoč. Pri tujih vlagateljih se je močno povečal strah pred bankrotom Slovenije in dramatične posledice so tu. Medtem, ko se v ostalih državah predsedniki vlad trudijo prepričati finančne trge v stabilnost in odločenost za izhod iz krize, pa nam naša vlada nespametno, še dodatno otežuje pogoje gospodarjenja. Kot da ne bi bilo že dovolj hudo? In na svoji glavi smo občutili, kako deluje vedenjska teorija o samoizpolnjujoči dolžniški krizi in kako uničujoče učinke lahko ima.
Pa to še ni vse. Iztek prvega polletja nove vlade je zaznamoval izbruh politične krize, povezan z zlatim fiskalnim pravilom. Predsednik vlade se je nespametno odločil, da na njegov sprejem veže zaupnico o vladi. Kar je ekonomski krizi dodalo še politično krizo in dodatno povečalo pesimistična pričakovanja tujine. Če bi predsedniku Janši uspela sprememba ustave in zapis zlatega pravila vanjo, bi bil to najmanj čudež. Zanj bi morala namreč glasovati tudi opozicija. Vodja opozicije pa je
V3#.
. • *
if£J|
m/

H PICERIJA CASTRU M
TIT
•	pica na meter
•	testo iz polnozrnate moke
|| RESTAVRACIJA PLANIKA
•	restavracija “Alla carte" izbrane jedi po letnih časih
•	restavracija “Klasik” - meni mesni, ribji ali zelenjavni
•	catering od 20 do 500 in več oseb
^ PIVOVARNA IN PIVNICA
u
# bio ječmenovo pivo - prvi v SLO
Vabljeni na letni vrt hotela vsak petek ŽIVA GLASBA
IGRALNI SALON CASTRA Ajdovščina, Slovenija
'f'	www.hotelgoldclub.eu
Zoran Jankovič, relativni zmagovalec volitev. Dejstvo je, da se s predsednikom Janšo sovražita, saj ga je neusmiljeno pregnal iz Mercatorja. Da je le - ta s tem začel izgubljati tržni delež ter moč in da sta zaradi tega Boško Šrot in Igor Bavčar uničila polovico slovenskega gospodarstva, je očitno le stranska škoda, ki ne bo nikoli kaznovana. Kot ljubljanskemu županu pa mu je nato pobral še ogromna proračunska sredstva in mu tako bistveno otežil županovanje. Da bi lahko šel Zoran Jankovič preko tega, ne verjamem. Še posebno zato ne, ker vlada ne drži obljube, da ne bo sprožala ideoloških tem. Toda prav tu je izjemno uspešna! Očitno to delo briljantno obvlada. Z dobro merjenimi udarci zabada nož naravnost v srce volilne baze Pozitivne Slovenije. Praporščaki na državni
proslavi, peterokraka zvezda, ideološko pobarvano zmanjšanje pokojnin, je le preveč za njih. Druga zgodba je bivši predsednik vlade Borut Pahor. Verjamem, da bi glasoval za zlato fiskalno pravilo. In ta kljub temu, da mu je opozicija neusmiljeno sesuvala vse reformne poskuse z znano referendumsko norostjo, brez primere v demokratični Evropi. Ter mu tako uspešno sesula vlado, nas pa pripeljala na sam rob prepada. Borut Pahor je pač poštenjak, brez sodnih procesov nad glavo in bi to naredil, ker Slovenija pač to nujno potrebuje!
Kaj je potrebno storiti? Predvsem je potrebno ohladiti glave politikov! Še zlasti si jo mora ohladiti predsednik vlade Janez Janša. Nujno potrebuje dobrega svetovalca - komunikologa, da ne bo delal tako strahovite škode, ampak pomirjal trge in krepil zaupa-
nje v naše reforme, izhod iz krize tet zagon gospodarstva. Zlato fiskalno pravilo pa z lahkoto vključi v Zakon o javnih financah, tako da doda člen o kazenski odgovornosti z maksimalno denarno kaznijo v primeru kršenja fiskalnega pravila za predsednika vlade in odgovorne ministre. Gre za tako imenovani skandinavski model in za primer najbolj uspešnega izvajanja uzakonjenih fiskalnih i pravil. Za to pa potrebuje le 46 glasov poslancev, ki pa jih pozicija tudi ima-Drugače? Drugače pa nam bog pomagaj! V gospodarstvu dobesedno črkujemo! Zlom je blizu! Tudi tisti, ! ki še vztrajamo, ki se še borimo in poskušamo preživeti, ne vidimo več smisla v svojemu Sizifovem početju. Predsednik in ministri, začnite delati!
Latnik 129, 3. avgust 2012
Vipava, Slovenija - Lumbin, Francija
OBČINA VIPAVA
Pot od prijateljstva do občinskih projektov
»Nekoč je bil kraj v pogorju Alp, imenovan Lumbin, kjer so živeli ljudje, topli in odprti, ki so želeli spoznati druge ljudi, iz drugih krajev, iz drugih dežel.«Tako se, kot pravljica, pričenja knjiga - fotoalbum, ki ga je gospa Gisele Giraud, predsednica društva Julka iz Lumbina v Franciji, podarila županoma občin Lumbin in Vipava.
Društvo Julka
In kot pravljica se je tudi začelo pobratenje med francosko občino Lumbin in občino Vipava. Zasluge za to ima društvo Julka, z uradnim nazivom Julka Lumbin Europe Ami-tie. V njem so se namreč združili»... ljudje, topli in odprti, ki so želeli spoznati druge ljudi, iz drugih krajev, iz drugih dežel.« Zato so za dejavnost svojega v letu 2005 ustanovljenega društva izbrali pobratenje, saj so želeli spoznati prebivalce kakšnega kraja v drugi državi, se z njimi spoprijateljiti, skupaj preživljati lepe trenutke in se naučiti medsebojnega cenjenja in spoštovanja. Ni naključje, da so si kot prvi kraj spoznavanja
Gisele Giraud
izbrali Slovenijo in našo občino, saj so stari starši predsednice društva izvirali prav iz Vipave in Gradišča pri Vipavi. In po stari mami Julki (Vipavki Julki Poniževi) je društvo dobilo tudi del svojega imena.
Naslovnica knjige - fotoalbuma je opremljena z nazivom in znakom društva ter besedilom '2005 - 2011 Lumbin - Vipava; Naissance dune amitie' (Rojstvo - začetek nekega prijateljstva).
Vsebina se pričenja s predstavitvijo francoske občine - kraja Lumbin, nato Slovenije in Vipave ter društva Julka. Sledi ji kronologija vseh srečanj med prebivalci Lumbina in prebivalci naše občine, ki so se zgodila med letoma 2005 in 2011.
Tu se pravzaprav začenja tisti pravljični del zgodbe, ki je v šestih letih iz ljudi, ki na začetku niti vedeli niso, da nekje obstajata kraja Lumbin in Vipava in ki so si bili popolni tujci, naredila znance in še več - prijatelje!
Kronologija srečanj:
2005 - srečanje Gisele in Daniela Giraud z županom Ivanom Prin-cesom in podžupanjo Sonjo Božič Pudgar ter pripravljenost občine Vi-
pava za sodelovanje.
2006 - Šest predstavnikov društva Julka je v juniju obiskalo Vipavo, da bi spoznali svoje bodoče prijatelje. Občinskim predstavnikom so predstavili svoje društvo in njegove dejavnosti ter uradno izrazili željo po sodelovanju med Lumbinom in Vipavo. Osebno so se srečali s predstavniki komornega zbora Ipavska in se dogovorili o predstavitvi zbora
župan pa jo je podpisal 15. septembra 2006.
V sklopu obiska sta bila organizirana tudi skupni večer s prebivalci Lumbina ter nastop komornega zbora Ipavska. Koncerta se je udeležila tudi Suzana Crassard - Marič, predstavnica slovenskega veleposlaništva v Francij. Tudi sama je poudarila pomembnost sklepanja prijateljskih vezi med skupnostmi iz različnih dr-
m, amine i.
Mva iSloveaiei d mvitč . adhfkents inerrredi suit
u ime reumon amirol
* tc«re dvec ani-
pation des joueurs pava i ime random Slovenie du 3 au 12 Juillot ot auties manifestaUons pe-tentieiles.
La reunion s'e!it tenninče par le partag« de la galette
LUMBIN
sameri TI.OLŽOO^
Plein de projets pour Julka
Une rtunton amicste pour Plen comotencer ranirte.
Društvo Julka - vsako leto v pripravi novih načrtov
in koncertu v Lumbinu. V času štiri- žav. V času obiska v Franciji so bili dnevnega obiska v Sloveniji so špo- vsi slovenski predstavniki nastanjeni znali Vipavo, obiskali okoliške vasi po domovih članov društva Julka, ter slovensko obalo. Udeležili so se kar kaže na izjemno željo društva po prireditve ob občinskem prazniku in boljšem medsebojnem spoznavanju ob tej priložnosti je mag. Ivan Prin- in skupnem sodelovanju, ces, župan občine Vipava, slavnostno 2007 - Na pobudo društva Julka se podpisal listino o pobratenju. Listino je Nogometni klub Vipava udeležil je izročil Gisele Giraud, da jo v nje- tradicionalnega mednarodnega no-govem imenu prenese županu obči- gometnega turnirja ekip od 10 - 12 ne Lumbin.	let starosti, ki se je odvijal v sose-
S tem obiskom so se člani društva dnjem kraju Crolles. V Lumbin se je Julka ter prebivalci Vipave začeli tako odpravilo deset članov nogome-medsebojno spoznavati, začele pa tne ekipe in 33 odraslih. Spremljala so se oblikovati tudi prve prijateljske jih je podžupanja občine Vipava So-vezi, ki so se pozneje še utrdile.	nja Lukin. Otroci so bili nastanjeni
Avgusta istega leta je 33 - članski pri družinah svojih vrstnikov iz no-Komorni zbor Ipavska, ki ga je spre- gometnega kluba Crolles - Bernin, mljal podžupan občine Vipava Mari- odrasli pa so bili ponovno nastanjeni jan Furlan, odpotoval v Lumbin. po domovih članov društva Julka. Za Med svojim obiskom so se slo- oboje je bila to zanimiva in poučna
Svoboda, Enakost, Bratstvo - naše zastave na občinski stavbi v Lumbinu 2006
izkušnja, tako glede spoznavanja njim tujega jezika, kot drugačnega načina življenja in seveda kulture. Odrasli in otroci so dokazali, da se da jezikovne in druge ovire zlahka premostiti, če le obstaja volja za to.
Septembra je 11 članov društva Julka vrnilo obisk in prišlo v Vipavo, da bi sodelovali na Vipavski trgatvi. Prvi dan so se na slavnostnem odprtju Vipavske trgatve srečali z županom mag. Ivanom Princesom ter podžupanjama Sonjo Božič Pudgar in Sonjo Lukin. Naslednjega dne so
venski predstavniki spoznavali s prebivalci Lumbina, odkrivali znamenitosti kraja in njegove okolice. Podžupan občine Vipava se je srečal s predstavniki občine Lumbin in se z njimi pogovarjal o možnosti skupnega sodelovanja ter morebitnega podpisa listine pobratenja.
Župan Lumbina je na tem srečanju izrazil zanimanje za sklenitev pobratenja z Vipavo kot skupnostjo iz Slovenije, ki je nedavno postala nova članica EU. Listino o pobratenju je kasneje svet občine Lumbin potrdil,
Podžupana Bogdan Godnič in Gerard Trumaut Gisele Giraud - izmenjava daril ter obvezen poljub 2009
se udeležili trgatve pri Benčinovih, domovanju takratne vinske kraljice Slovenije, Maje Benčina. Tam so se srečali tudi z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Po končani trgatvi so imeli voden ogled vipavske vinske kleti (Agroind) in degustacijo vin. Večerja v 'Vipavski hiši' pri Furlanovih v Porečah je bila dobra
dobivanja vina, kar je bilo v preteklosti tudi ena izmed glavnih dejavnosti v Lumbinu.
Rezultat tega je bil, da je še v istem letu v mesecu oktobru odpotovala v Lumbin skupina osmih vinogradnikov in vinarjev iz vipavske občine. Spremljala jih je Mojca Ferjančič - v letu 2007 kraljica vina zelen. V
in zabavna, saj je vino teklo celo iz zidu v kleti. Zadnji dan so v okviru Vipavske trgatve postavili stojnico s francoskimi izdelki, nudili so tudi informacije o dejavnostih društva in predstavili svoj kraj in regijo. V okviru tega projekta so imeli člani društva Julka priložnost podrobneje spoznati kulturo gojenja trte in pri-
spremstvu članov društva Julka so vinarji obiskali nekaj francoskih vinotek in klet pri francoskem proizvajalcu vina. Najpomembnejši dogodek obiska je bil vsekakor organiziran večer, v okviru katerega so prebivalcem Lumbina predstavili vina z območja Vipavske doline. Posebno pozornost so namenili predstavitvi vinskih sort
Z vinsko kraljico in evropskim poslancem 2007

OBČINA VIPAVA

rebula, pinela in zelen - torej avtohtonih vipavskih sort.
2008	- Na povabilo Nogometnega kluba Vipava se je v aprilu ekipa dečkov iz Crollesa udeležila nogometne-
šmelj na Erzelju. Zvečer so zaključili še z obiskom koncerta Pihalne godbe Vrhpolje, Vipava v Vrhpolju.
Vipavski tamburaši so ogreli srca Lumbinčanov in zato oktobra ni bilo težko organizirati koncerta v Franciji. Obisk je bil združen z ogledom
Na koncu pa še ena gasilska 2010
ga turnirja v Vipavi. Ta akcija sicer ni potekala pod okriljem društva Julka, vendar je društvo zaslužno za to, da sta se nogometni ekipi leto poprej spoznali, spoprijateljili, prijateljske stike obdržali in začeli medsebojno sodelovati tudi na lastno pest. To je nazoren primer, kako se lahko začetni stiki med pobratenimi občinami razvijajo in širijo tudi v druge občine ter tako povezujejo večje število ljudi. In pa tudi primer, kako se lahko iz takih stikov razvijejo prave prijateljske vezi. Dejstvo, da je do tega prišlo, je, kot pravi Gisele Giraud, v veliko veselje in ponos članom Julke.
Maja 2008 so člani nogometnega društva Vipava vrnili obisk in se ponovno udeležili mednarodnega nogometnega turnirja v Crollesu. Spremljal jih je podžupan občine Vipava, Bogoslav Trošt. Kot novost je bila v športni dvorani organizirana Predstavitev pokrajin, iz katerih so Prihajale ekipe. Predstavitev je te-nreljila predvsem na kulinariki posameznih pokrajin. Novost so sprožili Pravzaprav Vipavci, ki so v letu 2007 z dovoljenjem vodstva kluba Bernin ~ Crolles kot prvi in takrat edini organizirali predstavitev svoje dežele.
Ob tej priložnosti so člani Julke dobili v dar sadike avtohtonih vipavskih vinskih sort.
2009	- Nogometna ekipa vipa-
vskih dečkov se je že tradicionalno udeležila mednarodnega turnirja v Crollesu. Dosegla je najboljši rezultat na dotedanjih turnirjih - 5. mesto med 12 ekipami iz osmih evropskih držav. Dobrega rezultata se je z njimi veselil podžupan Bogdan Godnič. Ta se je srečal s podžupanom občine Lumbin, Gerardom Trumautom, ki mu je prijazno razkazal svoj kraj. V prisotnosti članov društva Julka in Vipavcev sta kot simbolno dejanje prijateljstva zasadila pred občinsko stavbo sadiko trte pinela.
Julija je osem članov društva Julka preživelo v Sloveniji ves teden. V lastni organizaciji in pod vodstvom svoje neumorne predsednice so obiskali prestolnico, Bled in dolino Soče. Zadnje tri dni so preživeli v Vipavi. Dobrodošlico so jim ob njihovem prihodu pripravili člani Nogometnega kluba Vipava s piknikom, večer pa so popestrili še Vipavski tamburaši. Naslednji dan so si ogledali dvorec Zemono, Goče, Erzelj. Seveda ni šlo brez obiskov kleti, kjer so jih sprejeli že stari znanci: Pavel Žorž in Srečo Marc na Slapu in Primož Šu-
Lyona, ki ga je tamburašem razkazala kar sama častna konzulka Slovenije, s sedežem v St. Etiennu, dr. Tatjana Rodica Dumas. Uredila je, da je mladinski orkester tamburašev lahko priredil mini koncert na trgu pred veličastno katedralo sv. Janeza in očaral mimoidoče domačine in turiste.
Pravi koncert pa so vse tri skupine
trgatve. Ob prihodu sta jih sprejela župan mag. Ivan Princes in podžupan Bogdan Godnič. Prisrčen in ganljiv pozdrav so pripravili kar sami, saj so v slovenščini zapeli 'Slovenija, od kod lepote tvoje'. Drugi dan je bil bolj naporen. Čakala jih je trgatev pri Dolenčevih v Ložah, obisk Goč in srečanje z Vipavskimi tamburaši v njihovih prostorih. Pa še prijetni trenutki v kleti Ketejevih (pri Vitezovih) v Vipavi. Pod strokovnim vodstvom Jožeta Žgurja so si ogledali razstavo grozdja v Vrhpolju in nasad trsov. Obiskali so Nanos, z vrha Ture gledali na Vipavsko dolino, spili kavo v Kampu pod Gradiško Turo in bili del množice na prizorišču Vipavske trgatve. Slovo? Kot vedno težko.
2011 - Društvo Julka je uresničilo idejo, ki se jim je porodila ob ogledu grozdja in trsov. Ali bi lahko v Lum-binu pridelali slovensko grozdje? V najem so vzeli zemljišče, ga očistili in prekopali ter vanj zasadili sadike 30 različnih vrst namiznega grozdja. Sadike jim je podaril in jih, označene z imenom vrste sadike, iz Slovenije poslal vodja vrhpoljske trsnice Jože Žgur. Najlepša zahvala sta napisa na ograji malega vinograda: 'Vipavsko grozdje in HVALA JOŽE'.
Knjiga se tako zaključi, njena zadnja stran vsebuje zahvalo članom društva ter drugim osebam, ki so pripomogle, da se je zgodba o prijateljstvu začela in razvijala. Stran nosi naslov 'Konec prvega obsega
Francoski vinograd, slovenske trte 2011
tamburašev izvedle naslednji dan v cerkvi v kraju La Terasse blizu Lum-bina. Nabito polna cerkev, župana dveh občin in generalni svetnik departmaja so uživali ob slovenskih melodijah, evergreenih ... Še zlasti so oživeli ob večno znani Aux Champs Elysees (Čez Šuštarski most). Večer je popestril še domači orkester in skupni nastop.
2010	- Skupina devetih članov društva Julka se je udeležila Vipavske
te zgodbe' in se nadaljuje z napisom 'Kmalu v novih doživetjih'...
Vabilo
In prav letošnji prvi obisk uradne delegacije iz občine Lumbin v občini Vipava, ki je potekal od 22. do 25. junija, je novo doživetje in že druga zgodba. Ta se je začela, ko je v začetku leta 2012 župan mag. Ivan Princes poslal vodstvu občine Lumbin vabilo. Delegacijo občine Lumbin je povabil na občinski praznik, na tri-
—
*

M M.

^ T
j ■sJv.JS': »
L/.	>1L
Podžupanja Vvette Cottavoz, podžupan Bogoslav Trošt 2008
dnevnem dnevnem redu pa so bili najvišja 880 m). Približno 20 km je tudi uradni pogovori in seveda ogled oddaljena od mesta Grenoble (sedež naših krajev.	departmaja) in 98 km od Lyona (se-
Iz poteka vseh srečanj je razvidno, dež regije). Podnebje je oceansko z
Veselje po brzhibno zapeti pesmi Slovenija od kod lepote tvoje
da so se obiskov v Franciji redno udeleževali podžupani občine Vipava, ki so se, razen uradnega srečanja z županom ob prvem obisku, le neuradno srečevali z vodilnimi iz občine Lumbin. Letošnji obisk v Vipavi pa je bil nekaj posebnega, saj sta se prvič srečala župana obeh občin.
Srečanja občanov so se tako po šestih leti nadgradila z uradnim sodelovanjem občinskih struktur. Medtem smo se drug o drugem veliko naučili, se spoznali in predvsem postali prijatelji.
Občina Lumbin
Lumbin in Vipava za ljudi obeh krajev nista več neznanki. Občutek, da eden k drugemu prihajamo kot domov, ne izhaja samo iz podobnosti naših dolin in lege obeh krajev:
-	Vipava pod vznožjem Nanosa, Lumbin pod vznožjem pogorja Chartreuse.
-	Dolini, ki ju ustvarjata reki Vipava in Isere.
-	Dolini, kjer naravne poti prekinjata avtocesti.
zmernimi poletnimi temperaturami.
Statistični podatki kažejo, da prebivalstvo v občini narašča, saj je imel kraj leta 1975 le 488 prebivalcev, leta
Sadika Pinele pred občinsko stavbo 2009
2008 pa že 1.928.
Za primerjavo - Vipava je imela v letu 1971 že 1673 prebivalcev, leta
- Dolini, kjer se vasi stiskajo na pobočjih, mesta pa razvijajo na ravnini.
Za razliko od ureditve pri nas, je v Franciji občina najnižja enota administrativne ureditve države. Torej je vsak kraj samostojna občina in teh je v celinski Franciji 36.568.
S tega vidika je občina Lumbin s svojimi 1970 prebivalci bolj primerljiva z naseljem Vipava kot z vipavsko občino.
Lumbin leži v jugovzhodni Franciji, v cantonu Touvet, v departmaju Isere in regiji Rhone - Alpes.
Tako kot Vipava, je to občina podeželskega tipa. Meri 677 hektarov ali 6,77 km2. Povprečna nadmorska višina občine je 551 m (najnižja 222,
2012 pa je ta številka 1566. Prebivalstvo Lumbina se zaposlitveno navezuje na mesti Crolles in Grenoble.
Lumbin je danes verjetno najbolj poznan zaradi Coupe Icare, največjega tekmovanja v prostem letu padalcev. Vsako leto se tekmovanja udeleži več kot 8.000 padalcev, število obiskovalcev pa presega 100.000. Dokaj znana je tudi vzpenjača Funi-culaire de Saint - Hillaire - du - Touvet, ki je bila zgrajena leta 1924.
Občina Lumbin je bila ustanovljena leta 1790. Danes jo vodi 19 članski občinski svet, na čelu katerega je župan Albert Andrevon. Občina ima pet podžupanov.
Pripravila Vida Babič
OBČINA VIPAVA
'Začuti burjo, tekmuj po svoje'
Urejeno pokopališče
Olimpijska vas v Vipavi
Zrcalo kulture nekega kraja
■¥" 7r" o je bila večina otrok še ve-
1^ dno med šolskimi knjigami, A^L-peščica tudi že z mislimi na počitnicah, smo nekateri gledali v nebo. Sanjali smo o lepem vremenu in o drugačnem svetu. Želeli smo si narediti nepozabno doživetje v sončni Vipavski dolini. Naša moč je v sodelovanju in sprejemanju -sprejemanju prav vseh, tudi oseb s posebnimi potrebami, oseb z motnjo v duševnem razvoju. Uspelo nam je. Oblakom se je sicer tudi 'utrgalo', deževalo je in namakalo prizorišče veselja in zadovoljstva, vendar razpoloženja na tako lepi, čisti prireditvi, kot so igre Specialne olimpijade Slovenije, ni pokvarilo.
Od 8. do 10. junija smo v Vipavi gostili 49 ekip iz Slovenije in dve iz tujine. Prišli so na 16. državne igre Specialne olimpijade Slovenije v organizaciji CIRIUS Vipava. S pisanimi zastavami okrašene ulice in prijazni ljudje so pozdravljali veselje in mladost.
Specialna olimpijada je svetovno športno gibanje, namenjeno osebam z motnjo v duševnem razvoju, preko njih pa tudi njihovim družinam. Vodja iger je bila Tanja Princes, vodja športov pa Katarina Trbanc. Pri igrah Specialne olimpijade ni poražencev, vsak športnik je zmagovalec. Slogan specialno -olimpijskega gibanja se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« Kar pa ne velja samo za šport.
Te tri dni je Vipava začutila nov utrip življenja, čistost in veselje v skupnosti drugačnih. Za nepozabno doživetje udeležencev, krajanov, organizatorjev in vseh, ki so se udeležili tega dogodka, je zaslužna tudi Andreja Černič Gantar, vodja spremljevalnih aktivnosti Specialne olimpijade Slovenije.
Športnike je na tekmovanjih vodilo sodelovanje in usmerjenost k cilju, kar je vodilo tudi nas pri organizaciji in izpeljavi tega velikega dogodka. 'Začuti burjo, tekmuj po svoje' je bil slogan letošnjih iger. Tekmovali so v duhu ferpleja, povezanosti in borbenosti. Imeli smo srečo. Burje v tem junijskem vikendu nismo občutili.
Zato pa smo lahko ves čas opazovali dve maskoti, vetrnika, ki sta pozdravljala udeležence tudi v Olimpijski vasi.
Ideja Specialne olimpijade je tudi vključevanje v socialno okolje, druženje, sklepanje prijateljstev in osveščanje družbe o osebah s posebnimi potrebami. To je (bil) namen Olimpijske vasi, katere ideja se je dotaknila vseh, ki so mogoče hoteli le pokukati v dogajanje. Veliko ljudi je izrazilo željo, da bi tudi v bodoče radi sodelovali pri raznih oblikah druženja z osebami s posebnimi po-
trebami.
Aktivnosti v okviru Olimpijske vasi so se dogajale v šotoru na stadionu Vojašnice Janka Premrla Vojka in na drugih krajih po Vipavi. V vojašnici je za vse tekmovalce potekal zdravstveni program, ogled vojaškega muzeja in vojašnice ter predstavitev poklica vojak. Vojska se je izredno izkazala s pomočjo in z razumevanjem naših potreb.
Za malico so poskrbeli Fructal iz Ajdovščine in ženske, ki so združene v aktive kmečkih žena iz Budanj, Planine, Mirna, Dornberka in Predmeje. Spekle so slano in sladko pecivo
ter prinesle češnje iz Vipavske doline. Sladkosti ni manjkalo. V Baru pri Marjanci v Vipavi so za tekmovalce brezplačno delili sladoled. Niti slabo vreme ni zmotilo navdušenja nad to zares dobro sladico.
Dež pa je kljub vsemu preprečil prihod nekaterih gostov. Veliko pripravljenost za sodelovanje v Olimpijski
vasi so pokazali člani Konjeniškega kluba sv. Štefan Vipavske doline, KK Štjak in KK Duka (pripravljali so nastop, program dresure konj); motoristi, člani motorističnih skupini O. K. Riders, in O.K. Krapawna (tekmovalce bi popeljali na motorjih); pa Amadea Colja s psičko Boro. Žal so te popestritve zaradi slabega vremena odpadle. Nekoliko jasnine med temnimi oblaki so izkoristili člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil iz Ajdovščine. S streho nad glavo, seveda, so tekmovalce prevažali v lepo urejenih in zloščenih starodobnih avtomobilih.
Medtem ko so nekateri pod streho ali dežniki odkrivali lepote Vipave, so drugi doživeli veselje v različnih delavnicah v šotoru. Nabit šotor je preplavila glasba. Pesem vedno seže globoko v srca in tudi tokrat je bilo tako. Tekmovalci so se na odru predstavili publiki s petjem svojih najljubših pesmi. Preden pa so stopili v svet karaok, so si lahko polepšali pričesko, naličili obraz ali narisali priljubljen tatoo. Tudi fotografirali so se lahko, tokrat z vencem iz lovorjevih vejic na glavi, poleg naslikanega rimskega vojaka iz Teodozijeve vojske
(avtor slike: Matija Kete). Burja je nekoč metala puščice v sovražnikovo vojsko, mi pa smo tokrat v znamenje burje in vetra izdelovali vetrnice. Zavrteli so se lahko tudi tekmovalci, saj so se lahko udeležili plesne delavnice.
Prizorišče Olimpijske vasi je bilo mladostno in veselo. Barvitost vetrnic, zastavic, smehljajoči zmaji, simbol burje, rdeča in bela ... Dekoracija je bila prava razstava pridnih rok otrok iz bližnjih vrtcev ter malih in velikih šolarjev iz bližnjih šol. Brez njihovega sodelovanja šotor, ulice Vipave in prizorišča tekmovanj ne bi sijali v taki vihravi sreči.
Prav dogajanje v okviru Olimpijske vasi lahko v veliki meri pripomore k složnosti in pripravljenosti družbe priskočiti na pomoč. To so te igre tudi dokazale. Organizatorji, tekmovalci, spremljevalci,obiskovalci, prostovoljci, krajani Vipave, člani raznih društev, upokojenci, gasilci, vojska, policija, donatorji, sponzorji in vsi, ki smo (ste) pri tem kakorkoli pomagali in sodelovali, smo lahko zelo zadovoljni, da ideja Specialne olimpijade živi še naprej in ne zapušča prizorišča in časa teh iger.
Ko je zadnji dan iger nad s soncem obsijan šotor v Vipavi poletelo letalo, je spustilo na množico bombone. Ko je odhajalo, je poneslo s seboj v svet veselje do življenja.
Mateja Kete Černe
"T^Vodraga, julija 2012 - Od
I—^ prve ideje, želje po realiza-JL ciji projekta, je preteklo kar nekaj let in veliko dela, a so naposled v Podragi zdaj le dobili novo poslovilno vežico. Slovesnega odprtja in blagoslovitve novo zgrajenega objekta, ki stoji na pokopališču, ob farni cerkvi, se je udeležilo veliko krajanov, gostov in tudi vipavski župan mag. Ivan Princes.
Pod do cilja ni bila lahka. Že leta 2005 je takratni svet KS Podraga, ki ga je vodil Ivo Krušeč, dal pobudo, da bi na vaškem pokopališču zgradili novo vežico, saj je bila stara neuporabna. Pobudo so podprli tudi krajani na zboru krajanov, saj je tako narekovala potreba; zagotoviti primeren objekt, ki bo nudil možnost dostojanstvenega slovesa od pokojnih.
Sledile so priprave; od posvetovanja s krajani, do dogovora s škofijo v Kopru in župnijo v Podragi, občino Vipava, kije sodelovala tudi finančno, v višini polovice vrednosti naložbe. Izdelava projekta je nato bila, na osnovi razpisa, zaupana družbi Detalj iz Vipave.
Konec leta 2009 je pristojni upravni organ izdal gradbeno dovoljenje, v skladu s predpisi o javnih naročilih je bil nadalje zbran izvajalec del, ki je jeseni 2011 začel z deli in ji spomladi letos tudi končal.
Naložbo, vredno nekaj nad 90 tisoč evri, je, kot že rečeno, podprla
občina Vipava, drugo polovico pa so s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki krili krajani.
Vežica je grajena v skladu s pred- : piši tovrstnih objektov in ima tudi pokrito teraso, ki bo v slabem vre- ; menu nudila zavetje.
Večletna prizadevanja so ob sodelovanju novoizvoljenega sveta KS in predsednice, Ide Ferjančič, in seveda Občine Vipava, so se torej končala na slovesnosti s kul- i turnim programom, kjer je bilo slišati tudi: »Tako, kot si znamo stati ob strani ob težkih trenutkih, tako smo znali stopiti skupaj tudi, ko je bilo potrebno kaj postoriti in tudi finančno pomagati pri nastanku objekta, ki v svoji veličini I stoji pred nami danes in nam ponuja zavetje v težkih trenutkih; naj bo ta objekt tudi pričevalec naše povezanosti in zbliževanja.«
Ponovno so Podražani dokazali, da znajo in zmorejo stopiti skupaj, ko je to potrebno. To je v svojem nagovoru poudaril tudi vipavski župan Ivan Princes.
Po zaključni slovesnosti so po-draške žene povabile na pogostitev pod mogočne lipe ob vaški cerkvi. Med gosti in domačini je bilo slišati tudi besede odobravanja in zadovoljstva, saj je novo zgrajeni objekt v vsem, čemur je namenjen, tudi zrcalo naše kulture.
Polona Krušeč, foto Tina Žvanut
OBČINA VIPAVA
Poletje v Kampu Tura
K M e prvi šolski počitniški dan f smo zjutraj vrata odprli otro-X—^kom vipavske šole, ki v Kampu Tura športno in z različnimi drugimi dejavnostmi preživljajo šolske počitnice. Vabimo vse otroke, ki se do sedaj še niso odločili za počitnice s svojimi vrstniki, da se nam še vedno lahko pridružijo.
V začetku avgusta prihajajo na petdnevni delovni obisk v Vipavo skavti iz Madžarske. Opravljali bodo prostovoljna dela v Sanaboru. Nastavljeni bodo v Kampu Tura, kjer jim tudi
pripravljamo pestre večere. Vabimo vse, ki bi radi preživeli večer v njihovi družbi, še posebej skavte iz Vipavske doline, da nas obiščejo.
Kamp Tura je v sodelovanju z vrhunskim alpinistom in inštruktorjem plezanja Dejanom Korenom pripravil eno, dvo in večdnevne programe adrenalina, športa in zabave v Vipavski dolini. Namenjeni so posameznikom in skupinam ter prilagojeni vsem starostnim skupinam. Več o tem si lahko preberete na www. kamp-tura.si	Bojana Curk
Išče se kraljica!
f ^ enter za razvoj podeželja C TRG Vipava in Turistično V^/ društvo Lanthieri Vipava sta že objavila natečaj za novo vipavsko vinsko kraljico. Okronali jo bodo na prireditvi Vipavska trgatev v začetku septembra.
Izbirali bodo med prijavljenimi dekleti, ki imajo stalno bivališče na
območju Vipavske doline, strokovna komisija pa bo še posebej pozorna na poznavanje vinogradništva in vinarstva, s poudarkom na vinih iz Vipavske doline, ter sposobnost javnega nastopanja. Vipavska vinska kraljica namreč zastopa in predstavlja vipavska vina doma in v svetu. Prijave sprejemajo do 17. avgusta. rl
POLETNE PRIREDITVE
JNFO: TIC Vipava. uc.vipjvjSsiol.nei. 05 368 70-t. 051 215 226
11.08.2012 - Vipava, Trg Pavla Rušta ob 20.00 - Koncert: Julija Kramar
18.08.2012 - Vipava, Trg Pavla Rušta ob 20.00
“ Večer snnsonov: Alenka Vidrih, Mitja Jeršič, Lado Jakša, Dani Gančev
25.08.2012 - Lozice ob 20.00
“ Poti ljubezni, koncert nelepših ljubezenskih arij, samospevov in duetov iz baroka, klasike in romantike
01.09.2012 - Vipava, Trg Pavla Rušta ob 20.00
” Koncert: Vipavski tamburaši z gosti
Večni šarm baleta
Plesne počitnice
"T"prostorih Srednje šole Veno \ / Pilon v Ajdovščini je med V 23. in 29. julijem potekala že druga poletna baletna šola, ki jo je obiskovalo okoli 20 baletk iz Slovenije, Italije in Češke.
Plesno izpopolnjevanje je namenjeno vsem - tako začetnikom kot tudi tistim z dobrim plesnim predznanjem. Udeleženke so lahko izbirale med različnimi plesnimi tehnikami, poučevali pa so priznani pedagogi - Sergej Semenjuk iz Slovenije (klasični balet in repertoar), Svetlana Petrovič iz Slovenije (balet za majhne otroke) ter Jevvgenik Zakharchenko iz Nemčije (karakterni ples).
Poletna šola, organizirala jo je baletna šola Piruet, je potekala v dopoldanskem času, popoldne pa so lahko udeleženci od drugod izbirali med različnimi možnostmi za preživlja-
nje prostega časa, ki jih Ajdovščina z okolico ponuja. Poletna šola se je seveda zaključila z baletno predstavo, v
kateri so udeleženke pokazale osvojeno znanje. Gledalci so bili v glavnem starši oziroma sorodniki mladih baletk, ki so bili nad prikupno predstavo nadvse navdušeni.
»S projektom bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih,za razliko od letos bo potekalo pod okriljem baletnega društva iz Ajdovščine, program pa bomo še obogatili,« je za Latnik povedala organizatorka projekta Eli-zaveta Galič. »Zaznali smo namreč veliko zanimanje mladih po plesu, gibanju, druženju ter seveda po novem znanju. Poletna baletna šola je oblika, kako lahko mladi kakovostno in hkrati zabavno preživijo poletne počitnice na plesni način!«
PUM tudi letos

Ljudski univerzi Ajdovščina tudi letos vpisujejo v Program Projektno učenje za mlajše odrasle oziroma PUM, ki je javno veljavni izobraževalni program. Mladim ponuja priložnost za ustvarjalno delo, druženje, zabavo in učenje. Sodelovanje v programu PUM mladim omogoča uresničevati cilje v skladu z njihovimi interesi in sposobnostmi ter omogoča pridobivanje pozitivne izobraževalne izkušnje, izboljšanje samopodobe in učenje odgovornosti. Program traja eno šolsko leto.	rl
NLB Naložba Vita Multi
(
hj	"Dobim tudi
življenjsko
zavarovanje."	.	.
vedno le skrbno
"Naložba	izbrani paketi.-
brez izgub
je naložba
b^rbi/ ,.Kerje
varnost lahko ) s°
Kfc donosna,- I
’r0Sj,očen'-
eobdaV
Največ dobrih razlogov.
!
i
paket	NLB	V«
Svetovni ■azviti trg'
Z življenjskim zavarovanjem NLB Naložba Vita Multi vložite svoj denar v investicijski paket NLB Vita Svetovni razviti trgi, ki ponuja ugodno kombinacijo zdrave finančne strukture in možnost nadpovprečne donosnosti. Paket zagotavlja življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije ter 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa. Najnižja premija je 1.000 EUR. Ob pozitivnem poslovanju sklada lahko pričakujete najmanj 20-odstotni donos na dan dospetja paketa..
Enkratna vplačila so mogoča od 23. julija do 31. avgusta 2012. Dodaten popust na neto vplačano premijo dobite ob vplačilih do 31. avgusta 2012.
Za več informacij obiščite NLB Poslovalnico Ajdovščina, Tovarniška cesta 1 ali pokličite na telefonsko številko 05 365 85 51.
NLB® Vita
Življenjska zavarovalnica
www.nlbvita.si	080 87 98
Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d d Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d d in Banke Celje d.d Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačilo glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit m ni vključena v sistem zajamčenih vlog NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema zavarovalec.
Nepremagljiv doma, konkurenčen tudi na mednarodni sceni
Prvi memorial Alojza Petriča
Crn trn poleti
V poletna sezona se je začela s
I—^ svetovnim pokalom v italijan-.Jl. skem Val di Solu. Skozi kvalifikacije 4 - krosa so se prebili štirje tekmovalci kolesarskega kluba Črn trn: Malik, Stupar, Bratina in Rotnik. Trije so napredovali, brez osmine finala je ostal le mladinec Malik, ki je tekmovanje končal na 64. mestu. Na atraktivni progi se je najbolje znašel Matija Stupar, ki je zasedel 20. mesto, med trideseterico sta bila uvrščena tudi Urban Rotnik (24.) in Andrej Bratina (29.). Nekoliko manj uspešni so bili v spustu, saj se je v veliki finale uspelo uvrstiti le Miranu Vauhu, ki je kot najbolje uvrščeni Slovenec, tekmovanje končal na 56. mestu.
Druga poletna postaja je bil škotski Fort William, ki je zaradi velike oddaljenosti gostil le tri kolesarje Črnega trna. Legendarno prizorišče svetovnega pokala je najbolj ustrezalo
fikacijami in si zagotovili nedeljski finale, kjer je bil najbolj uspešen Rotnik, ki je končal na 30. mestu. Uvrstitev bi bila verjetno precej višja, če ne bi v osmini finala storil napake
mestom (vsi KK Črn trn).
Tudi med mladinci je bilo vse v znamenju Črnega trna. Naslov mladinskega državnega prvaka si je z borbeno vožnjo prislužil Tilen Leban, ki je uspel premagati oba favorita. Branilec naslova Jakob Malik je končal na nehvaležnem četrtem mestu, medtem ko je Luka Bolha osvojil bron. Popolno prevlado Ajdovcev je preprečil le Tim Zupanc (KD Rajd-Trek), ki je zasedel drugo mesto.
V kategoriji dečkov do 15 let sta brata Rok in Urh Gorič osvojila srebro in bron, uspeh pa dopolnjuje še David Prosen, ki je tekmovanje končal na petem mestu. V amaterski konkurenci je Almedin Medič postavil najhitrejši čas kvalifikacij, vendar je po slabem startu v polfinalni skupini izgubil možnosti za zmago in na koncu vendar osvojil 5. mesto.
Uspešni tudi v spustu
Zarji Černilogar, ki je v spustu, kljub dvema padcema, osvojila končno 18. mesto. Enako smolo je imel v moški konkurenci tudi Miran Vauh, saj se zaradi padca v sredinskem delu prog, ni uvrstil v finale. Nekoliko bolje je šlo Andreju Bratini, ki je v 4 - krosu, zaradi nekoliko slabšega starta, svoja tekmovanja končal v osmini finala. Zasedel je končno 22. mesto, kar je njegova absolutno najboljša uvrstitev v seriji 4 X Protour.
Zadnja dirka v seriji 4 x Protour je potekala v VVillingenu na severu Nemčije. Ekipa Črnega trna je na v ogenj poslala klasično 4 - kros ekipo, v zasedbi Stupar, Bratina in Rotnik. Vsi trije so solidno opravili s kvali-
pri prehitevanju in padel. Andrej Bratina je osvojil 35. mesto, medtem ko je Matija Stupar zaradi poškodbe tekmovanje končal že v šestnajstini finala.
Dva državna prvaka v 4 - krosu iz vrst Črnega trna
Ložice, majhna vasica ob Soči, je že tretjič gostila najpomembnejše tekmovanje v gorsko kolesarski disciplini 4 kros. Da gre za paradno disciplino ajdovskega Črnega trna, dokazuje kar 13 tekmovalcev v vseh kategorijah. Naslov državnega prvaka je med najmočnejšo konkurenco ponovno osvojil Kristjan Medvešček, uspeh pa sta dopolnila še Andrej Bratina z drugim in Matija Stupar s tretjim
Minuli vikend se je serija državnih prvenstev nadaljevala na Javorniku. KK Črn trn je imel predstavnike v obeh disciplinah, tako v olimpijskem krosu, kot tudi v spustu. V krosu se je najbolje znašel Nejc Černilogar, ki je med člani zasedel 6. mesto. Več so Ajdovci pričakovali od spusta, kjer pa se ni izšlo vse po željah, saj Miran Vauh ni obranil lanskoletnega naslova. Kljub padcu si je privozil bronasto odličje. V ženski konkurenci sta nastopili le dve dekleti (obe KK Črn trn), naslov pa je pripadel izkušenejši Zarji Černilogar.Med mladinci je Tilen Leban svoje dobre vožnje čez celoten vikend kronal s tretjim mestom v finalu, še bolje pa je šlo Roku Geriču, ki je v kategoriji do 15 let oblekel dres državnega prvaka.
Martin Pelicon, foto Vanja Kodermac
	IT
	
	||
	
	§!
	
Novo v Vipavski dolini!
Asfaltiramo dvorišča, dovozne poti...
041 632 065 - hitro, kvalitetno,
Zmaga na Lozice
Planina, 21. julija - V balinarski dvorani so pripravili turnir trojk v spomin na preminulega člana Alojza Petriča. Sodelovalo je 12 ekip. Nekoliko presenetljivo je zmagala ekipa Lozic.
alinarski klub Planina se je s senetljivo, toda zasluženo uvrstile v turnirjem poklonil pred leti	finale.	Šiška, ki je v drugem polfinalu
umrlemu članu Alojziju Pe-	premagala Cesto, je odločilni nastop
triču, ki je »bil trden in močan člen	začela	dobro in povedla s 6: 4. Toda
verige, ki je planinsko balinarsko	trojka	Lozic se ni vdala in je uspela
društvo povezala in pripeljala do izenačiti. Ljubljančani so naslednjo tega , kar smo in imamo danes - igro dobro bližali in Lozice so se uspešne balinarje in novo dvorano, znašle v izgubljenem položaju, iz ka-
predvsem pa dobri prijatelji,« je ob začetku turnirja v nagovoru udeležencem dejal predsednik društva Ivo Petrič. »In Lojze nam je bil vsem za zgled. Bil je človek, ki je vedno našel dobro besedo in tudi marsikatero rešitev naših težav. Podaril je kanček sebe vsakemu izmed nas, zato velika hvala vsem, ki ste danes tukaj v njegov spomin!«
In prišli so balinarji od vsepovsod, tudi iz Ljubljane in Gorenjskega. In se je začelo. Najprej so se v dveh skupinah so se ekipe pomerile med seboj, napredovale pa so Cesta, Šiška, Lozice in domača ekipa. Lozice, ki so se iz predtekmovanja izvlekle skozi šivankino uho, so v ponovnem dvoboju s favorizirano ekipo Planine v dramatični tekmi zmogle več koncentracije in se nekoliko pre-
tere jih je rešil Curk z izbijanjem balinčka. V ponovljeni igri so Peljhan, Mislej in Curk dosegli kar štiri točke in tik pred iztekom igralnega časa dokončno strli odpor Šiškarjev. V malem finalu je Planina brez večjih težav premagala Cesto.
Pokale in lične medalje so najboljšim podelil Lojzetovi svojci, žena Marta, hči Nina in sin Jani. »V zmagi je tudi nekaj simbolike,- saj je Marta moja sestra in prihaja z Lozic,« je dejal vodja loziške ekipe Miloš Mislej. »Čeprav smo nastopili v majicah kluba iz Podnanosa, pa smo kot ekipo prijavili Lozice,« je dejal Miloš, ki je bil v ekipi edini Lozičan - Gnjidič, ki je igral dopoldne, in Curk sta iz Podnanosa, Peljhan pa iz Loga.
ep
Iz Londona z 22. mestom
Športniki za socialno ogrožene družine
Sprejem za Polono in Kristjana
1 i dina udeleženka olimpij-|H skih iger iz Vipavske doline, A /kolesarka Polona Batagelj iz Ajdovščine, je svoj olimpijski nastop opravila zelo solidno. Na 140 kilometrov dolgi progi je kolesarila v glavnini, za tremi ubežnicami, in se ves čas dobro držala, na koncu pa osvojila 22. mesto, s katerim je bila 23 - letna Ajdov-ka nadvse zadovoljna. Polona je
prva Slovenka, ki je nastopila na olimpijskih igrah v kolesarstvu.
Očitno je kolesarstvo za vetrovno vipavsko dolino paradni šport - Kristjan Koren, kolesar iz Budanj, je namreč uspešno končal svoj tretji nastop na francoski pentlji. V skupnem seštevku je sicer osvojil 98. mesto, vendar je opravil veliko delo za ekipo Liqui-gasa. Vincenco Nihali je namreč
osvojil skupno tretje mesto, Petr Sagan pa je osvojil zeleno majico te prestižne dirke in tri etapne zmage.
Zato je Športna zveza Ajdovščina priredila sprejem za oba kolesarja.
Pa še to - zadnji olimpijec iz ajdovske občine je bil tudi kolesar, namreč Primož Štrancar, ki je tekmoval v Sidneyu.
rl
Po stezi koscev in grabljic
Četrti gorski tek na Malo goro
' M e pred velikonočnimi pra-f zniki so člani planinske sek-» icije uredili in lepo označili, stezo koscev in grabljic, ki pelje na Malo goro. Želeli so obuditi spomin na čase, ko so domačini kosili na planotah pod Čavnom in seno vozili v dolino.
Tematska pot je namenjena predvsem pohodnikom, ki med prijetnim vzponom spoznavajo orodja in pripomočke, ki so jih kosci in grabljice uporabljali pri svojem delu in označbe ledinskih imen posameznih območij. Če-
prav tekači med tekom ne utegnejo opazovat oznak in tabel, so se organizatorji odločili, da bi letošnjo progo za gorski tek speljali prav po tej stezi.
In so jo res.
63 tekačev in tekačic se je na 4.700 m dolgo progo, z 800 m nadmorske višine, podalo v obratni smeri kot prejšnja leta. Nova proga je bila enako dolga, so pa tekači, vsi po vrsti zatrjevali, da je lepša, čeprav še težja od prejšnje.
Niti lepota proge niti njena zahtevnost nista zaustavili Simona
Aliča, ki je progo spet pretekel najhitreje in sicer s časom 33:14.
Že tretjič (prvi in tretji tek) je bila med ženskami najhitrejša Mihaela Tušar s časom 45:14.
Najmlajši tekač je bil letos desetletni Matej Miklavčič s časom 58:44, najmlajša tekačica pa Cecilija Vitežnik s časom 1:03:26. Žigon Boris je kot najstarejši moški pritekel na cilj s časom 49:05, najstarejša, čeprav še zelo mlada, je bila Rada Milič (1:01:43).
Letos v tem teku Kamenjci nismo imeli svojega predstavnika. Smo pač prijazni in smo dobre uvrstitve prepustili gostom.
Tako kot vedno so tekače na ci-
lju pričakali gostoljubni domačini s pašto in domačimi dobrotami. Najboljši so dobili izvirne, ročno izdelane pokale, ki jih je tudi letos naredil Darko Vodopivec in šopke cvetja z Male gore.
Vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega teka se zahvaljujemo, tekače pa že vabimo na 5. gorski tek na Malo goro.
Marcela Čermelj, foto Bogdan Lozar
Dobrodelni VIR teniški turnir
V soboto, 15. septembra, se bo v teniškem centru v Palah odvijal dobrodelni VIP teniški turnir, namenjen socialno ogroženim družinam v občini Ajdovščina, ki ga v sklopu 10. obletnice Teniškega kluba Ajdovščina organizira eden od ustanovnih članov kluba Veljko Blažič (na fotografiji v družbi Marina Čiliča, 15. igralca na svetu).
t I lurnir bo potekal skozi ves dan, z začetkom ob 9. uri z
JL dvoboji posameznikov, od 14. ure dalje bodo pričele še igre dvojic, ob 20. uri bo osrednji VIP dvoboj, ki ga bo odigral Marko Tkalec (nedolgo nazaj prvi tenisač Slovenije) proti enemu izmed izbranih nasprotnikov (Brane Oblak, Blaž Kavčič, Gregor Žemlja, Srečko Katanec). Ime nasprotnika bo objavljeno v naslednji številki Latnika, zaradi morebitnih obveznosti naštetih igralcev. Po tem dvoboju bo odigran še VIP dvoboj dvojic, ki ga bosta odigrali Maja Matevžič (pred leti zmagovalka WTA turnirja v Bratislavi, zdaj selektorica ženske slovenske reprezentance) v paru s Tino Križan proti Marku Tkalcu, ki bo igral v paru s svojim nasprotnikom iz prejšnjega dvoboja. Poleg naštetih igralcev se bodo turnirja čez dan udeležili še mnogi znani slovenski glasbeniki,vodilni gospodarstveniki ter domači igralci TK Ajdovščina ter povabljeni teniški igralci iz Kopra, Ljubljane, Nove Gorice in še od kje drugod.
Turnir bodo spremljale sponzorske stojnice, hostese, zabavni program,
ki ga bo vodil DJ Lovro in še kakšno presenečenje se bo našlo. Skozi ves turnir se bodo zbirale donacije, ki jih boste lahko prispevali v posebej za to označene škatlice, za večerna VIP dvoboja pa bo potrebno odšteti 10 evrov, ki bodo prav tako šli v dobrodelne namene, poleg tega pa boste prejeli še napitek in prigrizek. Od danes dalje pa lahko nakažete dobrodelna sredstva na OZ RK AJDOVŠČINA, Gregorčičeva 20, Ajdovščina, TRR 04751 - 0000412446 (Nova KBM), s pripisom DOBRODELNI VIP TENIŠKI TURNIR. Sredstva se bodo zbirala do zaključka turnirja 15. septembra, številka računa bo objavljena tudi v edinem slovenskem športnem dnevniku Ekipa, ki je medijski pokrovitelj turnirja. Znesek bo ob koncu prireditve objavila predstavnica Rdečega križa, ki bo ves čas tudi prisotna na prireditvi. Znesek bo nato predan in razdeljen med socialno ogrožene družine v občini Ajdovščina.
Veljko Blažič, organizator in pobudnik akcije
Iščete zaposlitev v prehrambeni industriji?
Imate ročne spretnosti, ste vestne in marljive pri opravljanju del in nalog ter imate lasten prevoz?
Pošljite nam svoj življenjepis ..
E-poštni naslov: hapyday@siol.net Tel. št. 05 766 02 70
,	(Mi/
SMovo v Vipavski dolltiil
Asfaltiramo dvorišča, dovozne poti
041 632 065 - hitro, kvalitetno, Lig od no I
Bron s peklenske preizkušnje
Luka Vodopivec
na tekmovanjih na Hrvaškem. Lansko leto sem zmagal na maratonu v
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Vsi, ki se veliko vozite na relaciji Ajdovščina - Nova Gorica, gotovo vsak dan srečate kolesarja, doma iz Kamenj. V prijetno toplih spomladanskih dneh, v hudi poletni vročini, pozimi, ko brije burja in nam je še v avtu mraz. Luka kolesari vsak dan, v vsakem vremenu. Kolo je njegov prijatelj, kolesarjenje pa del življenja.
todomu celo bolj naporna kot kolesarjenje samo in sem samo čakal kdaj pridem spet na 'ftiro'. V avtodomu je bilo namreč sredi puščave tudi do 50 ° C, vse se je treslo in poskakovalo ... Medtem ko si bil na kolesu sam z vetrom pod čelado. Dirko smo na srečo končali brez poškodb in tudi brez enega samega padca.
Kako to tekmovanje spremljajo, v Ameriki?
Na žalost tam ljudje sploh ne vedo, da se kaj dogaja. Na celotni progi nismo srečali 100 navijačev. Smo pa imeli dve navijačici - Slovenki, ki živita v Ameriki in sta nas del proge z družino spremljali. Vse kar se je dogajalo v zvezi z dirko, se je le na star-
■ o vod za pogovor z njim je bronasta medalja, ki jo je sku-X paj s sotekmovalci prinesel z enega najprestižnejših kolesarskih dogodkov, RAAM - a.
Luka čestitke za osvojeno tretje mesto. Kaj sploh je RAAM in kdo ste bili letos udeleženci tega tekmovanja?
RAAM (Race Across America) je 3000 milj (približno 5000 km) dolga kolesarska dirka po Ameriki. Letos se je te dirke udeležilo 250 tekmovalcev. V naši kategoriji štirih kolesarjev pa
m
-1
nas je tekmovalo 15 ekip. Naša ekipa je bila sestavljena v spomin na Jureta Robiča, zato tudi ime ekipe 'RAAM Idrija - poklon Juretu Robiču’. Člani ekipe smo bili Dean Bratuž, Alen Štucin, Damjan Rupnik in jaz.
Tekmovanje se je začelo 16. junija. Naša ekipa je za prevoženo pot potrebovala 6 dni in 20 minut in tako osvojila bronasto medaljo.
za naslednje leto. In res sem novembra lani dobil klic, da potrebujejo še dva kolesarja in sem se po nekajdnevnem premisleku odločil, da grem zraven.
Pred leti smo sledili dirki Jureta Robiča, ki je več dni, noč in dan sam premagoval to dolgo pot. Kako zgleda tekmovati v štirih?
Že na začetku smo se dogovorili za hitre menjave in to taktiko obdržali do konca. Vozili smo po dva para. Prvi par sta bila Štucin in Rupnik kot bolj izkušena, drugi par pa Bratuž in jaz.
Prva dva sta bila tri ure na cesti, s tem, da sta se menjala vsakih 20 min. Eden je 20 min vozil, drugi se je peljal v spremljevalnem avtomobilu. Po dvajsetih minutah je šel drugi na cesto, prvi pa v avto. Drugi par je bil te tri ure v avtodomu in je imel ta čas za počitek, prehrano ... Po treh urah smo se zamenjali. Prve dni se je zdelo, da mogoče tega ritma ne bomo zdržali. A smo se kaj kmalu navadili, da smo v tistih treh urah počitka nekaj hitro pojedli, se umili ter zaspali za 20 - 30minut. S takim sistemom je bila torej vsaka dvojica 4 x na dan na cesti, vsak posameznik pa je naredil približno 210 km, kolesaril s povprečno hitrostjo 34 km / h in spal okoli dve uri na dan.
Je bilo naporno?
Naporno je bilo, vendar sem pred
Postojni... Počasi hodim na dirke le še za to, da uživam, da vidim kolege. Če je potem na koncu uvrstitev dobra, toliko bolje, če ni, se pa tudi ne sekiram preveč. Sem namreč v takem športu, kjer prihodnost ni preveč rožnata in se zaradi tega niti ne obre-mnjujem preveč z rezultati.

Kako ste prišli na idejo, da se dirke udeležite?
Predlani, ko se je ekipa dirke udeležila prvič, mi je na enem od zimskih treningov po Istri Štucin povedal, da se odpravljajo v Ameriko, na RAAM. Ker ima RAAM sloves najtežje dirke na svetu, me je ideja zamikala in sem se ponudil za rezervo oz. priporočil
tekmovanjem pričakoval, da bo še huje. Očitno sem bil kar dobro pripravljen na minimalen počitek -spanje, ker sem spomladi delal precej nočnih treningov, po katerih sem šel potem še direktno v službo, oziroma sem nekajkrat delal tudi po štiri treninge na dan.
Včasih se mi je zdela vožnja v av-
tu in na cilju.
Ko je na RAAM - u vozil Jure Robič, smo nekaj te dirke lahko spremljali tudi na slovenski TV. Tokrat pa nič, čeprav imamo Primorci svoje novinarje na RTV. Zakaj?
Robič je za svojo promocijo veliko naredil tudi sam. Letos je bilo pa objavljeno samo na internetu, ker je bil SIOL eden naših sponzorjev. Ne vem pa, zakaj ni bilo na naši TV. Škoda. Tekmovalci za te stvari ne skrbimo in se tudi ne obremenjujemo s tem. Moja naloga je bila, da se čimbolje pripravim in to sem tudi storil, za ostalo pa ...
Kdo je bil v spremljevalni ekipi?
Spremljevalna ekipa so bili: 6 šoferjev za 3 vozila, navigatorji, ki so nas vodili po progi, mehanik, kuhar in kuharica, maser, zabavljač, vodja odprave. Vsega skupaj 9 spremljevalcev, vsak je pač moral opravljati najmanj dve do tri funkcije. Večji del pa spet z idrijskega konca, pa Gorenc, Notranje.
Da si prišel do takih uspehov, je bilo potrebnega veliko trdega dela in odrekanj. Koliko časa si že v tem športu?
Na kolesu sem že od malega. Najprej sem igral nogomet, potem pa sem se pri petnajstih, ko nisem prav dobro vedel, kaj bi, odločil, da se bom malo vozil z kolesom. Ob podpori staršev, ki so me spremljali na dirke, mi je v tem športu uspelo doseči nekaj lepih uvrstitev. Največ tekmujem v gorskem kolesarstvu, kjer sem dosegel nekaj zmag, stopničk. Bil sem tretji v pokalu Slovenije v gorskem kolesarstvu, tretji sem bil tudi v pokalu Alpe Adria. Nekaj zmag sem dosegel tudi
Imaš svojega trenerja ali treniraš bolj po lastnih občutkih?
Trenutno nimam trenerja. Pred leti je bil moj trener Sašo Rupnik, od katerega sem se izredno veliko naučil in mi še vedno da kak dober nasvet. Trenutno treniram sam.
Pred leti, ko sem začel s kolesarstvom, sem si zadal cilj, da bi leta 2012 mogoče celo sodeloval na olimpijskih igrah. Pa sem po par sezonah ugotovil, da je to v Sloveniji (skoraj) nemogoče.
Zato sem vesel, da sem se letos udeležil RAAM - a, če že Londona ne bom videl.
Mogoče je ena taka daljna želja dirka Cape Apic, ki je najtežja in najbolj prestižna etapna Mountain bike dirka v južni Afriki. Drugače pa nekih posebnih ciljev nimam. Uživam v kolesarjenju in to mi trenutno največ pomeni.
Ko ste se vrnili z RAAM - a, so vam na brniškem letališču lep sprejem pripravili svojci in tvoji sovaščani ter člani društva? Kako si se ob tem počutil?
Bilo je res lepo od njih. Čeprav smo bili precej utrujeni od leta, smo se sprejema na Brniku kar razveselili. Nisem si predstavljal, da je doma v Kamnjah toliko ljudi spremljalo dirko, tako da sem bil res presenečen nad številom zbranih na sprejemu.
Obenem pa bi se zahvalil vsem, ki so se zbrali na Brniku, ter tudi potem doma v Kamnjah, kjer so mi naredili res lep sprejem.
Hvala za pogovor in želim ti še veliko srečno prevoženih kilometrov s kolesom.
Marcela Čermelj, foto Denis Šušmelj
Počitnice za vsakogar
Pi
|OČitniške dni si lahko šolarji v Ajdovščini zapolnijo z različnimi dejavnostmi, saj je ponudba nadvse pestra. Tudi organizatorjev je vse več.
Seveda je ob vročih dneh, in teh letos ni malo, v prvem planu ajdovski bazen s plavalnimi tečaji in drugo ponudbo.
Tako denimo Lavričeva knjižnica Ajdovščina nadaljuje s poletno akcijo 'Knjiga na bazenu' - v sodelovanju
s Športnim zavodom Police ponuja obiskovalcem letnega kopališča knji- , ge in revije. Kopalci potezo pozdra- ; vljajo kot dobrodošlo.
Seveda so otroci bolj dojemljivi za športne dejavnosti - lahko se učijo tenisa, rolanja in drugih športnih ve- j ščin, tudi nogometne igre s Petrom ; Kalinom. Da pa možgani ne bi preveč počivali, so v ponudbi tudi tečaji. tujih jezikov, angleščine in francoščine.	rl
Brane Jazbar
Zaključek mojega potovanja po Ameriki
Čeprav je poteklo že nekaj časa, vam dolgujem, dragi bralci, še zaključek moje poti po Južni Ameriki.
~i A a se za nekaj časa ustavimo med Brazilijo in Paragvajem, ■A. kjer stojijo največje elektrarne na svetu. To občudujejo potniki z Vseh koncev sveta, tudi mi smo bili med njimi.
Po prehodu meje med Argentino in Brazilijo nas je pritegnil velik nacionalni park ptic na prostem. Razteza se med tropskim zelenjem na ogromni površini. Tu smo si ogledali res le del tega, kar ponuja park. Za ogled bi potreboval več ur. Ptice so večinoma na prostem. Barve in podobe pa take, da fotoaparat in kamera nista mirovala. Med mnogimi pernatimi živalmi sem lahko občudoval različne papagaje, čudovitih barv, flaminge v nemogočih pozah, tukane (kljunače), ki privabljajo uho in oko, še mnoge čudovite barve, oblike in prečudovite glasove.
in Paragvajem naj bi zajezili na dolžini 170 km. Zato so morali preseliti kari 40.000 ljudi, predvsem Indijancev Guarani. Zajezitev je pogoltnila 800 kvadratnih kilometrov obdela-
turiste z vseh delov sveta in rekreativce, ki uresničujejo svoje telesne aktivnosti.
Na zahodni obali jezera se razprostira več kilometrov dolga plaža Costa Oeste. Da se na njej ustavijo in ohladijo turisti z vsega sveta, ni potrebno posebej poudarjati. Vesel sem bil, da mi je bilo dano videti vsa ta čuda, lepoto in bogastvo tudi človeške iznajdljivosti.
Da bi si lažje predstavljali vso to mogočnost, naj napišem, da je v jez vgrajenega toliko betona, da bi z njim lahko zgradili nov Rio de Ja-neiro; z uporabljenim železjem pa bi zgradili 380 Eifflovih stolpov.
Še bi lahko pisal, vendar lepote si mora obiskovalec sam ogledati, da jim lahko določi pravo ceno. Moje potovanje je bilo več kot čudovito. Ostali so spomini, ostale so fotografije, ki bodo bogatile dušo takrat, ko bo to potrebno.
Na meji med Paragvajem in Brazi-Bjo stoji največja elektrarna na sve-tu- Z gradnjo so začeli leta 1971, čez dvanajst let sta velikanski turbini že proizvajali elektriko. Z načrtovanjem elektrarne so začeli čeli že leta 1960. idejno reko Rio Parana med Brazilijo
nih kmetijskih površin, 600 kvadratnih kilometrov gozda, 600 km cest. Velike površine subtropskega gozda so za vedno izginile. Porušeno je bilo ekološko ravnovesje. Jez, ki zadržuje vodo za elektrarno, se imenuje Itaj-pu, kar je v jeziku Indijancev Guarani - Kamni, ki pojejo. Jez je bil zgrajen leta 1983. Pri gradnji je sodelovalo 30.000 ljudi, dolg je 7700 m in visok 196 m. Elektrarna Itajpu deluje od leta 1991 s polno močjo. Ima 20 ogromnih turbin, ki proizvedejo 14 MW električne energije na leto. V eni sekundi brizgne skozi turbine 62.000 kubičnih metrov vode. Elektrarna zadovoljuje z električno energijo vse potrebe Paragvaja in Brazilije.
Akumulacijsko jezero je pomembna turistična in rekreacijska točka. S svojo lego in urejenostjo privablja
Ko smo pristali na Brniku, po 18 letalskih poletih, sem trdno stopil na domača tla, kajti vse je bilo kot lepe, bogate sanje. Naj ostanejo še dolgo take sanje!
Tel.: 05 36 44 513
www.vajet.si
E-mail: info@vajet.si
Klima na Vipavskem ugodna za pridelovanje marelic
Marelica, sadež večne mladosti
Planina, od 13. do 15. julija - Različnim vremenskim ujmam, ki letos bičajo Vipavsko dolino, so se uspele izogniti marelice, celo rekordno letino beležijo pridelovalci.
trošnikov ter s širjenjem sortimenta dolgoročno podaljšati čas ponudbe marelic na lokalnem trgu. Glede na
"▼"kmetijsko gozdarskem za-\/ vodu v Novi Gorici so pre-T pričani, da bi lahko bile prav marelice nova tržna niša vipavskih sadjarjev. Predvsem so za marelice primerni obronki zgornje Vipavske doline, od Podnanosa do Črnič. V sadjarskem centru v Biljah se v zadnjem času tej sadni vrsti vse bolj posvečajo in oblikujejo sortiment, ki bi sezono marelic čim bolj razpotegnil. Slovenija namreč pokrije le manjši del potreb po tem sadežu službi, večino jih uvozi iz Italije. Da je marelica zapostavljena, so menili tudi na Planini, na tridnevni razstavi tega sadja. Kakih 30 sort so jih našli na Vipavskem.
Marelice niso uporabne zgolj za predelavo v marmelade, pač pa jih • je moč z malce domišljije, znanja in spretnosti uporabiti pri pripravi pravega obroka v več hodih. S paradižniki v kremni juhi, z ostrejšimi začimbami kot priloga rižu ali kot polnilo puranjim prsim, da o sladi-
cah ne govorimo. Vse to so nazorno pokazale članice društva gospodinj s Planine, ki so številne goste presenetile s to ponudbo ob odprtju razstave o marelicah.
Namen razstave je bil dvigniti prepoznavnost sort marelic in uporabnost sadežev za različne namene, dvigniti stopnjo informiranosti in usposobljenosti tako kmetov kot po-
obisk in ugoden odziv je razstava nedvomno dosegla namen in upravičila sredstva, ki so jih pridobili iz evropskega razvojnega sklada za razvoj podeželja.
Iz leta v leto hujša suša
Ni hujšega, kot je 'ajdovski dež'
Narobe svet - če so imeli na vzhodnem koncu Slovenije težave zaradi preobilice vode v strugi Mure, pa Vipavsko dolino pesti huda suša. Namesto dežja smo bili deležni burje in to v več paketih.
■ poletna burja, zdaj že preime-l—/ novana v 'ajdovski dež', je še .A. dodatno osušila že tako žejno zemljo. Po štirih dneh burje je Vipavska dolina dajala kaj klavrno podobo. Rastlinje je (bilo) izmučeno od močnih sunkov burje in hude suše, scefrani listi nemočno visijo z
vej, kar je bilo še sadežev na sadnem drevju, so ležali po tleh - burja je namreč oklestila še nedozorelo sadje, ki bo šlo v nič -jabolka, hruške, pozne sorte breskev, slive, celo lešniki ... pri tem je še oklestila breskove nasade. Tudi grozdje jo je skupilo, sicer manj tam, kjer imajo nove, nižje vzgojne oblike, medtem ko se trtne na prostoviseči vzgojni obliki niso mogle enakopravno boriti s silovitimi sunki burje, nenavadno močnimi
za ta letni čas. Poleg tega dolgotrajna suša že zavira dozorevanje grozdja. Skromnejša bo tudi letina krompirja na višjih legah, kjer prav krompir predstavlja osrednji pridelek.
Nič kaj dobro ne kaže niti poljščinam po dolini, predvsem koruzi, ki še za silažo ne bo uporabna, tudi čez otavo so kmetje že pravili križ. Težavam vipavskih kmetov torej ni videti konca...
Dobra kakovost zlatega zrnja
Letošnja letina pšenice na Vipavskem sicer ni bila obilna (okrog 500 ton), je pa bila zato kakovost zrnja zelo dobra.
TTpodjetju Vajet bi sicer od-\/ kupili krmno pšenico, torej ▼ naj nižjega kakovostnega razreda, toda te praktično ni bilo. Vsaj tako so pokazale analize, ki so jih kmetom opravili v Mlinotestu brezplačno, tako da je Mlinotest prevzel vso pšenico iz doline. Za srednjo kakovost so pridelovalci dobili po 200 evrov za tono, za najboljšo pšenico pa 215 evrov. Za kmete je ugoden tudi plačilni rok, namreč 15 dni.
Zagotovo je pa k dvigu kakovosti pšenice prispevalo tudi sodelovanje med Mlinotestom in Kmetijsko pospeševalno službo iz Ajdovščine. Skupaj so namreč določili najboljše sorte žit, primerne za Vipavsko dolino, in tehnologijo pridelave, Mii-notest pa je lani tudi nabavil seme in nudil strokovno pomoč. S tem skušajo tudi v Mlinotestu prispevati k večji samooskrbi s hrano v Sloveniji.
rl j
Vrtec cenejši!
A jdovščina, 12. julija - Majhen / \ obliž na gospodarski zlom .4. JLzgornje Vipavske doline so prilepih člani ajdovskega občinskega sveta, ko so na zadnji seji pred počitnicami potrdili nove cene vrtca. Te pa so, za razliko od marsikje po Sloveniji, kjer jih zvišujejo, občutno nižje, za dobro desetino.
Bolj kot ekonomsko računico so
svetniki imeli pred očmi socialno kategorijo, pravi tajnik občine Janez Furlan: »Z vodstvom vrtca smo temeljito preverili vse stroške in uvedli nekatere ukrepe, ki bodo tudi pripomogli k nižjim cenam - seštevek se je na koncu ustavil pri skoraj 12 odstotkih!«
rl
Iščete zaposlitev v prehrambeni industriji?
Imate izpit B kategorije, ste vestni in marljivi pri opravljanju del in nalog?
Pošljite nam svoj življenjepis ..
E-poštni naslov: hapyday@siol.net Tel. št. 05 766 02 70
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripkovič • Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 • e-mail: info.latnik@gmail.com