spedizione in abhonamento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena I lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 3. junija 1943-XXI. štev. 22 (707) Štirideset dni se nebo soh.i, če na Medardovo iz njega rosi. »DRUŽINSKI TEDNIK« izliaja ob četrtkih. Uredništvo I n Slovenski rek uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345 Telefon št 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA leta 10 lir, */s leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 ir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o t i c e : vrstica 7 lir. Mali o g i a • .si: beseda 0.50 lire Oglasni davek povsod še posebej. I*r* večkratnem naročilu popust. danes: Naš novi ljubezenski roman V ZLATI KLETKI (CII. str. 5.) Bombni napadi na sovražna pristanišča Uspešno torpediranje nasprotnikovih rušilcev . C; la v n i Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2(». maja svoje 10%. vojno poročilo: . Skupina naših torpednih letal ie na izvidniškem poletu vzdolž alžirske obale izsledila neki sovražni konvoj, ki so ca spremljala lovska letala. Potopila je dva sovražna parnika srednje nosilnosti, eneca pa hudo poškodo-vala. Italijanska in nemška letala so bombardirala pristanišče Bizerte. Sov ra žila letala so včeraj napadla razne kraje na Siciliji, otok 1’antel-mrijo ju kraje na Sardiniji. Messina le močno poškodovana, zlasti v sredi-«<•11. Število žrtev med prebivalci še Ucotavljaio. Sovražnik ie izgubil 44 letal. 15 sp jih sestrelili naši lovci prve jate 1SI. skupine C. T.. S nemški lovci in ‘JI naše protiletalsko topništvo, izmed njih 7 nad otokom Pantellerijo. K sovražnim .izgubam, omenjenim v včerajšnjem vojnem poročilu, moramo prišteli še dvanajst letal. 4 izmed njih ldi ie sestrelilo naše protiletalsko topništvo nad Olbio (Sassari). S so jih pa sestreliti naši lovci v bojih nad Sardinijo. Večina sestreljenih letal ie padla v morje m sicer lotečili trdnjav pri f.oliiskem otočju. 2 letali lina Liberalni’ južno od rtiča Soartivento. 3 letala ju"OVzhodno od Bove Marine (Reggio Calnbrin). t pa južno od Ali Marine (Messina). .(■lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 27. maja svoje !007. vojno poročilo: V neči na 25. t. m. so italijanska torpedna letala napadla neki sovražni Konvoi, ki je plul po vzhodnem Sredozemskem moi ju. S torpedom so zadela neki sovražni rušilec, da se je potopit. Isto noč sp naši bombniki bofnbar-' rali cesto in železniško progo tnpd Aiarso Matruhoin in KI Palm. Sovražna letala so napadla razne kraje na Siciliji in otok Pantelleri jo. niso pa povzročila omembe vredne škode. 6 sovražnih letal ie sestrelilo italijansko-neinško protiletalsko topništvo. 2 drnci letali pa naši lovci. Sovražni letalski napadj na naše kraje, ki jih pmenia današnje vojno poročilo, so povzročili med prebivalci 28 žrtev. 7 ljudi ie mrtvih. 21 pa ramenih. Glavni Stan Italijnn-kih Oboroženih Sil je objavil 28. maja svoje 1(108. vojno poročilo: Italijanska in. nemška letala so napadla pristanišči Bizerto in Suso. 7. bombami so zadela več izkreevalnih ladij in neko manjšo petrolejsko ladjo. Sovražnik je ponovno bombardiral otok Pantelleri jo. a ni povzročil človeških žrtev in tudi ni naredil omembe vredne škode. Naše obrambno topništvo je zbilo 5 napadajočih letal. Sovražni letalski napadi na razne kraje Sardinije in Sicilije so povzročili nekaj škode na zasebnih poslopjih. Naši lovci so v bojih sestrelili dve sovražni letali, protiletalsko topništvo ie pa zbilo dva sovražna bombnika, da sta treščila na tla v bližini S. An-tioche in Decimomannuia. Dva naša lovca se nista vrnila v svoje oporišče. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2!). maja svoje IObl), vojno poročilo: .Letala Osi so bombardirala pristanišči Suso in Bone in učinkovito zadela vojaške naprave. Sovražna letala so bombardirala Livorno. Foggio. področje Lucere in nekaj krajev .na Siciliji. V Livornu ie precejšnja škoda na zasebnih poslopjih. pa tudi človeških žrtev je veliko. V drugih krajih so izgube manjše. Med bombnim napadom na Livorno so naši lovci sestrelili 4 sovražna letala. nemški' pa nad Sicilijo tudi 4. Nase protiletalsko topništvo ie sestrelilo i sovražnih letal, in sicer nad Livornom dve. nad Pantelleri io eno nad Portom Kmpedoclem eno. dve nad" Castel Vetranom. eno pa nad Marsalo. Po dosedanjih ugotovitvah ie bombni napad, ki ga omenja današnje vojno poročilo, zahteval med prebivalci Livorna 400 žrtev. 51 liudi je mrtvih. 340 pa ranjenih. V bližini Lucere ie 0 mrtvih in 0 ranjenih. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. maja »voj« 1100. vojno poročilo: Nemški težki bombniki so ponoči etali bombe srednjega in težkega llihrn lin nflcftitiicpo Ri7onln Quadrimotore ita-liaiio pronto pel volo. — Italijansko štirimotorno letalo pripravljeno za polet. v obliki državnih naslovov pred zasebnim imetjem v obliki drugih bonov. Kini. 29. maja. S Kr. ukazom, ki bo v kratkem objavljen, ie bila dovoljena izdaja petletnih 5°/onih zakladnih tro- mm L. - J3 1i&L pov v serijah po 5 milijard lir. Za nove zakladne bone bodo veliala vsa navodila in vse ugodnosti kakor za devetletne bone. ki so že sedaj v prometu. Ob 19. obletnici vseučiliške Milice Manifestacije borbenosti in vere v zmago Rim, 29. maja. Oti 19. obletnici usta- I ivitve vseučiliške Milice je imela 4. ! m« mu oviiioc »i »-mi m kalibra na pristanišče Bizerte, Sovražna letala so ponovno bombardirala otok Pantelleriio. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo 12 sovražnih letal. Sovražnik je.bombardiral S. Antioco m okolico Cagliariju. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo dve sovražni letali, lino ie padlo v morie. drugo ie pa treščilo na tla blizu Mercured-duia. Naši lovci so v boju zbili en Spit-firer. Na tla ie treščil blizu Trapam ja. Vel. Kralj in Cesar je obiskal Livorno ^ el. Kralj in Cesar ie 29. maja dospel v Livorno in obiskal predele mesta, ki iih ie sovražni bombni napad najbolj poškodoval. Vzvišeni gost jo odšel tudi v bolnišnico, obiskal ranjence in se pozanimal za vsakega posebej. . Ko je Vel. Kralj in Cesar odhajal iz bolnišnice, mu ie prebivalstvo priredilo vroče zahvalne manifestacije. Maršal Messe veliki častnik vojaškega Savojskega reda Padova. 2*». maja. Včeraj je misija častnikov z nekim generalom na čelu, ki le prišla v Padovo, izročila znake velikega častnika vojaškega Savojskega reda. odlikovanje, katerega ie Ni. Vel. Kralj in Cesar podelil maršalu Italije Giovanniju Messeju. soprogi hrabrega poveljnika prve armade grofici Messe-Veuezze. Najvišje novo priznanje je bilo Ekscelenci maršalu Mes-fieju podeljeno z naslednjo motivacijo: ;Kot poveljnik tunizijske armade ie 10 hočljivi in težki okolnosti iiareau iz svoje velike enote močno borbeno sredstvo, prelivajoč svojega gorečega podzigalnega duha v vojake, ki sp vsi venomer dajali zglede drz-nosti in hrabrosti. Ob ninožinskem spopadu z dobro oboroženimi in po Številu In sredstvih liadmočnimi sovražnimi enotami ie izvedel genijalen Manever. Najbolj žilavi odpor je ustavil zagon nasprotnika in izrabljal njegove močne sile v dolgi ostri bitki. — Sciotta,- marec-april 1943-XXI.r Emisija zakladnih bonov lfim. 29. maja. Nova emisija zakladnih, bonov, ki |0 je sklenila Vlada in 6e (e izvršila s Kraljevim zakonskim Odlokom, cbiavljenini v današnjem ladnem listu, daje posebno usodne’ Pogoje za varčevalce. Cena emisije ie < 'ločena na 9. lir za vsakih 100 lir podpisanega nominalnega kapitala ^akih,aim0ti? ‘lail,li 5i ^ za T.-: i . . l,r nominalnega kapitala. v/.,i."0 izplačane polletno za nazaj leti! lunii® 'n 15. decembra v v'‘L kocenši s ir,, decembrom t. 1. Zn ak0 *ef‘K> o milijard lir bo izžreba- nih vsakega pol leta 5 premij po en miliimi ur., tako bodo novi boni de-tansko daiali po 5.90 odstotka kar znatno presega nominalno investicijo. S to emisijo so zvezane posebnosti, po katerih se razlikuje cd prejšnjih emisij. Predvsem zapadejo novi boni v petih letih, toda dekret določa, da jih bo mogoče izkoristiti pod pogoji, ki bodo ob svojem času objavljeni že po treh letih za plačevanje neposrednih davkov. Varčevalci ne bodo torej svoje podpisane vsote lahko izkoristili po petih, temveč že po treh letih. V drugi vrsti ie treba navesti obsežne fiskalne olajšave, ki so določene za novo bone. Tako odreja dekret, da so novi naslovi razen vseh privilegijev m olajšav, ki veljajo za sedanje 91etne bone. prosti davka na dediščine, davka za registracijo, če se uporabijo zn osnovanje dot ali za prenos v družinsko imetje, in druge olajšave. Potrpimo ie podčrtati, da se te olajšave luizšiijaio tudi na vse zakladne bone prejšnjih emisij. /. dekretom finančnega ministra ie bilo določeno, da se podpisovanje prvih dveh serij v znesku 1(1 milijard lir izvrši v času od 7. do 2 j. jun na pri vseli podružnicah Bunce d Italia ter kreditnih zavodov in podjetij, ki so se pod , predsedstvom guvernerja Bance d (talin združila v konsorcij. Notranjim značilnostim novega posojila se pridružujejo še zunanje. ki zaslužijo še poseben poudarek. Nova emisija ie bila dejansko razpisana potein, ko so hi le državne finance z novimi fiskalnimi ukrepi, kakor ie razvidno iz iz.jav. ki jih ie podal finančni minister pred senatom, trdno zagotovljene. To pomeni, da bo moglo državno finančno gospodarstvo z lahkoto ustreči vsem normalnim izdatkom za plače, pokojnine in vojne izdatke, predvsem pa tudi izdatke za obresti, preteklih in bodočih javnih po-»°nL j!1 sicer z rednimi fiskalnimi dohodki, ne da hi se bilo za to treba zateci k novim posojilom. Ta okoliščina ie naivečjegu pomena, ker hi se država z rednim proračunom morala zateci k novim obremenitvam, kar sedaj popolnoma odpade. Tako predstavi ja nova emisija le i-ediio finančno operacijo v vojnem času. ki pomeni najuspešnejši ukrep proti inflaciji in )iredstavlja_ tedaj najvarnejšo’ varčevalno naložbo, h kateri poziva država javnost Končno, ie omeniti še izjave L.ksc. Acerba. finančnega ministra, v nieguvem zadnjem govoru pred senatnim in sicer o zaščiti, ki je bo po končani vomi deležno zasebno imetje legija iz Rima tenu vojaško svečanost, ki so se ie udeležili Podtajnik stranke, general Tarabini v zastopstvu Tajnika Stranke Scorze. šef geneialnega štaba Milice Galbiati. predstavnik ministra za ljudsko kulturo, državni podtajnik za narodno vzgojo Risiiolj in še mnoge druge osebnosti.,, Prisotni so bili tudi ranjenci in poškodovanci iz vojne. Razen tega so bili zbrani tamkaj tudi bataljoni gojencev prvega tečaja iz predvojaške vseučiliške vzgoje in še več drugih vojaških formacij. Polnoštevilno ie liila zbrana vseučiliška mladina. Ko je prispel šef generalnega slaba Milice, se ie začela slovesna maša. pri kateri je mnsg. Bubino blagoslov iI spominska odličja za Fran-cesca Azzarella. ki ie padel v severni Afriki. Takoj nato so bili gojenci predvojaškega tečaja zapriseženi. General Galbiati je imel navdušen nagovor na Črne srajce /. vseučilišča, ki ga je. zaključil z naslednjimi besedami : Prisega, ki ste jo opravili v tem svečanem trenutku, vas veže v časti kot Italijane in fašiste v oboroženi službi Domovine. Ta prisega ie tudi najpomembnejši čin v vašem življenju. ker ste io položili prostovoljno za uvrstitev v Milico, preden so vas državni zakoni poklicali da opravite vo-lasko dolžnost vsakega državljana, lomen te prisege je lem večji, ker ste jo položili v trenutku, ko ie Domovina, v, orožju in jo ograža sovražnik, ki si je zastavil nalogo, da bi nam naprtil sramoto hlapčevstva. Cin vaše prisege ie,navdušil vse naše bojevnike ter žene in matere italijansko, ki se zanašajo na vašo mladost, prepričano o srečni bodočnosti. Gojenci so nato zapeli himno vojne in Revolucije nakar ie šel generalnega štaba M Pco odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter Dure ju, potem l>a so bataljoni v rimskem koraku in med burnimi ovacijami navzočnih de-fihiali pred častnimi posli. Po končani svečanosti so nekateri odličniki 4. tešile odšli v glavno poveljništvo Milice, kier so počastili enotni n padlih. Rim. 29 maja. Ob 19. obletnici vsemu hške Milice ie šef glavnega štaba Milice odposlal naslednje brzojavko: Vseučiliška Mihca slavi svoio 19. obletnico v času najbolj hude borbe, toda prav zato ie še boli kakor zdaj nepremakljiva naša zvestoba Duceiu j in še boli goreča naša volja za zmago. Vsem mladim vseučiliškim legionar- ' leni, zvestim nadaljevalcem itaiijan- I ske prostovoljske tradicije, moj tova- i nski pozdrav. Pirenzc. 29. maja. Vseučiliška legija je svečano proslavila 19. obletnico svoje ustanovitve. Najprej so se vse-učiliščniki poklonili padlim za Revolucijo in v vojni, nato pa so iirisostvo-vali slovesni zadušnici za svojega tovariša. ki je padel v vojni. Pozneje ie bila na univerzi sami spominska svečanost. im kateri je govoril zlata kolajna Giulio Cesare Centauio. ki ie s svojimi izvajanji navdušil vseučiliško mladež za slavne borce za Kralja in Cesarja ter Duceia. Siena. 29. maja. Ob obletnici vse-učiliške Milice ie minister za narodno prosveto dvoril svetišče, kj ga ie Kr. Piccolominijev licej posvetil za domovino padlim gojencem. Potem, ko ie obiskal pinakoteko v veži Kr. vse-učilišča, je Eksc, Biggini odkril marmorno žaro s jirstjo z bojišč pri Čur-t a tonu in Montanaru. ki so io položili k vznožju spomenika za domovino padlih vseučiliščnikov. Nato ie bil izročen p ra poreč prvemu tečaju gojencev. častnikov-vseučiliščnikov. V avli Magiie Atenca ie imel potem narodni svetnik Laudo Ferretti. spominski govor. v katerem je poudarjal italijansko bojno slavo. Preden te zapustil Sieno, je Eksr. Biggini obiskal sedež stare Kr. akademije deili Intronati. kjer mu je nar. svetnik Boneli izročil spomenico akademikov, ki izjavljajo, da hočejo prispevati z vsemi svojimi močmi za zmago. Minister Biggini je nato orisal naloge intelektualcev v tei uri. Torino. 29. maja. Na dvorišču Kr. politehnike ie- danes ob 'navzočnosti mestnih oblasti in hierarhij centuri-ion Carin Antonio Avinajti. prostovoljec iz. Afrike in Rusije, -proslavil 19. Obletnico vseučiliške Milice. Ob tej priložnosti ie dobil 14. tečaj vseučilj-ških častniških gojencev nraporer. Takoj nato se je legija-podala v Liktor-ski dom. da počasti svetišče padlih ju položi lovorjev venec. Napoli. 29. maja. Na tukajšnji univerzi je bila danes v navzočnosti zveznega tajnika ter predstavnikov civilnih in vojaških oblasti i>red oboroženimi oddelki legije vseučiliške Milice in mnogih vseučiliščnikov proslava 19. obletnice vseučiliške Milice. Tajnik GGFa Mussolini’, odvetnik Fosehini. ie imel lep govor, v katerem io poveličeval žrtve junaških vseučiliščnikov. ki so padli za domovino in jo potem izročil spominsko odlikovanje v počastitev padlega legionarja akademika Franresca Pizzuliia. Po končani svečanosti ie krenila mogočna povorka pred Dom fašjev kjer ie bil položen venec na grobnico padlih. Ponosen oifgovor vojnih pohabljencev Rim. 30. maja. Davi je v veliki avli v Invalidskem domu šef pohabljencev Italije Ca rjo del Croix sklical k sestanku vpisanre iz vse Italije, ki so ga poslušali v invalidskih domih in v do-milii fašijev. V veliki avli so bili navzoči jzodta in i k Stranke Cucco kot zastopnik klinika Scorze, podtajnik v jiredsedništvu ministrskega sveta Rossi. podtajnik v ministrstvu za korporacije Baccarini. zastopstva vseli vojnih in vojaških združenj in liktorske mladine, večjo jikupine mnogih po- hSbllencev. slejicev, odlikovancev z j zlato kolajno in družin padlih ter ' množica pohabljencev. Predan ie Car- lo del (boix govoril, so t'ili blagoslovljeni prapori skupin rimske, federacije. Cario del Croix. je nato sjirego-voril naslednji govor: »Pohabljenci Italije! To je naš tretji sestanek od pričetka vojne. Danes nismo sami. kajti naše rane občutijo v svojem vel’ etu trj>-ljenju tudi mesta, ki iih je d'*-‘c!a naša usoda, Mi, vojaki, ki smo pri- pravljeni dati našim besedam kakor našim dejanjem težo krvi. vemo. da ljudstvo ljubi resnost tistih, k i žive po svoji strasti in ne lahkomiselnost prijetnih resnic in zadoščenega iiohlepa. Narod zahteva strogost do miačuežev ter prezira lažne navdušence, ki jemljejo pogum in se okoriščajo z bolečinami drugih, povečujoč ravnodušnost tistih, ki ne poznajo iiomanikania in nevarnost. Druga vojna se je pričela: vojr.a naroda, ki tirani svojo integriteto in svoje življenje in ki ni živel v nesmiselnem uživanju in lahkih okclno-stili ter je zaradi tega bolje pripravljen in močnejši. Nihče ne more ločili svoje usode od usode vseh kajti vojna ie boli kakor skupnost naporov iii predanosti vzajemnost v obvezah in v odgovornosti. Sovražnik obljublja, da^ bo razlikoval med državljani in državljani, kakor med narodi in vladami. toda od naše strani bi bilo tako razlikovanje bedno in brez smisla. O našem notraniom življenju smo samo mi sodniki. Nimamo navade neprestano imenovati fašizem za dosego časti in ugodnosti. Čutimo pa. da moramo danes določili naš del odgovornosti. Fašizem ni trenutek, temveč doba naše zgodovine in zgodovine ni mogoče izbrisati niti zanikati. Nihče ga ne more zavračati kot tujo stvar, niti njegovi nasprotniki. Kdor ga namerava uničiti, ga že nosi v sebi. V' njegovem imenu se je pričela ta ogromrja vojna. Fašizem more soditj le fašizem in mogoča niso nobena razlikovanja. razen med tistimi, ki so verovali in onimi, ki so lagali, med tistimi. ki so daiali, in onimi, ki so jemati. . Tisti, ki nas pozivajo, naj io kršimo. so isti. ki so v prejšnji vojni obtožili odpadništva Rusijo kier ie lbl z notranjim uporom ustvarjen edini pogoj, ki lahko itoiasni neizpolnitev pogodb. To so isti. ki jutri ne bodo odpustili Frapciji. o čemer danes ne govorijo: nad bodočnostjo lega naroda l>a lio prav tako kakor poraz težila predaji., ki ne bo ničesar rešila in iirihranila, kakor kažejo dejstva in kakor se bo še boli pokazalo. Predvsem pa imamo zgled sovražnika, ki se. potolčen in zapuščen spričo vdora in pod težo ruševin ni samo upiial, temveč bi tudi odklonil pogajanja z zmagovalcem, ki pa vendar ni zahteval predaje. Pohabljenci Italije! Nimamo oblasti in tudi ne namena, da bi naš glas dosegel nasiirotni ta boi', in vendarle zahtevamo. da se prihranijo nekorist.no laskanje in cenene žalitve narodu, katerega dolžniki so bolj uti mani vsi, narodu, ki je tudi v dobi svoie inferiornosti in svojega uboštva tolaži] in obogatil svet. Da ta vojna ni iirišla zn nas v boljšem trenutku in okoliščinah, se ie takoj priznalo, a že tri leta se zaman čaka na naš padec. Dejstvo ie. da ie ta narod danes trden in hladnokrven. V nesreči čuti da ne more sprejeti v dar. kar si mora sam osvojiti. da zaman računa na pravico od tistega, ki ie kršil obljube, ko se še ni posušila skupno prelila kri. da ie jiotrelmo samosjmšlovanie za zahtevo Spoštovanja drugih. lil če tii ne imeli drugih dolžnosti, l>i bili enako obvezani z našo staro idemenitostio. kaili zadnji med našimi pastirjj je boli plemenit kakor najnovejši kralji, posvečeni z jeklarno v improviziranih mestih, in zadoščala bi dostojnost ljudi, ki sprejemajo življenje in smrt z enako pieteto ki ie dala naravi njene mite in zgodovini .njena gibanja v naših ogroženih zemljah. da se vidi razlika meti bogastvom in ptelnstvom. 'Pa vojna nepredvidnoslj je dokazilu. da so dogodki pokorijo višji v .ji, da je zgodovina Piv blm-t kakor ie živ ljenje poslanstvo, lmdneost bo pripadala ij.-lL.i .. udom, ki bodo v menjajoči so sreči mani ošabni In boli ikuvlojnnstveni. Ji:-.i ho usoda, k j nam ie bila dodeljena. kakršna koli. sili ne bomo podlegli. in rim lx>li ie Italiia oblegana in za ib'ta ter preizkušena i napadi. tem boli -mo ponosni na njeno ime in prepričani v njeno bodočnost. Govor Otirla del Croixa bi jp bil večkrat prekinjen z mogočnim odobravanjem« ie l)il kronan z dolgim in gorečim/vzklika n jeni. ki se ie obnovilo, ko R- na komo sestanka podtajnik Skčanke C n ero odredil po/.drav Kralju ni Cesarju in Dure ju. Poročilo ministra Polverelliia Plodno delo zavoda za kulturne odnose z inozemstvom Rim. 28. maja. Pod predsedstvom ministra Polverelliia. ki je predsednik zavoda, se ie sestal direkcijski svet Zavoda za kulturne odnose z inozemstvom (IRCE). Navzočni so bili minister za narodno vzgojo B i arui n i. minister za korporacije Cianetti. podpredsednik zavoda senator Balbino Giulia-no in svetniki senatorji grof N. 1). Anielio. Giannini. Botrero. akademiki Italije Baalioni. Tucci. Guidi. Pari-lieni. nacionalni svetniki Di Marzio. Giglioli. Balella. de Cicco. Pelizzi. zastopniki zuuaniega ministra Vi tet ti in Vidau, zastopnik ministrstva za Italijansko Afriko Kksc. Meregazzi. zastopnik ministrstva za pravosodje Eksc. Messina. zastopniki ministrstva za narodno vzgojo Giustini. Lazzari inScar-damaglia. zastopniki ministrstva za poljedelstvo in gozdove in federacije založnikov. Navzoče« je bil tudi direktor zavoda dr. Luciano de Eeo. Predsednik Poiverelli je omenil delo svojega prednika in izredno udejstvovanje podpredsednika in direktorja ter je obširno poročal o delovanju IRCE v zadnjih mesecih. Očrtal ie delo za večje razširjenje italijanskega jezika onstran mej ter obvestil svet <> mnogoštevilnih izdajah jezikovnih slo- varjev za- inozemee. Omenil ie tudi delo za spoznavanje fašistovske pravne misli v inozemstvu s popolno prevedbo vseh Mussolinijevih kodeksov v nemščini, španščini in francoščini. Pripravlja se 12 zvezkov, ki bodo ilustrirali politične in tehnične vidike reforme. Minister je obvestil svet o nekaterih zbirkah, ki naj širijo italijansko misel v inozemstvu in branijo znanstveno in kulturno prvenstvo Italije, nakar ie očrtal delo ustanove v urejevanju tujega tiska v Italiji in jačenju izvoza italijanskih knjig, listov in revij. Končno ie omenil delo. ki ie bilo opravljeno v propagandi na so-cialno-goepodarskem področju pod vodstvom ministra Cianetija ter sodelovanje z. ministrstvom za ljudsko kulturo na področju radija in razširjeva-nja fotografij, člankov itd. v inozemstvu. Po poročilu ministra Polverelliia. ki je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem. ie sledila dolga razprava. Vsem govornikom ie odgovoril predsednik. Vsi svetniki so podčrtali važnost obširnega dela zavoda in delovnega prog rama. ki ea ie začrtalo pred-sedništvo in izvajalo z vso vnemo v trdi vojni dobi. Novu junaštvo italijanskega letalstva Operacijsko področje. 25. maja. Italijanska letalska armada ie dodaja nadaljnjo drzno in krasno podvzetie k zdaj že znatni dediščini svoje vojaške slave. Bombniki z veliko avtonomijo so v noči na 24. t. m. napadli z uspehom vojaške objekte v Sudanu in v Italijanski Vzhodni Afriki. Bombardiranji'. ki je bilo izvršeno v tako veliki razdalji od naših prednjih oporišč. je imelo namen zadeti zlasti dva objekta ob viru oskrbovalnega kompleksa, ki oskrbuje sovražni vojni napor na bojišču vzhodnega Sredozemlja. Proti prvemu kraju se dovaja po morju velik del oskrbe, ki se od tod potem odvaža v odsek Srednjega vzhoda. V drugem kraju se zbirajo ame-riškiletalski transporti, prihajajoči z zapadne poloble preko transafriške poti ter medimperialne angleške prometne zveze za vzhodno polobio. Napadi na ta dva vojaško važna objekta so znova prikazali odlično izvež-banost naših posadk in njih nenavadno spretnost, zadajati udarce sovražniku na njegovih najbolj oddalje-. nih strateških prometnih poteh. Letala so odletela z nekega oporišča v Vzhodnem Sredozemlju 23. maja oh zori. Zaradi dolžine poti ni bilo mogoče predvideti vremenskih okoliščin za ves čas letenja. Letenje ie bilo izredno težavno, toda po 11 urah in pol poleta je bij kraj v Sudanu v redu dosežen. Čeprav ie bil objekt pokrit z lahko meglo, ga je bilo mogoče izslediti. Napad ie bil izvršen iz višine 300 metrov z rušilnimi in zažigalaimi bombami, ki so zadele skladišča. Druga akcija ie bila naperjena, kakor že rečeno, proti vojaškim objektom v Italijanski Vzhodni Afriki. Po 11 urah in 45 minutah letenja so napadalci prispeli do cilja. Tudi pri tem napadu je presenečenje popolnoma uspelo, kajti objekt ie bil in ie oslal med akcijo popolnoma razsvetljen. Iz višine mani ko tisoč metrov odvržene bombe so navzlic megli zadele lope. naprave in neko tvornieo. Nastala te tudi Silovita eksplozija s požarom. Vaša letala so v zraku imperija znova, potrdila našo navzočnost na tei zemlji, ki ie neločljivo povezana z. usodo Italije z neuničljivo vezjo prelite krvi. Vsa pri tem bombardiranju sodelujoča letala so se včeraj ob zori vrnila na oporišče, potem ko so letela 23 do 24 ur. Stockholm. 2(1. maja. Rimski poročevalci listov » Dagens Nvheter in »Svenska Dagehladet: opozarjajo na drznost in spretnost italijanskih pilotov. ki so bombardirali vojaške cilje v Sudanu in v Italijanski vzhodni Afriki ter opisujejo ta bombardiranja na temelju poročil italijanskih listov. Poročevalec lista »Dagens Nvheter« poudarja. da dokazuje ta sijajna akcija ofenzivno^ moč italijanskega letalstva. Omenjajoč nato še defenzivno akcijo, navaja velike izgube, ki so jih italijanski letalci in protiletalska obramba prizadeli sovražniku v zadnjih dneh. Madrid, 26. maja. Bombardiranje vojaških ciljev v Sudanu in v Italijanski vzhodni Afriki po italijanskih letalih je napravilo velik vtis v tukajšnjih krogih, kjer opozarjajo na težave poleta in izredno spretnost in drznost letalcev. Lisi »Iuformacioues« objavlja vest pod naslovom čez štiri kolone: (Med mnogimi bombardiranji je bilo včeraj tudi izredno bombardiranje . Tudi vsi ostali listi so vest prinesli s poudarkom in pri tem podčrtali. da se Italiia ne omejuje le na obrambo, kakor kažeio podatki o zelo hudih izgubah, ki jih ie anglosaška ladijska tonaža utrpela v mesecu maju zaradi delovanja italijanskega letalstva in italijanske mornarice, pri čemer je bilo uničenih tudi mnogo letal. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je v petek sprejel v vladni palači predsednika Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Milana Vidmarja. Predsednik Akademije ie Visokemu komisarju izročil letno poročilo akademije. Ekscelenca Grazioli se je zahvalil in se je razgovarial z dr. Vidmarjem o raznih vprašanjih, ki se tičeio akademije. Visoki komisar m Ljubljansko pokrajino glede na odredbe dne 6. junija 1941. št. 42 in 4. maja 1943-XXI št. 46 in spričo potrebe po novi določitvi ur za zatemnitev odreja: člen t. Od torka 1. junija 1!)43-XX1 j do novih določb se morajo določbe o zatemnitvi izvajati od 22. do 4.30. člen 2. Vse ostale določbe odredbe z. dne 6. junija 1941-X1X št. 42 ostanejo nespremenjene. Ministrstvo za prosveto v Rimu ie izdalo posebno odločbo, da lahko vseli c i I i šč niki v seu č i 1 i še bon iha rd i ra n i h mest Catanije. Messine in Palerma delajo izpite na kateri koli italijanski visoki šoli. ki ustreza stopnji vseučilišč in fakultet v omenjenih treh mestih. Slušatelji morajo na vseučilišču, na katerem hočejo delati izpite, predložiti v potrdilo samo indekse. Ministrstvo za korporacije ie izdalo posebno okrožnico, kako se mora izdelovati obutev. Goveje usnje se sme uporabljati samo za izdelavo moških čevljev, medtem ko smejo ženske čevlje izdelovati samo iz kož plazilcev in zajcev. Natančen seznam o svojih izdelkih morajo voditi po odredbi kmetijskega ministrstva vse tovarne testenin in mlini. Seznani mora biti vsak trenutek na razpolago nadzornim organom. Tekstilno šolo v Kranju, ki so io leta 1941. zaprli, bodo spet odprli. V la namen so se sestali zastopniki tekstilne industrije s Koroškega in Gorenjskega. Tekstilna šola v Kranju je edina strokovna šola te vrste za ves jugovzhodni alpski del. V njej se ne bodo šolali samo Gorenjci in Korošci, ampak tudi Štajerci in učenci iz obmejnih alpskih okrožij. Najvišje cene zelenjavi in sadju je določil Visoki komisar. 1 kila kislega zelja sme stati 4 lire. kisle repe 2.5(1 lire. berivke 3.70 lire. zgodnje glavnate solate 6 lir. zelenega radiča 6 lir, špinače 3.35 lire. rdeče in bele redkvice 5 lir. domačih belušev 7.60 jire. rabarbare 6 lir.vPeteršilja 4 lire. čebule 2.80 lire, šalote 4 lire. novega česna z zelenjem 4.50 lire. osončenega hrena 4 lire. graha 5.50 lire. izlnšče-nega graha 11 lir. borovnic 5 lir. gozdnih rdečih jagod 10 lir. češenj I. vrste 6 lir. če Sep j H. vrste 5 lir; jajca so po 2.50 lire kos. Vse te nai-višje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Blago, naprodaj no teli cenah, mora bili zdravo, otrebljeno in čislo. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar ne preveč mokra. Vse te najvišje dopustne cene morajo bili vidno označene ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. .lakoba trgu in v Šiški, prav tako tudi pri vseh prodajalcih zelenjave in sadja. Mesečni obrok jedilne soli za prehrano Smatrajoč za umestno, da se omeji osebni mesečni obrok iedilne soli. ie Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredilo z dne 29. decembra 1942-XX s predpisi za prodajo iedilne soli izdal naslednjo naredbo. ki ie objavljena v »Službenem listu 29. maja t. 1. in stopi v veljavo 1. junija t. 1. .Drugi odstavek čl. Lnaredbe s predpisi za prodajo iedilne soli se spreminja takole; Mesečna količina se določa na osebo z 0.50 kg. •LIIIIIIIIIIIIlllllllllHlllllllllllimillltDJ: I0 kV IR J I » /.a n E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. I | KLEIN I E LJUBLJANA, Wo Hov a 4 E ,Ti 111111111 n 1111111111111111111111 n 11111111 rr Razdeljevanje racioniranih živil v juniju Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Meseca junija 1943-XXI bodo dobili potrošniki naslednje količine racioniranih in kontingentiranih živil: 1. Na navadno živilsko nakaznico, izdano od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani (sive barve): na dau 150 g kruha ali 124 g krušne moke ali 225 g koruzne moke ter na inesec 500 g sladkorja. 2000 g živil za juho fin sicer 1600 g riža in 400 g testenin). 100 g masti. 200 g masla. 1 del olja. 100 g mila. 500 g soli. 200 g fižola na odrezek A in 100 g konzerviranega paradižnika na odrezek .B . Meso. Vsak potrošnik se mora pri-laviti pri svojem mesarju, ki pritisne svoj žig v odrejeni prostor na zadnji strani navadne živilske nakaznice; za tedenske nabave bodo služili odrezki G, II. L in K. Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni. . 2. Na lijivadne živilske nakaznice. Izdane od ostalih preskrbovalnih uradov v pokrajini (modre barve): na dan 150 g kruha ali 124 g krušne moke ali 225 g koruzne moke ter na mesec 500 g sladkorja 2000 g živil za juho (in sicer .1600 g riža in 400 g testenin). 300 g maščob. 1 del olja. 100 g mila. 500 g soli. 250 g i marmelade na odrezek A . 3. Na dodatno živilsko nakaznico 1 Sl) i (za ročne delavce): na dan 100 g \ kruha ali 82.6 g krušne moke ali i 150 g koruzne moke. ! 4. Na dodatno živilsko nakaznico Sl) j I H- 11 (za težke delavce): na dau 200 g kruha ali 165.3 g krušne moke ali 300g koruzne moke ter na mesec 600 g živil za juho (in sicer 500 g riža in 100 g testenin. • >. Na dodatno živilsko nakaznico Sl) I + lil (za najtežje delavce); na dan j 300 g kruha ali 248 g krušne moke ati 450 g koruzne moke ter na mesec 600 g 'živil za iuho (in sicer 500 g riža in 1100 g testenin). j 6. Na dodatno živilsko nakaznico za I kruh za bolnike: na dan lOOg kruha ali 82.6 g krušne moke ali 100 g ko-! ruzne moke. | 7. Na dodatno živilsko nakaznico j GMa (za otroke do 3 let): na mesec j 1000 g živil za juho (in sicer 800 g j riža in 200 g testenin). 500 g sladkorja j in 750 g marmelade (500 g na zato do-iločeni odrezek ter 250 g na odrezek st. .6 ). S. Na dodatno živilsko nakaznico GMh (za otroke od 3 do 9 let); na mesec 3(H) g marmelade. 9. Na dodatno živilsko nakaznico G M c (za mladino od 9 do 18 let); na mesec 500g marmelade. Pod točko 7.. 8. in 9. navedeno marmelado' se bo razdeljevalo le na živilske nakaznice GM a. b. c. ki iih je izdal mestni preskrbovalni urad v Ljubljani. Dodatki za bolnike Bolnikom, ki so ih> predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada meseca junija delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah. Gosposka ulica 15. po naslednjem razporedu: Od 1. itn 8. inuija samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso. tako da pridejo na vrsto v torek I. iunija bolniki z začetnicami priimka A do D: v sredo 2. junija z začetnicami E do 4; v petek 4. junija z začetnicami K do M: v sobolo 5. junija z začetnicami N do 1*: v ponedeljek 7. junija z začetnicami R JUH. I.I UVHII I l\ J začetnicami I' do Od 9. do 16. junija drugim bolnikom. tako da pridejo na vrsto v sredo 9. ju. niia bolniki z začetnicami priimka A do I); v četrtek 10. junija z začetnicami L do I: v petek II. junija z zavetnicami K do M: v soboto 12. juu'iu z začetnicami N do R; v torek 15. junija z začetnicami li do T in v sredo 16. junija bolniki z začetnicami U do Ž. Od 17. do 25. junija bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval tako da pridejo na vrsto v četrtek 17. iu-nua upravičenci z Začetnicami priimka A do C; v petek 18. junija z začetni-Cditij I) do J; v soboto 11). iunija z začetnico K: v ponedeljek 21. iunija z začetnicami L do O; v torek 22 junija z začetnicama I’ in R: v sredo 23. junija z začetnicama S in 8 ter v petek 25. junija upravičenci z začetnicami T do 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 5. junija samo popoldne. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa, naj prineso s seboj živilsko nakaznico za mesec junij z odrezki za meso. Vsem onim. ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal hoj niškega dodatka za meso. Mesini fizika t sprejema bolniška spričevala samo od I. do 20. v mesecu. Reklamacij zamudnikov zaradi veli-kega navala ne ho mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki se naj upravičenci po njem natanko ravnajo ter naj ga zato izrežejo in shranijo. Osebne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: Franek Ziiiaek. vi'ji železniški* direkcije, in . Ivanka Sturmova. posest n ie«. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: »Ir. Albert Kramer, ravnatelj »Jutra«, bivši minister, poslanec in senator, v 61. letu s\»>je starosti: 421etni Martin Jerman, poslovodja: 74letni Jakob Bezlaj, poštni r.vatiičnik v pok. V Mariboru: Ttiletna Marija šmidlova. V Celju: ()4lctna Štefanija Lavrinčeva; TMetna FrKiila Krivčeva; ftllctnn Zofija Kačičev«. V St. Juriju pri Celju: Kristina Krenu cva. Nase sožalje! MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED napoved za 1943. Sestavil dr. Vital Manohin 3. junija, četrtek: spremenljivo in vetrovno, mnogo sonca, verjetne so manjše krajevne padavine. 4. junija, petek: igto. 5. junija, sobota: mnogo dežja, od časa do časa grom. 6. junija, nedelja: nagla razjasnitev. 7. junija, ponedeljek: jasno. 8. junija, torek: spremenljiva o-blačnost, večinoma sončno, a niso izključene manjše krajevne padavine. 9. junija, sreda: jasno. 10. junija, četrtek: spremenljivo, mnogo sonca, nekaj krajevnih padavin. Točnost nai:h napovedi Je v splošnem naslednja: v *iOufo napovedano Vrem«/ >r dobro ujema z dejan* kini; v Ki m!a **e dejansko trim- zakasni za l dan ha-protj napou-dam-mn: v 5*i« nastopi za 1 dan |»k zuoiJaj; \ o napow‘d ntr obnese. 5 mJUJ1 5><2>2G3333 SiSSSiI ROMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERHART »Ho*ie pride takoj; samo obleči se mora,« je sporočila Diana, ko se ie vrnila. »Pravi, da naj šerifa obvestimo.« Tudi ona se je spet sklonila čez ograjo. »Da bi Kalvin le previden bil. Bolje bi bilo. če bi bil počakal.« »Nikogar ne bodo našli,« je rekla Ljudmila. In prav je imela. Celo nadvse temeljita preiskava, ki io ie Kalvin pozneje opravil s llowlandom. ie ostala brezuspešna čeprav nista pozabila pogledati v nobeno omaro in ste pretaknila klet in podstrešje. Pričuiočnosli kloroforma bi nihče ■e mogel zanikati, zakaj sladkobni smrad ie zaudarjal im vsej hiši. Zato lii kazalo domnevati, da se ie Šibili sanjalo. »Toda zakaj vse to?« ie iznova vpraševala Diana. »Zakaj?« »Kdo ve!« ie Šibila vdano odgovarjala. 'Nič ne vem. da bi bil kdor koli v moji sobi.« »Dokazano je za vse primere, da v hiši ni nobenega nepoklicanega gosta.« ie izjavil Kalvin izčrpano vzdihovale. »Kar se mene tiče. grem zdaj spat« Za ostanek noči so llotvlaudu postlali v gostinski sohi. kjer ie spal pri odprtih vratih, zakaj domenili so se. da šerifa ne bodo klicali. (Jutri ie za to še zmerom dovoli časa. ie zeha je menil Hovvland. preden ie odšel v svojo sobo. Bržčas bi tudi 011 ne 1110-P< I uganiti, s kakšnim namenom so Šibilo prestrašili. Šibila ie prebila noč pri Ljudmili ne. z«fi. češ da v nieni sobi preveč »andarijt 10 kloroformu: v resnici se Je Pa t',:b, Zalo ie ruiši w»mepjala svojo mehko posteljo za trdo zofo. samo da ii ni bilo treba biti sami. Hovvland ie bil omenil, da io ie hotel nekdo prestrašiti... Toda vedela je. da je zločinec Evo umoril na ta način in da bi bila tudi nio doletela enaka usoda, če bi se ne bila zbudila. Belila si ie glavo, komu neki bi utegnila biti niena smrt v kojist. in kdo neki io tako hudo sovraži, da io je hotel umoriti. Nikogar ni uganila. Edino to se ii je zdelo verjetno, da mori kakšen neznan bolan človek zaradi morilske sle: a tudi la rešitev uganke se ti ni zdela kaj prida, Ljudmila ie ugasila v svoji spalnici luč in po tihem zaklicala skozi odprt« vrata: »Zaspi zdai. otrok moj!« 2e od pamtiveka ie biio njeno zdravilo zoper vse bolečine in nejevolje: »Zaspi zdai. otrok moi!« Tudi prihodnji dan — bilo je v petek. petnajstega julija — ie bilo hladno in oblačno. Kalvin je takoj zjutraj poklical šerifa in mu poročiti o nočnih dogodkih; Hondami se je odpeljal v Kentigeni po časnike. Še zmerom ni prišel noben glas o Rihardu. Dasniki so se polakomnili te afere in so io mesarili na vse strani. Kalvin in Hovvland nista prezrla niti črke in sta resno premlevala, kakšna bodočnost se obeta Kalvinu. :f'e ti ie za tvojo politično kariero manjkalo morda še nekaj tako imenovanega .slovesa', potlej je ta pomanjkljivost zdaj dodobra odpravljena,« je menil Hovvland z malce jamo šaljivostjo. »Edina sreča, da se ti ne more nič zgoditi, ko ti ie Diana z vsem svojim denarjem za hrbtom « Kalvin je samo žalostno prikimal. Okoli desetih se ie prikazal šerif. Zdel se je osvežen in energičen, likra-tu pa na moč nataknjen. »Kakšna roparska zgodba pa ie to spet. s tem kloroformom in tako dalje?« ie osojno vprašal. • Ničesar se nismo dotaknili.« ie pojasnil Hovvland. »Kar oglejte si zadevico.« Diana ie odpeljala šerifa gor. Nagubanega čela si je ogledoval skledo pred Sibilino posteljo, dvignil preganjani robec in ga skrbno shranil v ovitek. Alfred, njegov mali. golobu Sni pomočnik, ie zavil skledo in odše] 7. ji io. Ko se ie šerif na dolgo razgovoril z Ljudmilo in se naužil neskončnih telefonskih pogovorov, ie povabil Šibilo v knjižnico. Ni ie izpustil iz oči. ko jp govoril z. nio. »Še enkrat bi rad slišal iz vaših list vse od kraja,« ie povzel, trudeč se, da bi se udobno vsidral na stolu, ki je bil zauj mnogo premajhen. Kdo je bil?« ;Ne vem.« »Ali ne veste, ali nočete povedali?« »Res ne vem.« V knjižnici je bilo tako lema. da ie šerif prižgal namizno svetilko. Njen svit ie ves padal na Šibilo. sam ie bil pa v senci. >X'a stopnirah ste slišali korake, pravite?« »Da.« »Ali se niste zmotili?« »Ne; prav gotovo ne.« »Ali je v veži luč gorela?« »Ne. Vsepovsod je bilo tema.« »Saj ste vendar rekli, da je nepo-klieanec hitel po stopnicah dol. V temi?« » Da.« »Torej ie moral hišo dodobra po-znati.« Serif je ostro opazoval Šibilo. Da. na to sem tudi že sama mislila.« Kar tjavdan ie vprašal: »Ali ste si žepni robec natančneje ogledali?« »Ne,« ie oboiavlinie se odgovorila, zakaj obšla io ie medla zavest krivde. Mislim... da je bil moški robec. Ali ne?« Robec ie last Riharda Robana. Uvezeni sta megovi začetnici. Toda... toda Rihard ni bil!« je jezno vzkliknila in začela obupano iskati odločilnega opravičila za svojo trditev. »Vse njegove stvari so v njegovi sobi. Vsakdo, kdor ]e hoče. si jih laliko prilasti. Rihard ni bil! To bi bila čutila. In on bi me tudi nikoli ne poskušal omamiti s kloroformom. Ali mar ne izprevidite, da je takšna domneva blazna?« Šerif je zmignil z rameni. Nekaj časa sta oba molčala. Potlej ie zamišljeno menil: »Pravijo, da vrata niso bila zaklenjena.« »To bo držalo, saj nikoli ne zaklepamo vrat. Nihče v vsem Kentigernu tega ne dela.« .•-Nihče ni tega delal.« je popravil šerif. Zdaj se bo to pač izpremenilo.« Šibila se ni mogla več odtrgali od misli na robec, še malo. pa bi bila zajokala. »Rihard me vendar ne bi hotel umoriti...« ie tiho rekla. šerif fe ie sklonil k njej. »Torej se vam zde da ie bila to priprava za umor? No. to je pa vsekako zanimivo. Zakaj?« »Prav tako so vendar tudi Evo...« »A. tako,« ji je skočil v besedo jn se spet naslonil nazaj. »Hotel sem vprašati, zakaj bi bil vas hotel kdo umoriti.« »Tudi iaz sem o tem razmišljala-Pa ne najdeni odgovora na to vprašanje.« Vzel je svinčnik in potrka! po mizi. »Morda se ie zgodilo 7. Evo Bohanovo prav tako. Povejte mi resnico. Miss Šibila. Ali ljubite Riharda Bokana? Kuine. da ga?« »Da.« »Radi bi mu pomagali? Ali ne?« >l)a.« »To se vam pa ni posrečilo.« Vstal je in se ustopi) prednjo, visok in neroden, skorajda grozeč. In ona ie nehote pomislila, da ie v njem ikhiscL- H tena sila postave. »Ali ste si naposled vso to zgodbico samo izmislili?« »Izmislila?...« »Da. prav spretno izmislili. Kloroform ste dali v skledico, kričali ste in pripovedovali o nepoklicancu. o tistem slovitem velikem neznancu, samo da bi mene preverili, da ie bil to noč nekdo v hiši. ki prav gotovo ni bil Rihard Bohan... Da ie nekdo poskušal umoriti tudi vas — i kajpak. Rihard Bohan ne! Da je nekdo — Rihard Bohan seveda ne —- umoril Evo. Ali ste nemara to poskušali?: »Ne! Bog mi je priča, da ne. Verjemite. Resnico govorim. Rihard ni bil. Nekdo drug ie moral bili... »Saj ga vendar niste videli?« »V temi kajpak nisem mogla...« »Ali ni ničesar govoril? Slišati ste ga. da ie hitel po stopnicah dol. Nihče drugi ga ni videl. Samo skledica in robec sta dokazili v vaši pripovedki.« »Ali mar ni to dovoli? S tem ie vendar dokazano...« »Nič ni dokazano.« ii.ie brž skočil v besedo. Vzdihnil Je in spet sedel, iznova potrkal s svinčnikom po piizi in nagubanega čela deial: »/.a vsak primer bom odkritosrčen 7. vami. Od Miss Ljudmile sem izvedel. da veste o poskusili zavdaiania.« »Da. govorili sva o tein. Odkrilo priznani, da zadeve nisem smatrala za resno. Mislila sem. da gre za kakšno nerodno pomoto. Šele mačica...« Zataknila se ie in ga vprašujoče pogledala. Prikimal ie. »Da. arzenik ie bil. Tu kolikor sem mogel ugotoviti, ie bila hrana, ki ste jo živalci dali, zastrupljena z niini.« »Kuharica ie rekla...« »Kuharica ie rekla, da ie meso vzela s krožnika Miss Ljudmile. Miss j Abbott ni bila okusila jedi.'. Zamiš-(Ijeno je pridelal: Zdi se mi. da ie I prišel čas. ko bo treba vse hišne prebivalce v tej zadevi zaslišati.- I '1’otlei ie torej res...?, i 1‘roslišal ie njeno vprašanje. >Z : Listek ..Družinskega tednika4' Kdaj pomagajo dihalne vaje? Napisal dr. Herbert Fritsche .Kdaj pomagaio dihalne vaie? To nikakor ni vprašanie. ki na pri skušnji zada profesor bodočemu zdravniku. ne. življenjsko važno vprašanje ie za vsakogar izmed nas. Če upoštevamo. Kolikšno olajšanje pomenijo dihalne vaie za vse mogoče bolnike, za trpeče in zdrave ljudi, bi se moral oduovor pravilno glasiti: 'Dihalne vaie Domusaio vselej! . v Zdravnik izjemno kdaj pa kdaj — •'<* se mu zdi potrebno, na primer pri tuberkulozi s krvavim : izmečkom — prepove dihalne vaie. Ne glede na to — ti primeri so namreč tako redki, da iih sploh ne upoštevamo — ie skoraj ni bolezni, kier dihalne vaie ne bi dosegle izboljšanja treli najvažnejših telesnih funkcij: dihanja, krvnega obtoka in preosnove. s ■; Če bi hoteli orisati, kako globoko poseže dihanje v splošno delovanje človeškega organizma, bi morali napisati debelo knjigo. Ostanimo torej samo pri osnutku: dihanje očisti kri strupenih snovi, ki nastajajo pri presnavljanju. tako ogljikovega dvokisa — po navadi ga napak imenujemo ogljikovo kislino — in io obogati s kisikom, ki vzdržuje proces izgorevanja. Dihanje uravnava krvni obtok, skrbi. da se v vranici in jetrih ne na-mrajo strupene snovi, masira organe trebušne votline in izpodbuia delova-nie črevesja. Rdeča krvna telesca, napolnjena s kisikom, postanejo manjša, kakor če so preobložena z ogljikovim dvokisom: to dosežemo, če globoko vdihavamo in izdihavamo. Tako pa tudi znižamo krvni pritisk, ki ie predvsem pri ljudeh. bolehajočih za zastaianjem ogljikove kisline, grozeče visok. S pravilnim dihanjem prožno gibljemo prepono. ki deli prsno duplino od trebušne to gibanje pa pogosto izvaja zdravilno masažo na bolezensko izpreme-nteno veliko odvodnico: tako si razlagamo, da včasih pravilno izvajane diname vaje pod zdravniškim nadzorstvom pri raznih srčnih obolenjih in boleznih krvnega obtoka rešijo bolniku zivlienje. fdaj se nam že sveti, zakai dihalne vaje tako izvrstno pomagajo pri naduhi in ozkoprsnosti: mani razumljivo je pa. da se duševno zaostali in šibki otroci presenetljivo hitro popravijo. če izvaiajo pliučno telovadbo. Izkušeni zdravnik za dihala zdravstveni svetnik dr. Ide ie preiskal 542 otok nekega berlinskega otroškega za-vetišča: ugotovil je. da boleha 18% otrok za manjkajočim, nepravilnim, krčevitim in dihanje ovirajočim trebušnim dihanjem. 32 °/o pa za pomanjkljivim dihanjem. pihaine vaie zato .zmerom* poma-S8J?- ker za bolnika, pa tudi za zdravega človeka ni vseeno, če se izboli-■a|o mnogoštevilne pomembne in vele-vazne telesne funkcije. Važno ie le. da te vaie pravilno izvaiamo sicer si utegnemo nakopati škodljive posledice. Kdor si v atletskem ponosu napenja in napihuje pljuča s preveliko količino zraka si sam s prerazširie-njem pljučnih v mehurčkov nakoplje razširjena pljuča. Kdor si .pravilno pokončno držo* napak razlaga in se navadj dihati tako. da prenapenja trebušno mišičevje, si bolj škoduje Kakor koristi. Boliše ie. da sploh ne vadimo dihalnih vaj. kakor da jih vadimo napačno * Bolnik, ki mora ostati v postelji, okrevajoč in zdrav človek koristi sebi in splošnosti. če posveča pozornost pravdnemu dihanju in se navadi prav 'iinah. poln. sproščen vdihljaj roma naiprei skozi nos. žrelo, grlo in sapnik v globlje predele prsne votline, kier se boči prepona kakor nekakšna kupola. Zrak. ki priteka, izravna ta lok. ker mora dobiti v trebušni duplini dovoli prostora. Pri tem prepona nekoliko stisne drobovje tako da se trebuh nekoliko izboči. Nato se razširijo boki. dvignejo se rebra in prsnica. naposled se pa napolnijo z zrakom še ključni vršički, ležeči pod prsnico. Ko izdihnemo, se prepona spet izboči in trebušne pokrovke uplahnejo. Iu pri pravilnem dihanju gre prav za to soigro trebušnega mišičevja. Vendar se moramo otresti predsodka. da spadajo dihalne vaje samo v bolniško sobo ali v telovadnico. Prav tako pa tudi niso vesoljno zdravilo za primere, ko ie drugo zdravljenje potrebnejše in bolj na mestu. 'Njihova visoka vrednost je v,tem. da j bolj kakor kateri koli drugi postopek pozive organizem do sleherne, še tako [majhne celice in ga v vseh njegovih funkcijah zdravilno podpirajo. Dr. Ide upravičeno trdi. da se ie življenje na zemlji pričelo brez sodelovanja kisika pri življenjskih procesih in da ie razvoj višjih organizmov šel vštric razvoiem in pridobivanjem kisika s pomočjo rastlinstva. Dobesedno pravi: »Ker ie po Kollathu še zmerom del kemizma telesne celice anoksidativen (to ie. brez kisika), ta razvojni proces torej še ni sklenjen in ga moremo z zvišanjem preskrbe telesa s kisikom še pospešiti.« (Berliner Lukalanzeiger) dankitfei/a HufozensUa Pitcher, prokurist in blagajnik banke Harvey Maxwell, je z očmi ošinil razburjeni obraz svojega šefa in že je vedel, da se bliža nevihta. Maxwell ga je samo nejevoljno pozdravil: »Dobro jutro!« in že je hitel v svojo zasebno trgovsko pisarno, kjer ie čakal nanj cel kup brzojavk in pisem. Mlado dekle, ki je ° šefom vred stopilo v sobo. je že eno leto opravljalo nehvaležno delo Max\vellove zasebne tajnice. Bila je izvrstna steno-grafka, poleg tega pa tako lepa, da se to v stenografiji sploh napisati ne bi dalo. Nosila je preprosto, a okusno obleko, razen ozkega prstana, ki je bil. kakor je ugotovil Pitcher, na moč podoben poročnemu prstanu, ni nosila nobenega nakita. To jutro se je Pitcher ju zdela še posebno mikavna. Oči so se ji sanjavo svetile, lica je imela ko kalifornijske breskve, njena mala usta so bila pa napol odprta, tako da se je videla vrsta bisernobelih zob. Zdelo se je, da kar drhti v neznanem pričakovanju. Pitcher, ki je bil zmerom nekoliko radoveden, je tudi v njenem vedenju opazil spremembo. Namesto da bi ka-korpo navadi sedla za svojo mizo in pričela delati, je negotovo stopala po pisarni, naposled je pa odšla v privatno pisarno svojega šefa in se naslonila na njegovo pisalno mizo tako, da jo je moral opaziti. A za Max-\vellovo pisalno mizo ni sedel mož, temveč stroj. »No. ali se je zgodilo kaj važnega?« jo je strogo vprašal Maxwell. Njegove stroge, sive oči so jo trenutek nejevoljno in nestrpno pogledale. »Nič,« je odgovorila tajnica in odšla iz sobe. Okrog ustnic ji je zaigral lahen nasmešek. »Mr. Pitcher.« je potem vprašala prokurista, »ali vam je šef včeraj naročil, da poiščete novo tajnico?« »Žal mi je, Miss Leslie,« je odgovoril Pkcher,« šef mi je res naročil, naj poiščem novo. A dejal je, da je tokrat važnejša sposobnost ko lepota.« »Ali ste že našli kaj primernega?« »Ne. včeraj ponoldne sem sicer šefovo željo sporočil posredovalnici za službe, a doslej se še ni prikazala nobena prosilka.« »No. potem bom svoje delo oprav-liala vse dotlej, dokler ne bo prišla druga na moje mesto.« Tisti dan je imel Harvey izredno dosti dela. Na borzi so pričeli nihati tečaji ko ribiške ladjice v tajfunu. Telefoni so zvonili, razburjeni obiskovalci so se gnetli v njegovi sobi, zasebni brzojav je tiktakal, sluge so prihaiali. odhaiali in prinašali razna sporočila. Bančni prostori so bili videti ko 'štabna pisarna med bitko. Pri okencih se je vrstila katastrofa za katastrofo. Poročila o dogodkih so se kupičila na Maxwellovi pisalni mizi. Bankir se je počutil ko boksar, ki se bori z močnejšim, nevidnim na- NAPISAL O. HENRY sprotnikom. Skakal je od brzojava k telefonu, potem k vratom in spet nazaj k pisalni mizi. Govoril je hkrati v dva diktafona in tri slušalke, se poleg tega pogovarjal s štirimi obiskovalci in dajal naročila petim svojim uradnikom. Proti popoldnevu se je hrup nekoliko polegel, sonce je prisvetilo izza oblakov in na nebu se je prikazala modrina. A nevihta se še zmerom ni popolnoma polegla. Pogosto se je še zabliskalo na obzorju. Tedajje stopila v Maxwellovo sobo osebica, ki je bila napol podobna DARMOL najboljše odvajalno sredstva Marlem Dietrichovi. napol Wallaceu Berryju. Od nog do glave je bila sveže poslikana, a na pogled takšna ko hudičeva prababica, če bi jo en teden negovali v newyorškem lepotnem salonu. »Pisarna za posredovanje služb,« je dejal Pitcher, »nam je poslala toie gospo, ki se zanima za prazno mesto.« Maxwell se je jezno presedel na stolu in živčno zmečkal papirje in pisma, ki so ležali na mizi. »Kakšno prazno mesto?« je vprašal in nagubal čelo. »Mesto zasebne tajnice,« je odgovoril Pitcher. »Včeraj ste mi naročji*- naj vam pri posredovalnici za službe priskrbim novo uradnico, ki bo nadomestila Miss Leslie.« »Znoreli ste. Pitcher. ali pa kažejo vaši možgani znake staranja. Zakaj naj bi iskal novo tajnico? Miss Leslie je izvrstna uradnica in razen tega veste, da ne maram ptičjih strašil. Miss Leslie lahko ostane pri meni v službi, kolikor dolgo hoče.« Potem se je obrnil k strašilu, rekoč: »Žal mi je, tu ni mesta za vas.« »Prekličite svoje blazno naročilo pri posredovalnici,« je potem naročil Pitcher ju,« in ne pošiljajte mi v sobo prosilk. Delo imam.« Nališpana osebica je spet odstopi-cala iz sobe. Pitcher bi bil rad šefu povedal nekaj besed glede na njegovo pripombo o znakih staranja, pa si je premislil, ko je opazil Maxwellov nestrpni pogled. Naposled je tudi on godrnjaje odšel iz sobe. Potem se je bitka z borznimi tečaji odigravala dalje. Šele proti večeru se je končala z zmago bankirja. Max-well je stal pri svoji pisalni mizi. za desnim ušesom je imel zataknjeno nalivno pero. v rokah je držal poslednje brzojavke, tečaje in. spomenice. Njegovi temni, samo na sencih nekoliko osiveli lasje so mu v neredu v pramenih padali na čelo. Okno Max\vellove pisarne je bilo odprto in cvetoči maj je bil sobo napolnil s pomladnim soncem in toploto. A Maxwell vse dotlej ni opazil pomladnega sonca, toplote ne cvetočega maja. Na lepem mu je pa zavel od mize njegove tajnice lahen vonj po_ španskem bezgu in ga spomnil nečesa izredno važnega, na kar je bil med bitko današnjega dne popolnoma pozabil. Zdajci se mu je zazdela borza in ves finančni svet prazen nič. Zamaknjen je zastrmel v oči svoje tajnice, ki so pričakujoče zrle vanj. »Pri Jupitru, zdaj ji bom povedal,« je polglasno zamrmral predse. »Sploh ne vem, zakaj ji tega že davno nisem rekel.« Z nekaj skoki je bil pri njeni mizi. Tajnica je lahno zardela in mu smehljaje se pogledala v oči. »Miss Leslie,« je hlastno dejal. »Zdajle imam trenutek časa. Že davno sem vam hotel nekaj povedati, vas nekaj vprašati. Ali bi hoteli postati moja žena? Zelo zaposlen človek sem in ne utegnem razodevati ljubezni tako kakor drugi zaljubljenci. Ljubim vas. Prosim, hitro mi odgovorite, saj vidite, da me že spet kliče ta prekleti brzojav, ki mi bo najavil skiep-ne tečaje Union-Pacifika.« »Kaj naj to pomeni?« je vprašala Miss Leslie. vstala in presenečeno gledala. »Ali ne razumete?« je zmedeno rekel Maxwell. »Poročil bi se rad z vami. Ljubim vas, Miss Leslie. Že stokrat sem vam hotel to povedati, a ti prekleti telefoni že spet trije naenkrat zvone. Pitcher, povejte ljudem, naj trenutek počakajo... Miss Leslie, prosim vas, rotim vas, recite ,da ! A Miss Leslie se je zdaj še bolj čudno vedla. Najprej se je zdela začudena, potem so^ji začele iz velikih, prekrasnih oči teči solze, naposled se je pa med jokom nasmehnila in položila roko bankirju okrog vratu. »Zdaj vem,« _ je potem rekla, »da si v tej zmešnjavi z borznimi tečaji pozabil na vse, celo name, Harvey. Najprej se je čudila, in celo bala. Ali se res ne spominjaš, dragi? Saj sva se vendar snoči ob osmih poročila v cerkvici tam onkraj Sqara...« FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strl t arf eva ul. 6 pri frančiškanskem mostu Vsakmrstna očala, daljnogledi, toplomeri, taromeln, hfgrometri, itd. Velika izbira ur. nalnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika FILATELISTI POZOR! Najugodneje kupite m vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. DAMSKE KROJE (inite) točno po meri in priloženi sliki izdeluje prvovrstno Jožica Rus-Kumelj, Jadranska ulica 22. Miss Ljudmilo sem preveril podatke, trikrat se ie zavdanie ponovilo Prvikrat v drugem tednu iuniia. Takrat sta Rihard Bohan. ki se ie vgnezdil v vrtnarski hišici, in njegova žena prebivala tu. razen niiju so pa živeli Pod to streho še Diana in Kalvin "eale. vštevši Miss Ljudmilo. Drugega ni bilo nikogar, razen če omenim ®e Howlanda Stacvia. ki ie prišel tisti dopoldan sem. Ostal je uro ali dve, °otem mi ie pa «e telefonirala.« trenutkov ie premišljal, pre- Dokažete?« m‘ PiSm° Iahk<> Titl besedice o zavda-Vzrnko X nie ie samo. nai pridem. a Diosnie oa ni omenila.« »In kdaj vam je pripovedovala o arzeniku?« »Na večer mojega prihoda. V torek zvečer. Torej na večer pred... pred Evinim umorom.« »Miss Šibila.« — šerif se ie od k a 5-!|a*,— »kako dolgo niste videli Riharda Bohana?« Čutila je. kako io ie v pršili nekaj stisnilo. >Tri leta,t je odgovorila »Od niegove...« »Da. Od niegove poroke z Evo ga nisem nič več videla.« Po kratkem premolku je vprašal: »Nalašč?« »Ne dobesedno. To se pravi... Riharda sploh ni bilo nič več sem. če odsteiem nekai kratkih obiskov.« »Ali ste bili med tem časom z njim v zvezi?« »Ne. Sai... saj je bil vendar z Evo l>oročen. Eva iu jaz... niidve sva si bile ze od kraia precej tuji.c Namršil je obrvi in zabolščal v svinčnik. kakor da bi tudi od njega pričakoval odgovora na svoia vprašanja. »Skušali smo. kar se je dalo poizvedeti o Evi. Miss Ljudmila in Mrs. Peale sta mi povedali naslove ljudi, ki sta Bohanova z njimi občevala. Toda vse to so le prešibke opore, da bi lahko človek kai poštenega dognal.« Njegov obraz ie bil na moč mračen: videti ie bil slabe volje, skoraj divii. »Zdi se. da sta le redkokdaj živela v istem kram. Rihard in Eva namreč. On ie bil v Newyorku. v Los Angelesu, povsod pač, kier ie imel priložnost za pilotiranje. Poslednje leto je živel v Newyorku. Niegova žena ie očitno živela svoie živlienie. Kaže. da ii io daial dovoli denarja, zakai prebivala le.le tam. kjer ii ie bilo všeč: v Miamiju. v Havanui in Los Angelesu. Kolikor smo mogli dognati, si ie marši kai privoščila.« Malce je pomolčal in spet povzel: »Miss Ljudmili bi sicer vsa Evina prijateljstva ne bila pogodu, toda če so detektivi, ki so vohljali po nieni sledi, pravilno poučeni, ni zakrivila zares ničesar nefiastnega. Na zunai ie vselei varovala svoj ugled in skrbela za to. da je ostal njen sloves'brezmadežen. Dolgo časa ie živela v Detroitu pri svoji sestrični, ki mi pa ni mogla dati nič kai prida pojasnil, ko sem io telefonski zaslišal.« Vzdihnil ie in vrgel svinčnik na mizo. »Zdai vidite, čim dalje razpredamo svoie mreže, čim več poizvedujemo in iščemo — tem bolj se puščica obrača proti Kentiger-nu. Edini vzrok za umor Eve Bohano-ve more tičati tukai. Vam in Riharda Bohanu ie bila napoti.s Šibila se ie vdala in se ni hotela več braniti zoper ta sum. Samo pridušeno je dejala: »In teta Ljudmila — ;n arzenik... To vendar dokazuje da le še nekai drugega posredi, nekai, kar se ne tiče ne Riharda ne mene.« »Hm. sai res — arzenik! Kaj vam le navdahnilo misel, da bi utegnila isla oseba, ki ie umorila Evo Bohano-vo. zavdati tudi Miss Ljudmili?« V njenih očeh se ie utrnil izraz neprikrite groze. »Ne moreni in ne morem si misliti, da sta nekie v naši bližini celo dva človeka, ki bi oba bila morilca.« »Torej zgoli nagonska domneva, ali ne?« Opazoval io ie s skrivnostnim izrazom. »Resničnih dokazov — prstnih odtisov in tako dalie — pa ni nikjer. V vrtnarski hišici smo našli zgolj Rihardove prstne odtise. Povsod smo ii h ugotovili, samo na obeh kozarcih na mizi ne.« »Rihard ie vendar stanoval v vrtnarski hišici...« . »To ie že res. Dovoli priložnosti ie imel. da_ ie vsepovsod pustil prstne odtise. Tudi dovolj priložnosti, da...« pomembno ie premolknil, preden ie nadaljeval: »...si ie leže na postelji ogledoval lerneze in grede, kier bi se dala z lahkoto pritrditi vrv.« Navidez brez zveze ie zdaici vprašal: »V torek so bili vsi tu. ali ne? Eva. Rihard Bohan. vi...?« »Da,« ie odgovorila s pridušenim glasom. »Vsi razen Kalvina, ki i$ bil v Čikagu. In... in razen Howlanda.« »Razen Hovelanda?« Šerif ie namršil obrvi. »Ali imate mar vzrok za sum. da Ho\vland Stacv zavdaia Miss Ljudmili?« »Da zavduia Miss Ljudmili...?« ie presunjeno ponovila. »Sai ste vendar govorili o torku zvečer. Tu vendar ni...« Osorno ii ie skočil v besedo: »Sladkorčki. ki ste iili vi prinesli zanjo, so bili vendar zastrupljeni z arzenikom. V torek ste prinesli sladkorčke. V četrtek iih ie dobila Miss Ljudmila.« Šibila ie kakor vv snu zabolščala v serifa. »To... to pač ni mogoče...« »Zdravnik ie ugotovil to deietvo. Preiskal ie sleherni sladkorček — in vsak je bil zastrupljen.« Počasi, zamišljeno ie prideial: »Izjavil ie. da ie v vsakem sladkorčku sicer le trohica arzenika, a vendar toliko, da bi človek. ki bi iih lepo po malem in počasi zaužival. za dalie časa pošteno zbolel. Kdor bi iih pa drugega za drugim pojedel, bi komai še ostal živ, zlasti, če mu ie bilo že prei nekajkrat s tem strupom zavdano. Če se ne mo-tijn. ima Miss Ljudmila prav te vrste sladkorčke v posebnih čislih.« »Da. to ie res. Zato sem ji jih tudi prinesla. Toda iaz iih prav gotovo nisem zastrupila.« Vsa prestrašena ie samo sebe slišala, da tako naglo in vneto govori, da se ji zde lastne besede neverjetne. »Mislila sem. da iih ie odnesla sobarica. Povsod sein iskala zavojček, potem sem ga pa slučajno iztaknila v predalu perilne omare. Nekdo si iih je moral torei medtem prisvojiti...« Donnv ie bil nenasitliiv vpraševa-lec. Kje ie kupila sladkorčke? Kie vse Je zavojček ležal, odkar so ii ga izročili v slaščičarni? ^Poročala, ie o sleherni podrobnosti. »Toda Diana gotovo nima prstov vmes. Prav tako kakor iaz ne.« Vsiljivo prepričevanje se ji ie sami zde- lo nesmiselno. »Kdo pa potlei?« Dalie vrihodniii t Dr. ALBERT KRAMER V četrtek. 27. maja je v Ljubljani po dolgi, mučni bolezni umrl bivši minister in senator dr. Albert Kramer. Pokojnik se je rodil 6. oktobra 1882; v Trbovljah. Študiral je gimnazijo v Celju, filozofijo in pravo v Gradcu in Pragi, kjer je leta 1910. tudi promoviral. Nekaj časa je bil odvetniški pripravnik, potem se je pa posvetil časnikarstvu. Leta 1911. je bil na Dunaju urednik »Slovenskega naroda«, poleg tega pa dopisnik raznih drugih jugoslovanskih listov. Po izbruhu svetovne vojne se je preselil v uredništvo »Slovenskega naroda« v Ljubljani in se kmalu nato pričel udejstvovati tudi v politiki. Skupaj z nekaterimi somišljeniki je 1. 1921. ustanovil »Jutro«. Leta 1927. so dr. Kramerja izvolili za zastopnika Ljubljane v bivšem jugoslovanskem parlamentu. Po njegovem, razpustu je postal član zakonodajnega odbora, konec leta 1930. pa poslanik v Pragi. Leta 1935. je bii izvoljen za senatorja in ostal do leta 1939. član senata. Bil je tudi večkrat minister za trgovino in javna dela. Pogreb pokojnega dr. Kramerja se je vršil v petek 28. maja ob 5. popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Zalah. Udeležilo se ga je zelo veliko občinstva, med njimi vsi najuglednejši ljubljanski odličniki. Njegove zemeljske ostanke so položili k večnemu počitku v novem delu poko- Eališča pri Sv. Križu v skupno rod-insko grobnico. • Pač malokateri bralec naših dnevnikov in tednikov sluti, da je z dr. Albertom Kramerjem umrl mož. ki ima največ zaslug za moderniziranje oblike slovenskega časopisa. Pred 30 leti je slovenski dnevnik po svoji vsebinski in tehnični ureditvi bolj spominjal na poučno - leposlovni del pratike kakor pa na tiskanega razširjevalca vseh mogočih novic. široko, revialno razpredene io-kalno-politične razprave, uvodnik imenovane; so preplavljale zgornji del prve in po možnosti še druge strani; spodnji del je bil po takratni šegi stalno rezerviran za tekoči roman in novelo; nato ie sledila obširna kronika naših mestnih in podeželskih senzacij, izdatno zabeljenih z lokalnopatriotskimi ocvirki; in nazadnje, nekje zadaj, skoraj že med oglasi, brzoiavna in telefonska poroda ’ ' “ čila o dogodkih onstran našega nlota. Takšen je bil, mogoče zaradi nazornosti nekoliko groteskno orisan, slovenski žurnal pred letom 1914. Brez ilustracij, brez poleta: tipična sljka našega zaplankanega malomeščanstva. Svetovna vojna je sicer nekoliko razgibala razmere, toda že prve mesece po sklenitvi miru ie injekcija vojnega tempa zvodenela in vse je kazalo, da bo oba glavna tedanja slovenska dnevnika spet potegnilo nazaj na idilični predvojni tir. Takrat je dr. Albert Kramer postavil nove smernice slovenskemu političnemu in informacijskemu listu, smernice, ki jih je postopno prevzel tudi ves ostali slovenski dnevniški tisk. Novi čas ni več statičen, je bila očitno vodilna misel tem smernicam; tempo nove dobe zahteva dinanvčnost tudi od_ tiska. Dinamičnost: to se pravi, življenje, razgibanost, polet. Zato ne spadajo na prvo stran dnevnega časopisja dolgovezne razprave in tudi ne leposlovno branje, ampak telefonska poročila o vseh pomembnih domačih in tujih dogodkih. Najvažnejšega med njimi nai kratko in zgoščeno — ne več ko en stolpec, po možnosti manj — obdela uvodnik. List bodi vsebinsko pregleden in tehnično dodelan; v ta namen mora biti vsaka stran zaokrožena in sklenjena celota. In nazadnje — not least: tekst mora poživiti in ponazoriti ilustracija. Tako se je novi slovenski dnevnik tudi oblikovno odtrgat od konservativnega srednjeevropskega časopisnega tipa in se pridružil modernemu svetovnemu tisku, kakršen ie bil v div.ii razgibanosti doma zlasti v Združenih državah in na Francoskem, v mirnejši, akademski obliki pa v Itar liji, v severnih deželah in na Angleškem. Toda dr. Albert Kramer ni gledal samo na zunanjo obliko. Kot človek srčne kulture, široke razgledanosti in uglajenih manir je vedel, da mora list, če naj bo dober, biti tudi vsebinsko. zlasti na v polemiki, na visokem nivoju, čeprav še ne moremo reči. da bi bil slovenski dnevnik v tem pogledu že dosegel vrhove časopisja velikih narodov, drži vsaj eno: vse, kar je prišlo izpod peresa dr. Kramerja — njegova dikcija ie bila tako izrazita, da si že po prvih stavkih spoznal pisca — je bilo napisano v izklesanem slogu, z bistro logiko in z besediščem, kakršnega ie zmo-■žen samo pravi gentleman. Zato ni čudno, da je dr. Kramerja list zaslovel na svojem višku kot najbolje urejevan dnevnik ne samo Slovenije, ampak celo vse bivše Jugoslavije. Hote in s premislekom se danes spominjamo dr. Alberta Kramerja predvsem kot časnikarja. Zakai prepričani smo, da pojde naš veliki stanovski tovariš v zgodovino kot največji slovenski žurnalist iz dobe med <)bema svetovnima vojnama. Bil nam je s svojim delom in s svojo marljivostjo vzornik, mnogim med nami tudi dragocen neposredni učitelj. Osebno je bil dr. Kramer topel, srčno dober, celo predober človek. Čeprav je bil vse svoje živlienje bolan in si v pogovoru z niim slutil, da trpi, ni bil nikoli neprijazen. Politika mu je dala manj zadoščenja kakor novinarski poklic, četudi je dosegel zelo častna in odgovornostna politična mesta. Zadnja leta se ie docela umaknil v zasebno življenje. Dr. Albert Kramer nam bo ostal v trajnem lepem spominu. Mir njDa. da.« jih je v premišljevanju prekinil gostitelj, »človek često hitreje pride navzkriž z zakoni, kakor bi si mislil. Pred vee leti sem na primer postal tat. Da. pravi tat! Da sem iz Je zadeve odnesel zdravo kožo. se imam zahvaliti samo golemu naključju. A kljub temu me vse življenje mori občutek krivde. Vsakokrat ko stagledam pismonošo, mi postane tesno pri srcu. Morda se vam zdi to neumno — a vendar ie res. Po večini se ljudje razvesele. če potrka na njihova vrata pismonoša, mene pa ob pogledu nanj vselej oblije kurja uolt.c »Pripovedujte, pripovedujte!« so silili vanj vsi po vrsti. In dr. Reiehen-baeh je pričel: iMoj priimek ni nič posebnega in moji starši mi tudi niso dali nič kaj originalnega krstnega imena. Imenovali so me kratko in malo Karel, ker ie tako žele) moj krstni boter. Moja mladost ni bila vesela. Mater sem tako zgodaj izgubil, da sem jo komaj poznal, oče mi ie pa tudi prezgodaj umrl po neki ponesrečeni kupčiji. Moji dobri znanci so poskrbeli, da sem lahko brezplačno študiraj univerzo. Denarja seveda nikdar nisem imel. čeprav še sam nisem dosti znal. sem v prostem času poučeval druge. A tudi s poučevanjem sem premalo zaslužil in dolgovi so mi kmalu zrasli čez glavo. Nekega pole!ja. ko so vsi moji učen-ei odšli na počitnice, sem bil posehno v škripcih. S stanovanjem sem bil v zaostanku in gostilničar me je pri obedu že nezaupno gledal. Delal sem se neskrbnega in zatrjeval. da mj bodo moji premožni starši v kratkem poslali potrebni denar. Ker sem lagal v sili. je bilo to še ©prost-Ijivo. Naslednji dan sem pa sloril nekaj. kar ni bilo prav. Prejel sem namreč v resnici denar po pošti. Na rnoia vrata ie potikal pismonoša in vprašal: sCJosnod Reichenbach?« Ko sem mu potrdil, mi je izročil zapečateno pismo, moral sem podpisati, potem je odšel. Tisti trenutek sem bil tako presenečen, da sem podvomil v evojo pamet. Ali sem sanjal? Ali je mogoče, da se človeku kar na lepem uresniči najbolj goreča želja? Pismo 'l denarjem sem držal v roki. a se ga nisem upal odpreti. Na ovoju ie bilo napisano: 400 mark. Velika sreča se mi ie nasmehnila. Po glavj so se mi podile vse mogoče visokoleteče misli. Naposled sem previdno odtrgal ovoj in potegnil iz pisma štiri bankovce. V pismu je bil še listek s kratko vsebino: 5>Wilhelm Bertram od srca obžaluje. da more šele po desetih letih plačati svoj dolg.? Tedaj mi je upadel pogum. Pred desetimi leti sem hodil še v šolo in nikomur nisem posodil takšne vsote denarja. Pismo torej ni bilo meni namenjeno. Prebral sem opombe pošte na ovitku. Pismo ie potovalo najprej na moj dom. potem v gostilno, kjer se>m prej stanoval, in naposled prišlo na moj pravi naslov. Po dolgem premišljevanju sem se odločil, da bom denar s pismom vred vrnil. Ko sem odhajal, me ie gostilničar posebno ljubeznivo pozdravil. Kako Pii je to dobro tlelo! Ustavil me ie in me ni pustil dalje. >Poznam mlade ljudi.« ie rekel. >Ne zamerite mi. če vas terjam za denar.« Izgovarjal sem se na to in ono. a ni mi uspelo. Že sem v duhu videl, kako me bo gostilničar postavil na cesto, in sem bolj ko kdaj prej občutil svoje siromaštvo. S težkim srcem sem mu izročil denar. Dobro sem se zavedal, da sem se polastil tu ie lastnine in da sem torej postal čisto navaden tat. Čeprav sem bil hudo lačen. sem. ne da bi bil "kaj použil. legel v posteljo in premišljeval, kai se bo zgodilo, če pride moja sleparija na dan. Ponoči so me mučile strašne sanje in ko sem se drugo jutro prebudil, sem opazil, da imajo moje edine hlače veliko luknjo. ki se ne bo dala več zakrpati. Tokrat sem hitreje zapadel izkušniavi. Odšel sem v trgovino, si kupil novo obleko, nato sem se na v gostilni spet enkrat do sitega najedel. Za to svoje »►očetje sem imel en sam izgovor, in sicer: da sem kradel-v stiski. Od takrat ie preteklo štirinajst dni. 7.e sem mislil, da sem rešen, ko ie lepega dne potrkal na moia vrata neki gospod in se mi predstavil: ,\Vilhelm Bertram'. Nekaj časa me ie začudeno gledal, potem ie pa vzkliknil: .Saj vi vendar niste Reichenbach!1 V duhu sem že videl, kako me stražnik pelje na policijo. Zajecljal sem: .Seveda sem Reichenbach!' .Torej sem sc zmotil.' je rekel moj obiskovalec. ,Kai se je zgodilo s pismom, ki je prišlo pred Štirinajstimi dnevi na vaš naslovš' Odgovoril sem: .Da. nismo z denarjem sem prejel.' V potrdilo sem mn pokazal ovitek. Mož si je oddahnil. .Hvala Rogu.' ie rekel. .Poravnati sem moral namreč neki slar dolg.' Zgrabil ie' pisemski ovoj in dejal: .Res sreča, da ga spet imam.' Meni se ie zameglilo pred očmi. prosil sem ca. naj sede. Gtfrspod Bertram ie bil zelo zgovo-ren in ie začel pripovedovati: ,Prišel sem z -laponskega, kjer sem žive) deset let. Žal si nisem mogel prislužiti premoženja. Vseh deset let. kar sem živel v tujini, sem imel pred očmi en sam rili: po vsaki ceni moram vrniti izposojeni denar. Da boste pa vedeli, kako lahko poštenjak čez noč postane slepar, vam bom povej ni tvojo zgodbo.* Prebledel sem. Le predobro sem veki pa kot ena beseda pomeni veliki [boben, ropot, šunder. Navpično: 1. Znana reka. 2. Mo.f- Bobre prištevamo med glodalee, njihova domovina je severna in severovzhodna Evropa. Njihov sorodnik je ameriški bober, ki živi samo v severni Ameriki. Ta ljubek glodalee ljajo vojsko. 7. Ne smemo ju deliti; podpornik, slop. 8. Hrana; obmorsko mestece blizu Splita. 9. Malo špan- jsko pristanišče pod Pirene.ji; plo- AH ie Nanolenn notrehoval♦ skovna mera; kij. 10. Nekoč so ga / '"poievn />0tie00ty0f|pre)emalj zmajrova)ci> z< razširjajo o samih sebi. Po izpovedih Napoleonovih naiožjih! znancev je veliki vojskovodja v dneh.j ko ne je odigravalo kai velikega, res j potreboval izredno malo spanja. A Napoleona moramo prištevati k tistimi ljudem, ki lahko pri vsaki priložnosti] za nekaj minut trdno zaspe in ne po-J trebu jejo v ta namen velike udobnosti < ali miru. Če bi spanje, ki si ga ie) Napoleon privoščil po malem čez dan.! prišteli k tistemu, ki ga ie potreboval j ponoči, bi ugotovili, da ni prav nič manj spal ko vsi drugi smrtniki. ZLOGOVN1CA t. 1. 2. 3. 4. 5. 6. iiRiiF Iščie Sirec® PRIPOVEDUJE IN RIŠE HOTIMIR V-GOPA3D TEDA} PA SE POKA5E PRED MESTOM SAM TUMBA 5 OGROMNO VOD SkO TEDA! SE pojavi MEKEGA dne na dvoru ODPOSLANEC KRUTEGA TUM0£,(i£j») ki 5AHTEVA MIRUANO 3A 5ENO ^ Sultan h ogorčeno odbil MAblLNUKOVO JAHTE VO TUMBA SE JE 3ELEL DOGA DATI S SUL TANOM, Ki rtu )E DOVO- [ >E 1 UL.DA PRIDE 5AnO 3 OSEBNIM SPREMSTVOM V MESTO 1 n NASILNIK DE PREDLAGAL SULTANU, NAD ISBERE MED SVOHMI VITESi ENE GA, HI SE BO BORIL 3 NDIM IN .... KDOR BO 3MAGAL.NAD DOB' - MIRI DAMO 3AUSODNI DVOBO)SE DE Sapi O Save. ST N o DAVIL AfliF SKRBNO DEISB PRIMERNO ORO IN OKLEP ***** 5TQASNC POTRt IN NEGOTOV n odšel ua BOJiVce u TUD' NACUDE5NI KAMEN JE bPEl MISLIL. ALI KDO POPIŠE NJEGOV STR AH, HO Jt OPAML,(J’‘ OA It 5GINIL . A, a. boj, ček. da, da, da, de. den, dil. e, glja, go, go. in. ja, ja. je, ko, kon, ksi, ku. la, le, l.ja. lja, ni. non, o, pe, pi, ra. ra, rent. rev, riš, sa, spek, stu, sun, tar, to. tor, u, va. sestavi 17 besed Iz teh 45 zlogov takega pomena: 1. predivo, 2. daljava. 3. ogaben, 4. siromaček, 5. vrsta bombe, 6. ropotulja, 7. nadzornik, 8. sadež, 9. oglas, 10. prijatelj, 11. rimski. uradnik, 12. besednjak, 13. drevo, 14. špatiska pokrajina. 15. bajeslovno bitje, pust, 16. zločin, 17. pisar. Začetnice navzdol in četrte črke navzgor skrivajo slovenski pregovor. KAKOR SI FOSTELJEŠ Če kdo leži na »mehki« postelji ali na s>tx'dih« tleh, je to fizikalno povsem enakovredno, saj je v obeh pri-Imerih pritisk podlage enak telesni -teži. Zakaj pa v postelji vseeno udobneje ležimo? ! Rešitev ugank iz prejšnje številke ♦ ♦ Kri/anka: V o «) o r a v n o 2 M>l»nr. bujrn. S. omot ♦ or .. Apenini, ara. <*. to. nn J b. l.a, alipitor *.* as. nato, 1. opora, uriti, ml. 4. kolonija* 7. ‘»pi, praunui. it o. ]«). berač, san. 11. omama, Tatre. — N a v p i «' n o : Osaka. ‘•laho. 2. pokop, pasem. .‘J. oboleti# i 4. Ha. ono. Altani 5. Aroni, pla«’a. C. minorit. 7 uboji, ajieiit.. 8. ruta, Krpa.t na. ii. ij. anntist. 10. tenor, notar. Irene, Čaroben lik: 1. pek. 4 kolač. 5. nie. 31. lmJra, piton. 3. petelin, JJ*U« filfcodaji* Čaroben kvadrat: 1 Laviaf, 4. kabina, •>. 1—JV ~ ko\ina; 111—11 koklja, 2. kobalt, koline. «. kopinft? ~ tonila. fr O »Omisliti?, Rusko princeso naj si omislim?« »Zakaj ne!« s še sanja se mi ne, kako naj to storim.« »Zato vam bom pa jaz pomagala. V svojem seznamu nimam nobene ruske plemkinje, ki bi mogla nastopiti kut ruska princesa. Če pa že ne morete dobiti princese Valeske, jo skušajte nadomestiti. Kako bi bilo z lepo angleško vojvodinjo?’ Te so namreč še redkejše!« »Torej le imate vojvodinjo zame?« se je razveselila Mrs. Darleyeva. »Da in ne,« 'je' odgovorila Mary. »Prave vojvodinje kajpak nimam, toda lahko bi vam io za drevi omislila. Zelo lepo dekle je. Lepša, po-npsne.jša in skrbneje vzgojena kakor prava vojvodinja. Prepričana sem, da vas bo očarala.« tTega ne morem tvegati.« Mrs. l)arleyeva je razočarano zastrmela v Mary. »če moji znanci izvohajo komedijo, me kap zadene. Ne, izključeno, tega ne morem tvegati!« »Če bi si izmislili dobro zgodbo, ni j vzroka, da bi vas razkrinkali,« je de- j jala Mary. > Saj lahko porečete, da j bo jutri odpotovala dalje, da se je pa za en dan oglasila pri vas, svoji ljub- 1 ljeni prijateljici. Tako nihče ne bo nič slutil, nihče je pozneje ne bo več srečal, vi se boste pa bolj postavili kakor z rusko princeso. Teh je ko j listja in trave. Toda angleška vojvo- j »linja! To lahko iščete z lučjo pri belem dnevu!« Mrs. Darleyeva se je še zmerom | obotavljala. »In kje boste dobili takšno dekle?« je dvomeče vprašala. »Je že na poti in bo vsak čas tu. Poklicala sem io takoj, ko ste mi telefonirali. Če počakate še nekaj minut, jo boste videli in^ lahko govorili z njo preden se odločite.« »Ali ste ii že kaj omenili?« »še ne. Počakala sem, da vidim, kaj porečete k mojemu načrtu.« »Morda pa sploh ne bo hotela?« »Brez skrbi.« »'In pravite, da ni prav nobene nevarnosti, da me razkrinkajo?« »Prav nobene. Vojvodinja bo jutri odpotovala iz Amerike in se nijtoli y<-č ne bo vrnila. Zaradi tega si nikar ne bolite glave! Nihče je ne bo več videl in nihče ne bo slutil, da ni bila prava.« »Ali bo pa to dekle tudi znalo igrati svojo vlogo?}; je zdajci vprašala Mrs. L)arleyeva. . ... »Še bolje kakcr prava vojvodinja.« »Nič dobre slutnje nimam,« le tožila Mrs. Darleyeva. »Mislim, da bom 'Zaradi te zadeve še ob pamet.^Žal mi jo, da sem se je sploh lotila. Če bodo na koncu koncev vseeno odkrili;..« Utihnila ie in pogledala Marv, kakor bi se bila nečesa domislila. »Koliko me bo pa stalo?« je vprašala. »Hm...« je zategnjeno dejala Mary, »zelo zaplete«) in nenavaden primer je, zato potrebujem svojo najboljšo moč. Bojim se, da vam je ne morem ■prepustiti za manj ko pet sto dolarjev^ To je dosti denarja,« ie obotavljajoč .-e odgovorila Mrs. Darleyeya. »Ne preveč za vojvodinjo,« se je nasmehnila Mary. »Ne za pravo vojvodinjo, to je res. Za namišljeno pa več ko preveč.« Vaša stvar je, gospa Parleveva, ali se odločite zanjo ali ne. Če se vam zdi cena previsoka, je ni treba vzeti. Večerja bo minila tudi brez nje. ali ne?« »To je lep kup denarja,« je ponovila gospa Darleyeva. Mary se je smehljala, ne da bi bila odgovorila. Gospa je potegnila iz ročne torbice čekovno knjižico. »Dajva, pogodiva se takole,« je dejala. Polovico vam bom izplačala takuj, drugo polovico vam bom pa ■poslala jutri zjutraj, če bom zadovoljna in če bo dekle imelo uspeh.« »V redu,« je odgovorila Mary. »Najrajši bi. da bi se nikoli ne bi bila lotila te nesrečne zadeve,« je vzdihnila Mrs. Darleyeva. ko je popivnala ček* in ga pomolila Marv. iSIhIhi slutnje imam in prepričana sem, da bom zabredla še v hude težave.« *Wi UK imi tut * LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA zmotilo njene mračne misli. Dafna »Neumnost,« je odsekala Mary. »Nikar si že vnaprej ne kvarite veselja ! Doživeli boste izvrsten večer, družba bo zadovoljna in vojvodinja, bo zbudila ogromno zanimanje. Vsi vaši znanci vam bodo zavidali.« »Če bi le bila tega tako gotova kakor vi,« je žalostno odgovorila Mrs. Darleyeva. »Vse drugače bi, bilo. če bi bila prava vojvodinja. Ne zanesem se na to komedijo. Ta ali oni utegne le kaj izvohati!« Globoko je vzdihnila in se useknila. Zunaj so se odprla vrata. »Je že tu,« je zašepetala Mary. Hlastno je vrgla ček v predal. »Pomirite se, gospa Darleveva. Prav nič vam ni treba skrbeti!« II Dafna Mihaelis je počasi šla po stopnicah, držečih v njeno stanovanje. Pritisnila je na gumb in odprla vrata. Pod nos ji je zavel topli vonj po pečenih jetrih in oglju. Ni se zmenila zanj. Nič več je ni motil, kakor jo je motil prej, ko se je komaj priselila h gospe Grayevi v opremljeno sobo. Počasi je koračila po stopnicah. »Kdo pa je?« je vprašal vreščeč glas iz kuhinje pod njo. »Jaz sem, gospa Grayeva. Ali je kdo telefoniral?« »Miss Mihaelis?« »Da.« »Vaš zaročenec je pred približno pol ure telefoniral. Povem naj vam, da se bo oglasil pozneje. Povabil vas je na večerjo.« »Hvala.« Dafna je prestopila še dve stopnici in obstala pred vrati. Odprla jih je, vstopila in zaklenila za seboj. To popoldne je bila kaj slabe volje. Kadar je morala iskati službo, je bila vselej tako pobita. Vendar je morala dvakrat, trikrat na teden ugrizniti v to kislo jabolko, čeprav ji ni ne dišalo ne koristilo. Stalo jo je' živce in podplate. Sezula si je čevlje in obula stare, ponošene, toda udobne copate. Postavila je čajnik na majhen plinski štedilnik iii se zleknila na kauč, da počaka, da voda zavre. _ Dafni se je zdelo življenje težko. Nekateri ljudje imajo zmerom srečo," toda njej se nikoli ni hotela nasmehniti. Saj sploh ne živi, samo životari. Vse svoje življenje je životarila, toda zdaj je tega sita do grla. Če bi bila popustljiva, bi zdaj stanovala v Park-Avenuji, prstanov in diamantnih zapestnic bi imela do komolca in vsak teden nov krznen plašč. Kajpak, imela bi tudi moža. debelega in’ nerodnega in z glasom, kakor da bi bil zmerom prehlajen, če bi se takšna priložnost še enkrat ponudila, bi je morda ne odklonila več tako osorno. Vse je boljše kakor takšno pasje življenje! Dafna je bila komplicirano mlado dekle. Nikoli ni imela doma. Oče in mati sta bila člana slavne akrobatske skupine, nastopajoče pod imenom ,šest letečih vragov' po vseh večjih ameriških cirkusih. Mati je v Tippe-canoi v Ohiu zlezla s trapeča in rodila ‘deklico; krstili so jo za Dinny. Mala Dinny_ CroJcerjeva je prva leta svojega življenja preživela v umazanih garderobah za kulisami varietejskih odrov. Neredno je dobila jesti in po navadi se nihče ni mejiil zanjo. Ko ji je bilo štiri leta.' so .leteči vragi* podpisali zelo ugodno pogodbo za nekatere večje angleške varieteje, Crokerja sta vzela malo Dtnny s seboj čez ocean in jo poslala v neki londonski samostan. Ko je pogodba potekla, sta Crokerja nastopala po vseh evropskih velemestih, pa tudi po Avstraliji in Južni Afriki. Dinny je ves ta čas preživela v samostanu m je v trinajstih letih videla svojo mater samo dvakrat, takrat leo je ta darila utegnila preživet i;'pol ure v površnem pogovoru s svojo edinko. Ko je Dinny izpolnila' sedemnajsto leto. jo je poklical k' sebi katehet Mother in ji obzirno.povedal, da je sirota. Pri predstavah ,letečih vragov* v Južni Afriki se je bila pripetila strašna nesreča. Trakec,' na katerem sta v vrtoglavi višini kazala svoje umetnije njen 6če, iri mati« se je nenadno utrgal. Oba sta_ strmoglavila v globino in bila takoj .mrtva. Dinny ta žalostna Izguba ni posebno prizadejala; ..Vse .njeno, življenje dotlej je bilo samotnejše od življenja ..sirote, Ko je katehet Mother spoznal,- da se ie sprijaznila s to mislijo, ji je ■ jel razlagati, da' sta umrla njen oče in mati brez premoženja, in -da so . .leteči .vragil-zbrali za siroto tri sto-funtov in jih poslali, samostanu. »Naložil bom ta denar zate,« je dejal katehet Mother. »Lepega dne ti bo še koristil. Ce hočeš, lahko'ostaneš pri nas kot vzgojiteljica; imela boš hrano in stanovanje in boš pazila na manjše otroke.« »Zelo sem vam hvaležna,« je odgovorila Dinny, »toda če ne zamerite, bi rajši vzela tistih tri sto funtov in šla.« »Ljubo dete,« je dejal katehet Mother, »ne veš. kaj govoriš. Saj ne V 24 U R A H barva, plasira in kemično čisli obleke, klobuke i Ul. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, inonga in lika domače perilo. Parno čieti )H>steljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA moreš v svet čisto sama, nepripravljena in brez denarja. Kako boš pa živela? Ne, ostati moraš tukaj. Samostan je bil trinajst let tvoj dom, torej naj bo tudi odsle.j;« »Šla bom h gledališču,« je rekla Dinny. »Za ta denar si bom lahko kupila nekaj -spodobnih oblek; gotovo bom hitro dobila kakšno vlogo. Lepšo postavo imam kakor druga dekleta m' tudi sicer nisem napačna.« Katehet Mother se.je zgrozil, toda Diny ni odrehala. Katehet Mother ji je pretoke' a.l strahotne stvari, toda ni je preplašil. tejm;eč, jej.e .p.oilžgal njeno hrepenenje po velikem, nevarnem in strašnem svetu, ki ga ni poznala. In tako je odšla za zmerom iz samostana, čeprav so redovnice majale z glavo in tožile, da se je spet cista duša zapisala vragu. Najprej si je Dinny nadela novo ime. Tako se je rodila Dafna Mihaelis. Kakor je prerokovala, ni imela težav in je kaj hitro prišla na gledališke deske. Dobila je celo manjše vloge. Vendar je čutila, da so njene možnosti na Angleškem zelo omejene. Čeprav je imela šele štiri leta. ko je odpotovala iz Amerike, je zmerom hrepenela, da bi se vrnila tja. Dve leti pozneje, ko ie odšla iz samostana, se je izkrcala v Newyorku. In zdaj je živela že skoraj štiri leta v domovini, ki pa ni bila prav nič ljubezniva z njo. Ko je prišla, je govorila z angleškim naglasom in rojaki so ravnali z n.io kakor s tujko. Pri gledališču je bilo težko dobiti zaslužek, razen v angleških delih, toda za te so po navadi razdelili vloge že v Londonu. Odkar ie bila tu, ni poznata drugega kakor siromaštvo. Zdaj se je pa jelo nekaj v j njej upirati takšnemu življenju. I šumenje vrele vode v čajniku je je vstala, si pripravila čaj in si ga nalila polno čašo. Medtem Ko je pila, je stresla vsebino ročne torbice na mizo. Nato je spet vse zložila nazaj v torbioo, razen denarja; tega je pustila na mizi; bilo ga je en dolar in nekaj drobiža. Dafna ga je preštela. »En dolar... deset centov... petnajst centov... šestnajst, sedemnajst/ osemnajst, devetnajst... en dolar devetnajst.« Kmalu se mora nekaj zgoditi. Saj se ji sreča vendar mora nasmehniti! Bolje je, da si s tem ne beli glave... Nekdo je potrkal. Dafna je odprla. Pred njo je stal velik, čeden mladenič izredno plavih las. Bil je Mark Warren. časnikar. Ljubil je Dafno, odkar jo je videl na ladji, ki je z njo priplula v Ameriko. Marka so bili poslali na ladjo, da bi intervju-val neko filmsko zvezdo, toda brž ko je zagledal Dafno, je pozabil na svoj intervju in na filmsko lepotico in ie intervjuval Dafno. Toda ko je ponudil svojo reportažo časopisu, kjer je delal, so jo kajpak odklonili in povrhu je bil še ob službo. Vendar to ni ohladilo njegove ljubezni do Dafne. »Le vstopi, Mark,« ga je povabila Dafna. »Kaj pa piješ?« je vprašal Mark. »Čaj. Ali bi požirek?« Mark se je stresel kakor moker pes. »Ne, za božjo voljo, ne,« je dejal. »Kaj se je pa zgodilo, da si tako pobita?« »Oh, sita sem že tega življenja. Nikoli nimam denarja, zmerom moram tekati za delom in si sama služiti svojo kruli. Prav nič rada ne garam po pisarnah in res ne vem, zakaj bi morala prav zmerom delati tisto, česar ne maram?« »Lepo, toda saj ne delaš dosti. Po navadi’ sploh nimaš dela. Zakaj se torej razburjaš?« »Zato. ker je vse hujše tekati za delom kakor res delati! Rada bi imela kup denarja. In če ga ne bom dobila z delom, se bom pač poročila. Vse je boljše kakor takšno pasje življenje! Zdaj traja to že leta in leta.« »Sai veš, da se lahko vsak dan poročiš z menoj,« je dejal Mark. Dafna ni odgovorila. »Res ne veni, zakai se nočeš.« je nadaljeval Mark. »če se boš še dolgo obotavljala, ti bom. tudi jaz obrnil hrbet. Če bi bil jaz dekle, bi takoj ugriznil v tako mastno vabo, kakor sem jaz.« »Da. ti bi bil idealen mož, če bi j le imel denarja,« je odgovorila Dafna. | Markov pogled je obstal na de-i nar ju. ležečem na mizi. I »če priznavamo relativnost vseh j stvari,« ie dejal, »sem ob primeri s j teboj milijonar. Koliko denarja pa še i imaš?« I »En dolar devetnajst,« je odvrnila i Dafna. I »In to je -vse tvoje posvetno bo- i gastvo?« i »Za zdaj že.« »No. vidiš, je dejal Mark.. . V pri-I meri s teboj sem kar Rockefeller, j štirideset dolarjev zaslužim na te-I den, pa ne morem reči, koliko bom Še | napredoval in kako se bo ta vsota še pomnožila, če bom imel srečo in iztaknil kakšno imenitno zgodbo za naslovno stran, bom čez noč imel sto ali sto petdeset dolarjev na teden. To se lahko vsak čas zgodi. Res, ne-, umna si, če me ne vzameš, preden se ne premislim!« | »izmisliva si torej kakšno imenitno [ zgodbo,« je vnemamo dejala Dafna. ! »Ti si zoprn, pohlepen majhen po-| žeruh!« i »Nisem zoprna in ne pohlepna,« ■ je rekla Dafna. -»Vendar nimam na-1 mena, da bi vse življenje takole živo- tarila. Še nikoli se nisem zabavala in zato si hočem privoščiti kakšno zabavo!« »Edina prava zabava zate bi bila, da se poročiš z menoj. Videla boš, kako se boš zabavala. Znam hoditi po glavi in kvartopirskih umetnij sploh ne omenjam. Ko se bom zvečer vrnil z dela, se boš tako smejala, da te bo trebuh bolel.« »Ljubi, če bi imel denar, bi se že i'utn, poročila s teboj,« je odgovorila )afna. »Sam veš, da sem zaljubljena vate. Zdaj imaš pa komaj toliko, da sam živiš. Samo iz nesebičnosti se ne poročim s teboj. Bilo bi strašno, če bi imel odgovornost še zame!« »Ne zaupam bogve kaj tvoji nesebičnosti,« je odvrnil Mark. »In kako dolgo misliš s tem živeti?« Pokazal je na kupček denarja na mizi. »Do jutri.« »In potem?« »Potem si bom kaj izposodila.« »Pri kom?« »Pri tebi.« »Vidiš, tega sem se bal,« je dejal Mark. »-.Res ne vidim, kje je razlika, če si vsak teden izposojaš pri meni, da lahko živiš, namesto da hi se poročila in bi oba lahko živela ob istem. Tako pa le ti vse dobiš, medtem ko bi se sicer tuni jaz malo pozabaval.« »O. Mark U: Dafna se je zgrozila. »Vrnila ti bom do zadnje pare vse, kar sem si doslej pri tebi izposodila. Prav tako je, kakor če bi nalagal denar v banko. In če bi ga jaz ne porabila, bi ga bil ti gotovo že vsega zapravil. Tako boš pa imel čedno okroglo vsotico, če jo boš potreboval.« »Tvoja logika je izredno učinkovita,« je rekel Mark. »In veš, da mi kuhanje, pomivanje in ribanje smrdi in da ne bom garala za nobenega moškega, tudi zate ne. Rada bi vedela, kakšna zabava bi bila to?« »Smela bi gledati, kako se redim in postajam zadovoljen. To bi bilo krasno plačilo za tvoj trud. Smela bi si izmišljati zame čudovite jedi. In imela bi dela čez glavo, tako da ne bi utegnila hiti nezadovoljna. »Shujšala bi. postala bi grda in zoprna.« I »0 ne. Tedaj bi si namreč poiskal i prijetnejšo družbo. Ostati bi morala I lepa in ljubka, če bi si hotela ohra | niti mojo ljubezen.« »In prav to sem si želela vse svoje življenje,« je odgovorila Dafna. Ali me povabiš drevi na večerjo? »Nameraval sem,« je dejal Mark. -Zdaj pa res ne vem, ali bi ali ne bi. Čisto koristilo bi ti, da bi malo stradala, postala bi krolkejša. »In po večerji greva v kino ali ne?« je vprašala Dafna. ■Miss Mihaelis! Miss Mihaelis!.- Vreščeči glas gospe Grave\ j ie odmeval po stopnicah. Dafna jo odprla vrata. »Kaj je?« je vprašala. » T elefon.« Dafna se je obrnila in pogledala Marka. »Pazi. zdaj se bo nekaj zgodilo.-, je rekla. »Slutila sem. Že vgs dan j< viselo v zraku. Zato sem bila torej tako živčna in nemirna. Stavim, da je izvrstna služba z malo dela in dosti zaslužka. Torej si bom vendarle pomagala iz te luknje, si kupila nekaj spodobnih oblek in se nekoliko zabavala!« Morda,-- ie odvrnil Mark. -ali ti je pa izvohala tvoja prejšnja gospodinja. Če bos povsod ostajala dolžna te bodo prej ali slej le ujeli.'- Dafna je bila pa že tekla po stop nicah in ni več slišala poslednjih Markovih besed. Prižgal si je cigareto in se zleknil na kauč. Ljubil jc Dafno in ni razumel, zak-u si nemara poročiti z njim. Prepričan m bil sicer, da se bo lepega dne ven darle odločila in ga vzela, saj vendar ne more ljubiti še kakšnega dru I gega poslej, kar je njega spoznala, i Danes io je dobil pri dobri volji, zdi se, da se ie njena častihlepnost j že nekoliko ohladila. In ko bo njeno (hrepenenje po slavi čisto uplahnilo. | bo kakor zrel sad padla njemu v na j ročje. O. saj zna počakati! I Dul ir prihod h Hi HUMOR Moderno Gospa služkinji: »Ančka, kako dol-Fo moram kuhati jajca*?« Služkinja: »Tako dolgo, gospa, dokler ne pokadite cigarete.« ’ Mož je kriv i »Ali že veš nainovejše? Zaplotnikov* sUi se ločila. »Res*? A kdo ie kriv?« »On!« >Kai Pa ie naredil?« »Nekega dne je prezgodaj prišel domov. < Pw ovinkih »Veš. očka. našega urile lin imam *elo rad.« j No. to je lepo. sinko.« »Zato bom kar še eno leto ostal v lem razredu.c Drneače ie Sod n iii; Gospod Ocvirk, obtoženi ele. da s|e svojega pomočnika vrgli skozi okno.« Obtoženec: -,t,, n,. ,|rži popolnoma, gospod sodnik. Kilo ie takole: pomočnika sem pnie] /;t ovratnik, ga potegnil k oknu in ga sunil ven. da ie na pol visel nad ulico. Tod« j je začel vpiti: ,<'v me takoj po izmislite, boni poklical stražnika.' Ker ne maram Jnielj opravka s policijo sem ga izmisli].. Zarekel -e ie 'Oče gospa Korenčkova mi je re-"la: .Jabolko ne pade daleč' od ilie-¥' 'V- ,M‘meni?« ilvai sj ;»ji spet naredil, paglavec?« Velika skrb »Janezek, imnoči ti je štorklja nri-nesla seslrico.« . »Tako? Ali si že povedala očetu? Sai veš. kako divji je bil. ko sem zadnjič prinesel mlado mačko domov.« Xi pravi Stražnik: »Ali niste vi tisti Mejač, ki ie pred dvema letoma odnesel iz posojilnice 100.000 )ir?< Mejač: »Žal. nisem.« Nesebično »Prijatelj. svetuj mi. kaj naj storim. Poročil bi se rad. pa ne vem. katero naj izberem. Prva ie liogata. Pa mi ni nič zanjo, drugo pa ljubim, a ie siromašna.« Poslušaj glas srca.« mu svetuje prijatelj. Poroči se s tisto, ki io imaš rad. čeprav nima denarja. In — kaj »em bolel reči — ali me ne bi seznanil z ono drugo?« V seli Milena, tvoia naloga o psu ie dobesedno ista kakor naloga tvojega brata. Kako to?* Ker sva si izbrala istega psa. eo-spod učitelj.* Nič hudega : Gospod Maček, vaš pes je včeraj ugriznil mojo taščo.-: :Sveta nebesa! Pa me vendar ne boste tožili?-. .' ’ , i i Ne. ne! &amo vprašati sem vas bolel, za koliko bi mi mrcino pro-i dali.« Lenobe Vodnik razkazuje obiskovalcem egiptovske piramide in pravi: .Tole lukai so zidali pet sto let.« Da. da. prikima neki stavbuik. »Tudi med mojimi delavci so takšne lenobe. Kiloiofiia »Samo kdor ie oženjen, vi', kaj je prava sreča.« Res ie — samo da ie takrat navadno že prepozno.« Dokail Učitelj razlaga otrokom, kako nevarno ie poljubljati živali. Naposled vpraša: »Kdo mi ve povedati, kakšen dokaz za to trditev?« »Jaz. gospod učitelj,« se oglasi Rogačev Vinko. »Moja teta ie zmerom poljubljala našo mačico. »No. in kai se ie zgodilo?« 'Pred štirinajstimi dnevi nam ie mačica poginila.« Vredno je! Ona: »Komai sem pričela peti. že je nekdo vrgel skozi'okno tale čevelj.« On: "Se tnalo zapoj, morda dobiva še drugi čeveli. Tale ima namreč ravno moio številko.« Zakai je zamudil Gospod Mrhar je prišel prepC7.no v službo in se ie svojemu predstojniku takole izgovoril: i Veste, gospod šef. ko s o ih’ se. zjutraj prebudil, sem se pogleda) v' zrca- lo. Ker se pa v niem nisem videl, sem bil prepričali, da. sem že odšel, legel Sem nazaj v posteljo in..‘spet zaspal..fejc ko sem s« čez nekaj časa spet prebudil, sem ugotovil, da mi ie bit nekdo ogiedaTo narobe ©bruil.« Filatelija Od drugod... Norveške znamke s slik« kralja Haakona (Zumstein št. 1S7/190) so se nedavno pojavile v velikih množinah na trgu. Journal philaleligue de Berne- pravi, da po zatrjevanju skandinavskih filatelističnih revij niso uni-čili zalog, ki so jih našli po poštah. Vendar se ne ve. kako so zaloge prišle na trg. Vsekako bodo cene tem znamkam občutno padle. V Kraziliii so uvedli namesto dosedanje denarne enote ;milreis- novo. imenovano >cruzeira«. Pariteta: '20 cruzeirov — 1 USA dolar. * Zaradi omejitve porabe papirja v Nemčiji je prenehalo izhajati mnogo revij. Tako so ustavljene vse nemške, češke, pa tudi slovaške filatelistične revije. 4 Ii Belgije ie prispela vesela vest: poštno ministrstvo je sklenilo da ne bo več izdajalo blokov. * Za nemškim uradom za razpošiljanje znamk zbiralcem, so zdaj ukinili tudi tak urad v Pragi. Prav tako ne bodo več razpošiljali .posebnih žigov, ki tih bodo tudi po številu občutno skrčili, tako da bomo posebne žige doživeli le ob res posebnih priložnostih in važnih dogodkih. * 'ilrvatski filatelistifki vie-nik« poroča. .' (,rtid»u T&ck»$1 ft čednost Iccatjei/ Ne vem sicer, ali gornji pregovor | (o resnico. Le malo zakoncev sc loči drži ali ne, toda če zamudi kralj do- j zaradi dramatičnih vzrokov. In med govorjeni sestanek, spleto o njem duhovito anekdoto — in pregovor ostane v veljavi še za druge generacije. Drugače je pa, čfe zamudi navaden smrtnik. Po navadi spravi v slabo voljo najmanj dva človeka, tistega ki čaka, pa tudi samega sebe, ker se zaveda, da je storil napako, da je bil nevljuden. Včasih zaradi zamudnika trpi večja družba, zato ni čudno, če netočnijjudje niso posebno priljubljeni pri svojih bližnjih. Vse naše življenje, bodisi doma ali v službi, podnevi, pa tudi ponoči, se giblje v mejah časa, ki nam ga kažejo ure. Bilo bi kaj zabavno, če se ljudje na lepem ne bi hoteli več pokoravati zakonom čusa’in bi oni hkrati izjavili: ura ni naš gospod. Le pomislite, kakšna zmešnjava bi nastala samo v tako majhnem mestu, kakor je Ljubljana! Tramvaj ne bi vozil ob zaželenem času in v mrazu ali vročini bi morali čakati bogve kako dolgo, da bi nas odrešil čakanja. Pek nam ne bi spekel kruhu in hočeš nočeš bi morali bili lačni. Če ste v službi, bi morda morali vse sami opraviti, ker vaši tovariši ne bi prišli na delo. In kakšna zadrega bi šele bila, če vam podjetnik ne bi hotel več točno izplačali plače... Vidimo torej, da je točnost potrebna, če naj se življenje razvija v normalnem toku. Ze neznatna netočnost v voznem redu bi utegnila povzročili hudo železniško nesrečo, pri kateri bi morda izgubilo življenje mnogo ljudi... Hočeš nočeš moramo biti točni, če se zavedamo odgovornosti, ki jo ima vsakdo do svoje okolice. Marsikatera bo ugovarjala, češ da s cm preveč črnogleda. Da, ta uli ona l)o celo vzkliknila: »Le kdo ima škodo, če me mož nekaj minut počaka na bližnjem vogalu? Prižgal si bo cigareto in čas mu bo hitro minil!« Dovolite, ljuba moja, da vas opozorim, kako veliko napako delale, če lako mislite. Ne samo, da moža žalile, če ste netočni — z. netočnostjo žalimo prav tako kakor z nemarnostjo - če ste netočni pogosto, mu prepogosto dajete priložnost, da se jezi, da premišljuje o vseh drobnih pomanjkljivostih najinega zakona, da ogleduje druga, lepša in mlajša mimo-hi’eča dekleta... Naj bom zastarela in spet poudarim, da se zakoni razbijejo ob malenkostih. Odvetniki, ki so ločili že nešteto zakonov, vam bodo potrdili NAS NAGRADNI NATEČAJ ""tiček za praktične gospodinje r/.;i V'.tk prispevek. nbjiivlipit v t<\i rubriki, plačamo KI lir Gort-icni krompir Kol rebuli* drobno sesekljaj in i<> lin masti zarumeni. Nato dodai žličko moke in naredi svellorumono prežga-nie. V to prežganje dni 'L žlici gorčice. nekoliko popra, soli kisa in ščepec sladkorja, da dobi omaka ki io zal'ieš po možnosti z iulio. kiselkasto-sladek okus. Rosebei skuhaj krompir, 'ja olupi, zreži na rezine, stresi^ v omako in vse skupaj dolilo premešaj. M, U.. Ljubljana Namesto presnega masla — marmelada '/4 kile marmelade dobro premešaj z. I rumen jakom. Nato dodaj 1 žlico mlečnega nadomestka, sekljane limonove lupinice, pol litra vode. _'/s kile enotne moke. ki si ii prej primešala pecilni prašek. To zmes zlij v pekačo, namazano z mrzlo mašijo, in počasi peci. da se lepo vzdigne. Pečeno zreži. Rezine bodo tako rahle in okusne, kakor da bi bile narejene z maslom. M. 'A.. Ljubljana Nekaj o loščenju parketa Vprašanje o loščenju parketa ie postalo danes že kar pereče. Marsikatera gospodinja zmajuje z glavo in ji je hudo. kadar pogleda svoj sivi parket. Nič se ne sveti. Čeprav ga še tako skrbno neguje. Vzrok temu ie pomanjkanje dobrega parketnega loščila. Le malokatera ima še v zalogi kakšno škatlico starega loščila. Da bi ri ga sama sproti delala, zato pa spet primanjkuje materiala. Danes si pomagamo s kremo za čevlje. Parket lepo pometemo, zbrišemo s krpo in zdrgnemo z žičnato krpo. Madeže odstranimo z bencinom, spel pometemo in ga namažemo. Z mehko krpico ga prav nalahko namažemo z belo kremo za čevlje. Paziti moramo, da ie preveč ne porabimo in da povsod enakomerno razmažemo. Namazani parket pustimo 1 uro. ga zdrgnemo s ščetko in mehko krpo. Ko delo skončamo, se parket spet lepo sveti in ugotovimo, da je bilo vredno dela in truda M. V.. Ljubi in na Namesto orehove potico Iz -V< kile moke. 1 žlice olja. nastrgane limonove lupinice, vanilijevega sladkorja. 1 rumenjaka, za 50 cent. kvasa, soli in vode ali mlečnega nadomestka zamesi testo. Medtem ko lesto vzhaja, pripravi nadev. 20 dek kaše skuhaj do mehkega, lako da ie precej gosta. Skuhaj jo na vodi ali mlečnem nadomestku. Ohlajeni dodai 1 rumenjak. 5 žličk sladkorja. IJ žličke maščobe, nastrgano lupine d 'limon. tistimi neštetimi drobnimi, nedrama ličnimi vzroki, ki izpodjedajo zakone, je tudi netočuost. Tudi v javnem življenju je netočnost nepotrebno zlo, ki povzroči marsikdaj slabo voljo in dela hudo kri. Kako neprijetni so že samo tisti .ljubitelji' umetnosti, ki vselej pridejo de sel minut prepozno v kino ali gledališče. In kako neprijetno je, če vam šivilja obljubi, da bo točno v soboto prinesla obleko — saj vendar ve, da boste šli v nedeljo na neko poroko — pa dobite obleko točno v ponedeljek, ali točno... drugo soboto. Samo izredni ljudje si utegnejo brez škode dovolili razne muhe, med kolere spada tudi netočnost. Vsi šeli zahtevajo od svojih uslužbencev, da so točni, če se ta ali ona zanaša, da jo bo sposobnost rešila šefove jeze, če je bila netočna, se bridko moti. Set mora namreč imeti občutek, da se na svojo uslužbenko lahko zanese, da zna nositi odgovornost, ki jo je bila ob vstopu v službo sprejela na svoje rame. In kako naj ima ta občutek, če opazi, da niti najpreprostejši zakoni točnosti zanjo ne veljajo? Točnost v službi je eden izmed glavnih pogojev za uspeh v službi. Točni ljudje so po navadi tudi natančni, izkušeni značaji, zanesljivi in pošteni. To vedo podjetniki iz lastne izkušnje, pa tudi iz stoletnih izkušenj svojih prednikov. Zato bodo točni ljuclje v službi zmerom zaželeni, tudi če so po- < xxxx x xxxx xxxx xx xxxx xxx XXXXX XXX XX XX XXX XX \A X X XXXX XXXX X X XXX XX X XX XXX xxxxx xxx Kxxxx XX XX Xxxxx XX XX xxxx xxxxxxx x\xx xx Kxxx xxxx <*5' . XXX X XXX XX XX XXX .X XX x> (Tj trjp modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili št* nikjer objavljeni.) Vse tri oblekce so iz belega platna. Izvezemo jih v narodnem motivu. Vzorec delamo v križcih v eni ali več barvah. (ia. It. Ž.. Logatec. Zelo rada vam (papirja iste barve kakršne je platnica, verjamem, da vam vaše porasle noge | podložimo na notranjo stran pod plat-' ‘ ‘ ' 1 ~ Tr— nico in io prilepimo. Vse strgane dele skrbno zravnamo in prilepimo na podlogo. Ko se lini ali kakšno drugo lepilo posuši, denemo med platnico in prvo stran kos belega papirja in prelikamo z mlačnim likalnikom. « delajo hude preglavice. Ker ste že preizkusili razne pripomočke, vam svetujem, da poskusite še naš nasvet. Kupite v lekarni ali drogeriji vosek in si ga enakomerno nakapajte po nogah. Seveda ne sme biti prevroč, da ne dobite opeklin. Ko se vosek strdi, ga hitro potegnite v nasprotni smeri kakor rastejo dlake, z noge. Ko potegnete z noge ves vosek io natrite z dobro mastno kremo. Počasi boste imeli na nogali vse manj in .... , , .. , , , mani dlak/ki bedo tudi čedalje bolj vprecm delavci, rekia bi, celo boli | kri,|.0 jn bodo rajše odpadle. Upam. kakor netočni, četudi utegnejo biti ' ,ia boste tako dosegli zaželeni uspeh. le-ti zelo nadarjeni. | Vašemu možu. ki ima toliko prhlia- Marsikdo je netočen, ker nj vzgo- j ;a glavi, da mu morate skoraj vsak jen k točnosti. Zato naj vsaka mati J dan prati njegove toaletne pripomočke. pazi, da bo sama točna in da ho svo je otroke že od zibelke navajala k tej ,kraljevski' čednosti. Ze dojenček naj točno na vsake tri ure pije, pa pa priporočamo enkrat ali dvakrat na teden oljčne kopeli. V skodelico zlijemo Po potrebi olja in ga segrejemo v topli vodi. Ko Je bo pozneje kot zrel človek nehote j olje toplo. ga z vato vtre.no v kožo. znal biti ločen, kor bo vajen reda in Iowlkail“" Pnbl.zno 1 .mo. da koza ne nereda. Bedite ločni pri svojih obljubah, da ne bo$te razočarali svojih znancev. Bodite točni do vsakogar in videli boste, da boste imeli v življenju več uspeha kakor sicer. Točnost ni. pikolovstvo: če je kdo točen, še ne pomeni, da je suhoparen in dolgočasen. Če boste pa zmerom in vselej zamujali, boste lepega dne, ko se vam bodo dnevi iztekli, spoznali, da ste zamudili največ, kar ste imeli — svoje življenje. Saška vanilijev sladkor in sneg 2 beljakov. Vzhajano testo zvaljaj, namaži s pri-pruvljenim nadevom in potresi povrhu s cimetom, /.vij. položi v namazano pekačo, pusti še enkrat vzhajali in speci. B. N.. Ljubljana Za vsak jirispevek. objavljen v Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Denar lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Ko pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253. • ŽENSKI RAZGOVORI (ide. S. N.. Ljubljana. Tožite, da imate predebele noge. Kadar vam šivilja dela obleko, pravite, vam mora zaradi le vaše hibe naredili daijše krilo. Zdi se vam. da sle zato starokopitni. Poskusite z mrzlimi slanimi obkladki. ki velikokrat čudeže delajo. N;j liter vode vzemite polno pest kuhinjske soli. Čez noč si ovijte noge s slanim ovitkom, zavežite še s suho in potem z volneno krpo. da vas ne bo zelilo. Noge podložile z blazinico in lezite. V zimskih dnevih pa nosite gumijaste nogavice. mm mk gp mk M "m .. llP P±>: 'V' ^ wm ■ mm ■ mm k M, iiSl mm pp « m i p /« fig Beli: Kh2; Ld6; Se5; Pf2, g4. <5 f.) Crni: Kh4; Pa2, e4, e2, g7. (5 f.) Beli na potezi igra neodločeno. Zanimiva študija nam neznanega Platnice, ki so popolnoma odpadle j od knjige, prilepimo s pomočjo gumi-* , . ranega papirja. Papir prilepimo na j komponista. Črna kmeta sta neza-eni strani na platnico, na drugi st ran i «držna. Rešitev bo torej nekje drugje mio pr ........ vj>ije vse olje. in um nemo glavo z navadnim praškom za lase. ki ne vsebuje alkaliiških sestavin. Prhljaj bo kar hitro izginil. Gdč. A. N.. Ljubljana. Pomladansko čiščenje krvi. ki io zelo potrebno z.a čiščenje in osvežitev obraza, ie tudi za vas zelo priporočljivo. Vprašujete me. kakšen čaj bi uživali. Najboljši ie čaj iz domačih zdravilnih rož. dejte tudi pelin. Vendar ne smete pretiravati. Spijte vsak dan eno skodebco čaja zjutraj na tešče ali pa zvečer, preden ležete. Pozabiti ne smete tudi ostale vaše prehrane, ki bodi sestavljena iz veliko sadja in presne zelenjave. Le tako boste dobili spet leiio in zdravo i»olt. Gdč. V. D.. Rakek. Stari ste 18 let. Pravite, da ste majhni in precej debeli. Poleg tega pa tako malo jeste, da sle večkrat lačni kakor siti. Ali vsak dan redno telovadite? Po kateri metodi telovadite? Nikar ne obupajte, veliko se gibajte in videli boste, da boste še zrasli. Niso redki primeri, da ljudie še v dvajsetem letu rastejo. Ko boste zrasli, se bodo tudi ostale proporci ie vašega telesa izenačile. Poleg tega se pa odločite za rastlinsko hrano, pri kateri vam ne bo treba stradati. Gdč. D. L.. Ljubljana. Verjamem vam. da vaše roke res niso preveč okusne. Prsti so tako mesnati in topi. da vas ie sram in vam ie hudo. če kdo vpričo vas govori o lepih ženskih rokah. Pravile, da ste prste masirali proti nohtom. Ker niste imeli nobenega uspeha, ste masiranje opustili. Ze v masiranju samem ste naredili napako. Prste bi bili morali masirati v nasprotno smer. kakor ste delali vi. Poleg tega bi morali prste namazati s kremo. Potenje rok, ki vas tudi ovira, pa odpravite s formalinoviin špiritom. Roke si navlažile zvečer, preden greste spat. in ne čez dan. ker formalin ne diši posebno lepo. Ga. R. M.. Ljubljana. Vprašujete me. kakšno zglavje ie najbolj koristno. Nekateri ljudie siiiio brez blazine, drugi pa imajo tako visoko zglavie. da v j>ostelii sedijo, namesto da bi ležali. Če spimo z zelo nizkim zglavjem ali pa celo brez njega, se kri po vsem telesu enakomerno pretaka, m to daje boljše in zdravejše spanje. V nasprotnem primeru mora pa imeti nadušijiv človek zelo visoko zglavie, da laže diha. Če ste zdravi si izberite kar nainižje zglavie. vendar pa zmerom tekšno. da vam bo prijalo in se ne boste zaradi zglavja morali odpovedati spanju. . Ga. L. J.. Ljubljana. Na rokah in nogah imate suho in hrapavo kožo. Oščetkajte si roke in noge vsako jutro s precej trdo ščetko. Preden greste spat. si natrite dobre hranilne kreme v kožo. Masirajte se v krogih po rokah in nogah. Z masiranjem boste poživili krvnj obtok, kri bo tudi v teh delili bolje delovala in vaša koža bo postala sjiet čista in gladka. pa na prvo stran knjige. Če ie strgan samo hrbet, ga preoblečemo najboljše z imitacijo usnia ali knjigovezniškim papirjem iste ali drugačne barve, kakršne so platnice. Ker z novim hrbtom pokrijemo ves napis, izrežemo iz novega hrbta okence, skozi katero vidimo ime in priimek pisatelja in naslov knjige. Če naredimo več hrbtov različne barve, bodo knjižnico zelo poživili. Najboljše je vsekakor, da takoj novo knjigo obvarujemo pred razpadom. Iz{ prozornega in močnejšega papirja na-J redimo ovitek, s katerim zavarujemo* knjigo. Kadar beremo, bi pa mora imeti za lei>o vezane knjige kakor 'tičala. Kaj pa črni kralj? še neka [skrivnost je, ki je pa seveda do pri-[hodnjič ne smemo izdati. Kdor išče, [ta najde! 251. Francoska obramba Paehmann—Katetov Praga, 18. IV. 1943. rn Obleka, ki jo vidimo na zgornji sliki, je iz svetlorožnatega alt svetlosinjega platna. Globoke gube so poudarjene z gumbi. K njej nosimo slamnate san dale. Kako negujemo knjigo Knjigo, posebno mehko vezano knjigo, moramo negovati in io obvarovati madežev. Mehko vezana knjiga se kaj hitro strga, ji odpadejo platnice in hrbet. Če pogledamo takšno knjigo, jo le težko primemo v roke. pa čeprav ie še tako zanimiva in poučna. Vendar lahko tudi takšno knjigo popravimo sami brez. truda in prevelikih izdatkov. Knjigo, katere platnice so samo tu in tam strgane ali pa ima samo strgane ogalo. popravimo takole: Kos LEPOTNA PENA f ELL je moderno kozmetično sredstvo Saxobell napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je: čist mlad, svež obraz Dobi se v drogerijah in parfumerijah 1. e4, e6. 2. dl, d5, 3. Sc3, Sf6. 4. Lg5, i t Lb4. 5. e5, hG. 6. Ld2, LXc3. 7. bc3, '' ~ Se4, 8. Dg4, gG. L2e zadnjič smo trdili, da je to mnogo boljše kakor Kf8.J 9. Ld3, Sd2. 10. KXd2, c5. I Davna j je že ovržena menja dam z Dg5 i j 11. dc5 (.ugodnejše je 11. Sf3, Sc6 in zdaj šele dc5, manj pa 11. h4, ScG. 12. Th3, cd. 13. cd, Db6 ali Ld7; najnovejša teorija priporoča 11. Df4, da na Ld7 zavrne z 12. dc5, Dc7. 13. Df6J, De7. 12. f4 izdaj bi bit na 12. Df4, f5 pravi od govori. DXc5. 13. Se2, ScG. 14. h4 [podjetno, a nesrečno in bi zato kazalo damo pri peljati na pomoč preko g3—e3; 14 L« gG? se ponesreči zaradi Tg81, Ld7. 15. h5. 0—0—0! [Kmet se žrtvuje za hitrejši razvoj]. 16. hgG, fg6. 17. DXg6, d4. 18. De4, dc3 + . 19. SXc3, Sd4. 20. De3, Lc6. 21. Se4 Ibeli žalosten spoznava, da je njegov kralj v vedno večji nevarnosti: obramba je težavna, poskusil naj bi s Tabl, igrano pa pripelje do presenetljivo hitrega konca]. Db4T. 22. Kcl | 22. Sc3? Sb5l, Da3 + . 23. Kbl Ltudi po 23. Kd2 odloči S>c21, SXc2! 24. Sd6 + , TXd6. Beli seje vdal; pri zadnji potezi je spoznal, da 24. LXc2 izgubi damo, na 24. De2 sledi SXai ali DXd3, na 24. KXc2 pa La4 K 25. Kd2. Db2-l- ali 25. Kbl, TXd3 z lahkim poslom. San s skakačem ]>a je bil le maščevalni ali zastrašilni šah, ki ga j« čmi seveda surovo zavrnil. tudi za mehko vezane primeren ovitek. Ovitek lahko naredimo sami iz ostanka blaga, ki ga pošljemo z različnimi našivki in pošivki. ali iz primernega kosa usnja ali usnjeno imitacije. Porabni nasveti Vaše usnjene rokavice so kljub L najskrbnejši negi oguljene in odrg-;; njene. Pomagate si takole: V čajno;; žličko tuša kanite 5 kapljic olja. ito-" kavice si nataknite in namažite s čo-* pičem ali kosmičem vate vsa obrabljena mesta. Paziti morate, da pre- ; več ne drgnete in da jih lepo posušite. Tuš izberite iste barve, kakršne so rokavice. c Netočnost ima svoje posledice in se kaj hitro kaznuje. Vertite. če vas bo moral vaš zaročenec predolgo čakati, bo imel dovolj času, da bo lahko ugotovil vse vaše napake. Zato le pohitite in hodite točne. Vest. Te dni bodo začeli v Salzburgu zanimiv dvokrožen turnir, ki se ga boda udeležili sami imenitni mojstri: dok tor Aljehin, Keres, Bogoljubov, Junge, Schmidt in še en mojster, mogoče dr. Euwe. To bo napeta tekma! Spo minjamo, da so prav tak turnir priredili v Salzburgu že lani, samo da je bil šesti udeleženec Stolz. Zaradi primerjave ponavljamo lanski izid: 1. dr. Aljehin 7’/*, Keres 6, Junge in Schmidt Upo 5, Bogoljubov 3*/* in Stoltz 3 točke. Rotitev problem* It. 241. 1. Sil8, e. 2. fl’ a:i(2) mat. 1. TXal. 2. PX a! mat. 1. .. . Kal 2 8b7 mat. ;ooooooooooooooooooo***************** Po truclapolnem delu -+■ zabava in razvedrilo s de ram r-s t o1' zu n a njega \ v »Družinskem tedniku«! Nečista z madeži iiosuta polt in rdeč nos so nosti. Poskusite . .. čiščenja polti z notranjim čiščenjem. Zamenjajte različne kreme s skodelico dobrega pomirjevalnega čaja. Izd a. a K.. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kem, novinar; tiska tiskarna Merkm d. d. y Ljubljani; za tiskar no odgovarja O, Milialek — vsi ? Ljubljani.