Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 16. avgusta 1957 Štev. 185. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440,^ uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 11 JUTRA’ Poslanstvo CMD Veličastno je potekel včerajšnji tabor CMD v Kočevju, združen z impozantnim sprevodom, manifestantno skupščino CMD in učinkovitim sokolskim nastopom. Poročila o včerajšnjem taboru CMD so posvedočila ogromni pomen poslanstva, ki ga vrši CMD. V sklopu aktualnih narodno obrambnih vprašanj so se obravnavale med drugim tudi razmere vzdolž severne meje. Tukaj je slovenski človek-viničar zaposlen pri nemškem grofu, baronu in rentniku, ki živi onstran meje, pa ima svoja posestva na naši strani. Posebni zaupniki vzdržujejo stike z raznimi centralami onstran meje. Vse, kar je dobrega, odnašajo ti gospodarji inozemci. Kar je slabega, prinašajo k nam. Manjka šol, da bi se mladina lahko vzgajala v odločno nacionalnem duhu, na severno mejo je treba pošiljati najbolje kvalificirano učiteljstvo in uradništvo. Tudi o Prekmurju je 'bilo govora. Tamkaj sta zarisani dve fronti, nemška in madžarska. Nemški vplivi so nevarnejši, čudno je, da zahajajo še danes nezavedni slovenski ljudje k maši na avstrijsko stran. Tamkaj dobivajo tudi pošto, so naročeni na graške in dunajske liste in širijo med nezavednimi tujega, nemškega duha. Tudi šolsko in cerkveno življenje razodeva mnogo pomanjkljivosti. Tudi tukaj bo treba še mnogo šol in knjižnic in gre vsem onim kulturnim delavcem, ki vršijo v Prekmurju pomembno kulturno dolžnost, priznanje za to delo, saj je od njih odvisno, če nas bo prekmursko ljudstvo še vnaprej označevalo kot prišleke, ali pa kot brate. Po izvršenih volitvah, pri katerih je bil ponovno izvoljen za prvomestnika inž. Janko Mačkovšek, je bila sprejeta resolucija, v kateri se naglasa, da se naj v Kočevju v nacionalnem interesu vpo-stavi čimpreje popolna gimnazija. Na nacionalno ogroženem ozemlju naj se od strani drižavnih in samoupravnih oblasti izvaja nacionalna, kulturna, gospodarska in socialna politika po nevsakdanjih merilih. V narodnostno mešanih in obmejnih predelih naše domovine naj se nudijo državnemu uradništvu vse tiste ugodnosti, ki ga lahko osvobodijo vsakega bremenečega vpliva in mu omogočajo svobodno udejstvovanje, predvsem pa je treba zagotoviti učiteljem po zakonu predvidevana naturalna stanovanja. CMD slej ko prej zahteva* da je treba v narodnostno mešanih predelih podrediti strankarsko življenje vzvišenim nacionalnim interesom. Rajhovska vlada prepovedala romanje v Rim BERLIN, 16. avgusta. »Angriff« potrjuje vest, da je nemška vlada prepovedala katoličanom romanje v Rim. Ta ukrep je bil izdan radi tega, ker je papež v posebnih avdijencah govoril romarjem o nemški politiki mesto v veri. Kentski vojvoda v Cavtatu CAVTAT, 16. avgusta. Semkaj sta prispela preko Ljubljane in Zagreba Kentski vojvoda in njegova soproga vojvodinja Marina. Incidenti v španskih vodah brez konca in kraja VALENCUA, 16. avgusta. 30milj južno od Barcelone je bil po frankovski vojni ladji potopljen danski trgovski parnik »Edith«. Posadka se nahaja v Barceloni Pod varstvom danskega generalnega konzula. Danski zunanji minister je odredil strogo preiskavo. Poteši Itek vetesit v lolm m Haulunpu LONDON, 16. avgusta. DNB poroča: Britanska, francoska in ameriška vlada so preko svojih poslanikov v Nankingu izročale kitajskemu zunanjemu ministrstvu protest radi bombardiranja mednarodne koncesije v Šanghaju. WASHINGTQN, 16. avgusta. Službeno poročajo, da je vlada Združenih držav ameriških posebej intervenirala v Tokiju in Nankingu, da obe vojskujoči se strank, ne izkoristita Šanghaja kot bojišča. Poveljnik britanskih odredov v Kitajski admiral Lightl, ki se nahaja na potu v Šanghaj, je dobil široka pooblastila, ki jih lahko uporabi po uvidevnosti. joftUHske fante na Haniting - 70 lutaiskik i&t&t immcmU ŠANGHAJ, 16. avgusta. V maščevanje radi sobotnega kitajskega zračnega napada je sledil telžak in katastrofalen japonski zračni bombardement ina kitajske postojanke v Čapeju in Hongkoju. Pri tem obstreljevanju je bilo uničenih okoli 70 letal nankinške vlade. Tudi je bil v nedeljo prvokrat obsipan Nanking po japonskih bombarderjih. Kar je bila pred Wusungom pomotoma bombardirana po kitajskih letalih britanska 10.000 tonska križarka »Cumberland«, pri čemer pa ni bila zadeta, je morala angleška križarka »Suffolk« iz Čefuja takoj odpluti v Šanghaj, da teimkal izkrca nove odrede v obrambo angleških interesov. Istočasno je tudi »Cumberland« izkrcala nove čete, Po obstreljevanju mednarodne koncesije se smatra položaj kot zelo resen. Hegus ni Uoid postati itatiianslu vazal LONDON, 16. avgusta. »Sunday Refe-re« je objavil vest, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini stavil bivšemu abesinskemu negušu Hailu Selasiju predlog, da bi se vrnil v Abesinijo in zasedel prestol kot italijanski vazal. To po-inudbo mu je Mussolini stavil že meseca marca t. 1. Dva ali tri tedne pozneje jo je ponovil. Haile Selasije pa je Mussolinijev predlog odklonil. Nato je italijanska vlada poskusila pridobiti za svoj na- črt bivšega abesinskega prestolonaslednika, ki živi v Palestini. A tudi on je odklonil vse italijanske predloge. Zaradi tega, pravi diplomatski urednik omenjenega londonskega lista, si je pričel Mussolini v poslednjih tednih na vso moč prizadevati, da bi od vseh prizadetih sil dobil privoljenje za italijansko aneksijo abesinskih dežel. Za to priznanje ponuja Mussolini tem državam vsa jamstva za mir na Sredozemskem morju. PlifMHPrPttftih utiutautta iti- lanske vlade LONDON, 16. avgusta. Opozicijski .»Peuple« doznava, da je predsednik vlade Chamberlain v teku svojega bivanja V Škp-tski pripravil popolno preosinovo angleške vlade. Kakor doznava navedeni list želi Chamberlain uveljaviti večjo kontrolo nad angleško zunanjo politiko in hoče v ta namen nadomestiti zunanje- ga ministra Edena po enem od najzaup-nejših sodelavcev po lordu Halifaxu. V smislu te preosnove naj bi stopila v vlado kot ministra brez listnice Loyd George in Winston Churchill. Tudi se govori o tem, da bi vstopil v vlado namesto zakladnega kancelarja Samuela Hoareja sir John Simon v isti funkciji. I MŠK zmagovalec v kraljevsk igri V soboto zvečer se je zaključilo letošnje tekmovanje za prvenstvo mariborskih šahovskih klubov in za prehodni pokal Mariborskega šahovskega kluba. Šahisti vseh tekmujočih klubov in sicer Mariborskega šahovskega kluba, SK Železničarja, UJNŽB in pobreške Slavije so se zbrali v prostorih Slavčeve švicarije nad Tremi ribniki, kjer se je odigralo tretje in zadnje kolo v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Za izid letošnjega tekmovanja je vladalo v mariborskih šahovskih krogih veliko zanimanje in je prihitelo na kraj zadnjih bitk precejšnje število pristašev kraljevske igre. Po razporedu sta v sOboto pomerila svoje moči Maribor-| ski šahovski klub in SK Železničar ter UJiNŽB in pobreška Slavija. Sobotne igre j so bile zelo napete in zanimive ter so se končale 1. Vodnik (U):Trstenjak (S) 1:0, I. Da-sko (S):Kuster (U) 1:0, Lukeš (U):Oni5 (S) 1:0, Kobljer (S):Mavrin (U) 1:0, Starc (U):Čertalič (S) remis, Maroti (U): V. Dasko (S) 1:0, Reinsberger (U) Skoberne (S) 1:0, Gobec (U):Pramer (S) 1:0. Po končanem tekmovanju se je predsednik Mariborskega šahovskega kluba g. R. Golouh zahvalil vsem udeležencem za disciplino ter izrazil željo, da bi se kraljevska igra v našem mestu čim-lepše razvila. Nato je vodja turnirja g. prof. Sila razglasil rezultate ter izročil prehodni pokal kapetanu Mariborskega šahovskega kluba g. dr. Lippai ju v varstvo. Santa v Zi&etslu uliti 1000 tntivetev \ ŠANGHAJ, 16. avgusta. »United Press« poroča o strahovitem krvoprelitju v Šanghaju. Samo v Tibetski ulici so našteli do 1000 mrličev. Pri nekaterih kupih so našteli do 7 mrličev, ki so ležali drug na drugem. Kitajski bombarderji so tradi slabega merjenja vrgli dve težki bombi v Pejpinško to Nankinško ulico, H&ki do&odki NIŠ, 16. avgusta. Cerkvena uprava srbske pravoslavne cerkve v Nišu je dala včeraj afiširati in razdeliti letake, v katerih je pozvala pravoslavne državljane, naj pridejo 15. t. m. v cerkev zaradi važnih obvestil. Temu pozivu so se odzvali tudi pristaši JRZ v ogromnem številu, bili pa so zelo iznenadeni, ko so našli cerkvena vrata zaprta. Na vratih je bil razglas, da službe božje ne bo, ker se cerkvena oblast boji, da ne bi prišlo v cerkvi de prelivanja krvi. Pristaši JRZ so zaradi tega ostali v cerkveni porti. Tu jih je skupina izzivačev in paglavcev, ki jih je bilo 30 do 40 po številu, skušala kjer je promet največji in kjer sta bombi ubili 700 ljudi, nešteto ljudi pa je bilo ranjenih, zidovje hiš pa je bilo vseprek poškropljeno s krvjo. Dve bombi sta padli tudi na ozemlje francoske koncesije. Vsepovsod se širijo požari. Japonske čete so se radi neuspele ofenzive pričele umikati proti nankovškemu prelazu. izzivati. Pristaši JRZ in drugi ljudje, ki so se tu zbrali, so manifestirali svoje nezadovoljstvo proti ‘ takemu postopanju cerkvene oblasti in so nato korporativno odšli iz cerkve v kavarno »Carigrad«, kjer se je vršilo zborovanje. Na zborovanju so govorili predsednik niške občine Drago Živkovič, mestni svetnik Jovan Jugovič in podpredsednik niškega mestnega odbora JRZ Čohadžič. Sredi njihovih govorov je prišlo do manifestacij za predsednika vlade dr. Stojadinoviča in ministra za socialno politiko in narodno zdravje Cvetkoviča. Zborovanje se je v miru zaključilo. Razkol v gasilskih vrstah Senzacija na včerajšnjih gasilskih kongresnih prireditvah v Zagrebu je bila izjava starešine varaždinske gasilske župe Marijana Dolanskega, da prekinja hrvat-s'ko gasilstvo z včerajšnjim dnem vse zveze z jugoslovensko gasilsko zvezo. Radi tega snema hrvatsko gasilstvo vse znake in označbe s svojih gasilskih uniform, ki niso v soglasju z uniformami, kakršne so bile pred sprejemom gasilskega zakona. Z včerajšnjim dnem ne sodeluje pri nadaljnjih posvetovanjih jugosloven-skega gasilstva noben zastopnik hrvat-skega gasilstva. Delo hrvatskega gasilstva naj bo v smislu te izjave v bodočnosti v soglasju s stališčem vsega hrvatskega naroda, katerega edini vodja je dr. Maček, s katerim hrvatsko gasilstvo stoji in pade. Radi tega dogodka je starešina gasilske zveze kraljevine Jugoslavija Stanko Žager podal ostavko. Radi tega so starešinstva gasilskih zajednic vardar-ske in dunavske banovine ter beograjske gasilske župe odklonila sodelovanje pri svečanostih hrvatskega gasilstva. »Hr vatski dnevnik« poroča, da so se vsi slovenski delegati na predkonferenci solidarizirali s hrvatskim stališčem povdar-jajoč potrebo svobode slovenskega gasilstva. Novinarji opozarjajo na svojo okrožnico, ki so jo pred tedni poslali vsem večjim ustanovam in podjetjem v Sloveniji zaradi prve razstave slovenskega novinarstva, ki bo v okviru ljubljanskega velesejma otvorjena dne 1. septembra. V tej okrožnici so navedli, da bo ta razstava prva .prireditev te vrste v vsej državi pod častnim predsedstvom gg. notranjega ministra dr. Antona Korošca ter bivših ministrov dr. Alberta Kramerja in dr. Frana Kulovca, ki so vsi trije redni člani novinarske stanovske organizacije, in so s skupnim proglasom že opozorili vso našo javnost ma pomen razstave kot važne kulturne manifestacije ob 140-letnioi prvega slovenskega časopisa. V obliki kataloga in vodiča po 'razstavi bo izšla okrog 350 strani obsegajoča knjiga o zgodovini, razvoju in sedanjem stanju slovenskega 'časopisja. V okrožnici >e bilo navedeno, da je koristno za ustanove in podjetja, če se v tej knjigi .trajne kulturne im znanstvene vrednosti zabeležijo s svojimi oglasi, izražena pa je bila tudi želja naj bi ustanove in podjetja ob tej priložnosti izkazali priznanje novinarjem, ki požrtvovalno delujejo v službi javnosti in posebno vsestransko podpirajo stremljenja slovenskega gospodarstva, a sami ne zmorejo velikih •stroškov, ki so zvezani s prireditvijo velike razstave in izdajo tako pomembne knjige. Organizacije in podjetja so bila rvabljena, da bi v obliki inserata v važni novinarski spominski knjigi po svojih močeh podprle važno kulturno in narodno delo slovenskih novinarjev. Okrožnica je imela sicer lep odziv, a 'V počitniški dobi je vendarle mnogo pričakovanih odgovorov izostalo. Zaradi tega se v listih obračajo novinarji še enkrat do vseh, ki so okrožnico prejeli, a na inijo še niso odgovorili s prošnjo, naj pošljejo svoje oglase, prispevke ali odgovore v nekaj dneh, najpozneje pa do 18. t. m., ker je spominska knjiga že v tisku. Od mnogih strani so bili slovenski novinarji deležni pričakovanega odziva že v nekaj dneh in so vsi ti oglasi le v tiskiui. Naslovniki okrožnice so lahko prepričani, da bodo novinarji njihove oglase na najboljši način sestavili in uvrstili, prosimo pa jih tudi, naj pri odgovoru na poslano okrožnico ne izgubijo iz vida poudarka, da to oglaševanje ne spada pod merilo obilačnih oglasov dnevnega časopisja, marveč, da je v prvi vrsti izraz cenitve novinarskega dela In važne spo-mlnske knjige slovenskih novinarjev. Novinarji stavljajo vse svoje sile na razpolago interesom vseh stanov, v prvi vrsti slovenskemu gospodarstvu, svoje zahteve pa ne iznašajo pred javnost, k: je mnogo dolžna novinarskemu poklicu, utemeljenemu na altruizmu in anonimnosti. Novinarji ne pišejo radi za sebe in stopajo zdaj pred javnost samo zaradi slovenskega velevažnega kulturnega jubileja. — Odbor ljubljanske sekcije Jugoslo- Kmečka mladina na plan; Šmarješka mladina proslavlja kmetsko delo iMinulo nedeljo je društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredilo svojo vsakoletno kmečko slavje: tekmia koscev. Občinstva se je kljub težkočam nabralo prav obilno število ter tako očitno proslavilo kmetsko delo, ki je vendar vzvišeno nad vsakim Športom. Pred košnjo je društveni moški zbor zapel »Kmetsko himno«, kateri je sledila burka »Ljubosumnost«. Pevci in igralci so dovršeno nastopili in želi vsestransko odobravanje. Nato smo se podali na Krambergerjev travnik, kjer so veliki, pa tudi mali kosci tekmovali v najlepši disciplini in ob veliki pozornosti številnih prijateljev kmetske mladine. Tekmovalo je 8 velikih in 8 malih koscev. Prvo nagrado pri velikih koscih je odnesel S e kol Jožef, pri malih pa Š i- 1 e c Ernst. Pred in med prireditvijo so imeli 'bodrilne govore trije domačini in trije gostje. Častno so bili s praporom enakega društva zastopani tudi neustrašeni Skokovčani. Pridno in ubrano je vmes udarjala domača društvena godba. Zavedni marješki kmečki mladini čestitamo k uspešnemu, neklomljivemu delu in kličemo: Naprej preko vseh ovir za zelenim praporom! Kmetovalci na pian proti kapusovemu belinu! Kapusov belin uničuje zeljnate rastline Kapusov belin (Pieris brassicae) spada v družino metuljev belinov (Pieridae). Metulj meri iz razprostrtimi krili 47 do 54 mm in leta od spomladi do jeseni, naj-rajše v večjih skupinah. Pojavlja se zelo različno, a letos se je pri nas tako močno pojavil, da se nam je bati za pridelek zelja. Samica odloži v juliju in avgustu na spodnjo stran kapusovega lista kot proso debela jajčeca, kjer so zavarovana pred mokroto im tudi ptiči. Po 14 dneh se razvijejo iz njilh ličinke-gosenice. Gosenice, vitke iin nežno dlakaste, mo-drozelenkaste, črnopikčaste na hrbtu in ob strani rumenkasto progaste, so 35 do 40 mm velike. Škodljivec ima pomladni in poletni rod, torej dva. Gosenice pomladnega rodu Ižive na travniških rastlinah in ne povzročajo bogzna kake škode. Poletni rod pa živi na raznih križnicah in požrešno objeda kapusove liste. Kakor opažamo letos pri nas obžre zelje do golega, in štrlijo le še rebrca listov, s čimer je uničen pridelek. Gosenice se premikajo zelo počasi. Dorasla gosenica zleze na drevje, zidovje, ograje, žive meje, kjer se zabubi. Zelenkasto črno-pikčasto bubo imenujemo pasavko. Iz bube se naslednje leto v aprilu ali maj-niku preobrazi metulj, torej pomladni zarod, ki pa ni tako številen, ker pokončajo razne vremenske prilike, ptice in druge koristne živalce zalego čez zimo. Številnejši in nevaren pa je poletni zarod, ker se razvija in preoblikuje pod ugodnejšimi življenjskimi pogoji. Kakor vsak škodljivec, tako ima tudi kapusov belin naravne sovražnike. Gosenice pokončuje domača perutnina, ki pa lahko oboli, če jiih je preveč požrla. Tudi vrabci jih zasledujejo, posebno pa jim strežejo po življenju sinice. Najboljši pokončevalci gosenic kapusovega belina pa so najezdniki, ki jiih nabodejo z leglom venskega novinarskega združenja in pripravljalni odbor I. razstave slovenskega novinarstva. in ležejo v nje in tudi bube jajčeca. Posebno znan je kapusov goseničar (Apan-teles glomeratus), ki ga najdemo po živih mejah in v bližini vrtov v rumenih zapredkih, takozvanih goseničjih jajcih. Te uničujejo neuki ljudje nevede, da so pokončali koristno žuželko. Škodljivca napadajo tudi rudninske osice, ki spadajo med najlepše živalce sveta zaradi lepe zeleno kovinaste barve, kar bodi le mimogrede omenjeno'. Ličinka osice se razvije v trupu belinove gosenice ali bube in jo tako uniči. Starejše gosenice in bube napadajo tudi goseničarice (Tachini-dae), pokončujejo jih pa tudi glive posebno ob vlažnem vremenu. Zatiranje kapusovega belina je .posebno v epidemičnih letih, kakor je letošnje, zelo težavno, ker s samim pobiranjem ga ne uničimo. V takih primerih uporabljamo arzenikova sredstva, poleg teh pa tudi navadno raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. Trdijo celo, da jih uničimo, če potrosimo superfosfat, apmo ali pepel na njih ter s na 50—55° C segreto vodo. Pri manjšem pojavu pa zatiramo škodljivca s pobiranjem jajčec, gosenic in bub, delo, ki ga pod veščim nadzorstvom lahko opravljajo otroci, da se stroški zatiranja zmanjšajo. Neposredno zatiranje s pobiranjem pa je mogoče le toliko časa, dokler se gosenice ne razlezejo v zatišja, torej ima zelju. Da se ne bo škodljivec razpasel v še večje množine, je potrebno, da mu posvečajo kmetovalci vso pažnjo s smotre-nim pokončavanjem in se tako obvaruje->o škode na zeljnatih rastlinah, posebno pa na zelju. Če bodo stali kmetovale; križem rok pri tej epidemiji, .bo izguba znatna, gospodinja pa ne bo mogla postreči poleg svinjske pečenke s kislim zeljem. Kmetovalci na plan proti kapusovemu belinu! Izvoz grozdja iz balk. držav. Izvoz svežega grozdja iz balkanskih držav se je gibal v zadnjih štirih letih takole: 1933 1934 1935 1936 v tonah Jugoslavija 566 3.538 3.740 5.215 Bolgarija 10.503 23.040 37.176 25.057 Grčija 12.532 9.933 10.703 8.750 Kakor se iz te statistike vidi, raste sicer naš izvoz svežega grozdja stalno, vendar pa še dolgo ni dosegel one višine, ki bi jo moral doseči z ozirom na naš zemljepisni položaj ter kakovost našega grozdja. Da bi se naš izvoz svežega grozdja povečal, bi se moral izvoz grozdja bolje organizirati. Bolgarska, ki je dosegla z izvozom grozdja posebne rezultate, je ustanovila poseben urad za izvoz grozdja, ki ima sedem podkomisij, le podkomisije rešujejo naslednja vprašanja: 1. transport in nakladanje blaga; 2. pregled domačega trga; 3. zaobala in kontrola zaobale; 4. proučevanje možnosti kompenzacije; 5. proučevanje tujih trgov; 6. povečevanje in zboljšanje proizvodnje in 7. vprašanje čim hitrejšega transporta blaga na namembno postajo. V Grčiji se tudi namerava ustanoviti podoben urad. Imenovana je bila posebna komisija z nalogo, da prouči, v katerih krajih bi se moglo vinogradništvo bolj intenzivno razviti. V Trakiji in Ma-cedoniji nameravajo gojiti isto trto, ki jo goje na Bolgarskem. V vseh grških mestih, iz katerih se izvalža grozdje, bo vlada zgradila posebne hladilnice. Od mornarja do kralja Švedski listi poročajo, da je umrl v ,Sidmeyu bivši švedski mornar Karl Pe-tersom, star 62 let. Mož je imel za seboj burno preteklost. Bil je sin siromašnih .^taršev, živečih blizu Stockholma in kot mornar je služil na švedski ladji, ki se je leta 1904 v Južnem morju potopila. Od vse posadke se je rešil samo Peterson, srečno je priplaval na otok Tabar, kjer so bili naseljeni ljudožrci. Lahko si mislimo njegovo groizo, ko je spoznal, kam ga je zaneslo morje. Ker je bil pa krepak, lepo raščen fant, so mu divjaki prizanesli. Njihov poglavar mu je dal celo svojo hčerko za ženo. Najbrž se je poglavarjeva hči ma prvi pogled zaljubila v stasitega belokožca in pregovorila očeta, da mu je rešil življenje. Po poglavarjevi smrti je postal kralj otolka Peterson. Z ženo sta imela 9 otrok. Vladal je modro in pravično, otočanom se je godilo pod njegovo vlado dobro. Ko je pa nekoč obiskal svojo staro domovino, se je zagledal v neko Angležinjo in z njo poročil, ken mu je bila ta čas prva žena umrla. Potem se pa ni hotel več vrniti med svoje podložnike, temveč se je naselil v Sidneyu, kjer je živel pod imenom »kralj Južnega morja«. Protekcija. »Moja hči ima z nekim grofom otroka.« »Jej, jej, kakšno srečo ima vaša hči.« »Kaj srečo. Protekcijo je imela. Janko Furlan: »V pa gotovo že dolgo vozite, je li?« Obzirno sem nagovoril precej priletnega flosarja, ki je čuval eskadro pod državnim mostom. »Precej let že,« je zamrmral in jo ubral na sosednji flos. šel sem za njim. »Nekaj let? Teh pa je menda mnogo.« »Nad trideset,« je odrezal. »Dosti je to.« Spet se mi je odmaknil, pljunil v vodo in sklonil glavo proti obokom kot bi hotel vprašati, če je tam zgoraj na mostu še kaj takih, ki mu žele nagajati. Bil sem mu neljub gost. Vrnil sem se z očitkom vsiljivosti. »Pusti ljudi, ki niso tukaj zato, da bi stregli tvojim muham!« Pa me je čez par dni spet pognalo k drugi skupini in zopet sem naletel na priletnega flosarja, čokatega in brkatega možakarja, ki je malomarno stopal sem in tja po lesu. »Tako zgodaj že tukaj. Gotovo ste trudni.« »Sem.« »Dosti ste jih že prevozili, tako se mi zdi.« »česa?« »Flosov.« »Sem.« »Koliko?« »Nisem štel.« »šest, sedemsto?« »Bo že tako... Pa!« Ta »Pa« je imel svoj pomen in sem si rekel: »Tudi tukaj igra vlogo obada.« Ponudil sem mu par cigar. Vzel jih je in si eno prižgal. Iz oči sem mu bral, da mu je ta dar drag. »Ne smete zameriti,« sem zopet načel pogovor, »če Vas sprašujem. Les me vedno spominja onilh dni, ko sem ga pomagal nalagati na voz. Vem, kako težko je to delo. Zato rad čujem kako živite.« Malo se je premaknil na plohu, me pogledal od strani in! počasi nategnil. »N. lahko naše delo. Že 33 let ga vršim.« »Čudim se Vam, da ste še tako čil in zdrav. Toliko let na splavu... Goro lesa ste že prevozil.« »Na stotine takih kot je ta sem že prevozil, z vsakim po 3 'A—4 vagone lesa. Računajte: dolžina 32 m, širina na onem koncu 6, na drugem 4 m, globina 70— 75 cm.« »Vam je li šlo vedno po sreči?« »To pa ne.« »Kako ste se ponesrečili?« »Vodi niste vedno kos in Vas zanese kamor si ine želite. Najbolj so opasni mlini bolj noter v strugi, kakršnih je dosti od Maribora dalje. Lahko pa trčite v most ali nasedete na pesku. Nižje na Hrvaškem ni na Dornavi posebnih nepri-lik, le košava nam večkrat nagaja, zadržuje splav in meče nanj vodo, da smo vsi mokri.« »Kam pa gre les"^« »V vsa mogoča mesta: Osjek, Novi Sad, Beograd... Mnogo lesa gre odtod po Donavi v tuje dežele.« »Kako dolgo traja vožnja?« »Kakor je pač vreme... 12, 14 dni. Včasih pa vozimo le do Kotoribe, kjer nas zamenjajo Hrvati. Tam zvežejo po dva flosa drugega Ob drugega. Nekaj naših mož pa le ostane tudi na tej vožnji kot bolj izurjeni flosarji.« »Katere tvrdke izvozijo največ lesa?« »Steiner in novosadska lesna industrija, se mi zdi. Pa so še druge tvrdke, ki jim ne znam imena, čujem pa, kako se mnogi jezijo, da nas tujci ropajo. Bo že tako res.« »Ali se Vam to ne zdi slabo?« »Kako naj bo dobro, če pa gre denar iz naše hiše — jz države!« »Prej ste rekel, da včasih obtičite na pesku. Kaj ukrenete?« »Kaj naj drugo ko da razložimo, da se flos dvigne. Nato potegnemo ogrodje na globino in spet naložimo. Težko je to delo, ki nas zadrži po ipar dni.« »In če zadenete v mlin in ga pokvarite, kdo trpi škodo?« »Gospodar.« »Tvrdka?« »Gospodar... oni, ki prevzame les in dolbi toliko od m3. On odgovarja za les in plača tudi nas.« »Tvrdke se zmaj o zavarovati,« se je vmešal z živahnim glasom čvrst mladenič srednje postave in prikupne zunanjosti. Samo zdravje ga je bilo. »Koliko pa zaslužite?« »Za slabo zabeljeno zelje... Do Maribora imamo 34, naprej pa 28 dinarjev. Prej pa smo dobili le 28 in polovico vožnje nazaj smo plačali sami. Sedaj plačamo le % voznine mi, ostalo pa tvrdka. To nam je izposlovala naša organizacija — splavarsko društvo. Je majhen uspeh, a nekaj je le. Vendar pa so še med nami norci, ki trdijo, da ni organizacija nič. Jaz pa pravim: ne tristo, vsi splavarji bi morali biti udruiženi v 'našem društvu. Pet do šest dinarjev na mesec se že utrpi.« (Dalje sledi.) fkoti&sgski Ut r&kofisfu! Atov'u& Speč zgore! na skednju Žena z otroci se je rešila v zadnjem hipu požarna katastrofa v Račah V Račah se je pripetila davi strahovita požarna nesreča, o kateri se je po Mariboru razvedelo že v zgodnjih dopoldanskih urah. Davi okoli pol 4. ure zjutraj je zajel požar gospodarsko poslopje kretničarja Alojzija Pernata, ki je nameščen na Pragerskem. Njegova žena ie davi ob navedeni uri opazila ogenj in je s svojima otrokoma pohitela na prosto in se rešila ognjenega objema. Ko Pa je prispela pred skedenj, je s strahom opazila pred skednjem kolo njenega moža, ki se je v nedeljo popoldne ob 4. uri odpeljal s kolesom v Cirkovce, od koder se je zvečer vračal domov. Oči-vidno ni hotel svojcev motiti in se je kar vlegel na skednju k počitku. Žena je ta- Strašna Naročnikom, inserentom, dopisnikom in prijateljem „Ve-černika"! S 1. septembrom t. 1. se preselita uredništvo in uprava dnevnikov »Jutra« in »Večernika« v Mariboru iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11 na Grajski trg 7, prvo nadstropje, (doseda-, . , . _ nji prostori Ljudske samopomoči). Cen- koj, ko je zapazila m°zev° kol° pod jene naročnike, inserente, dopisnike in skednjem, vzkliknila: »Menda moj mo/ prijatelje našega tiska prosimo, da se s gori « Njena slutnja se je zal obistimla. ^ Sepfembr0m v vSeh zadevah našega Gasilci, ki so prihiteli gasit, so privlekli poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi itd.) iz pogorišča kretničarja Alojzija Perna- oglašajo v novih prostorih na Grajskem ta vsega zoglenelega, s popolnoma zgo-! trgu 7> prvo nadstropje, dohod d rektno relima stopaloma. Na telesu je imel samo kravato s telovnikom in uro, ki je obstala ob Vi na 4. uro. Bil je strahoten prizor ob pogledu na zoglenelo truplo. Pernat zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Ogenj je uničil skedenj, shrambo ter vso zalogo sena in slame, Pernat je najbrže s cigareto po nesreč iz trga. Naročnikom in čitateljem „Večernika"! Radi selitve Mariborske tiskarne v nove prostore v Kopališki ulici in radi tehničnih težav, ki so s tem nujno v zvezi, nem naključju zanetil ogenj, v katerem prosimo cenjene naročnike In čitatelje, je speč zgorel. Napredovanje. Za profesorja v VILI. položajni skupini je napredoval g. Friderik Degen od tuk. trgovske akademije. V zemlji zakopana preteklost. Pri poljskih delih je našel železničar Alojz Herzog pri Mariji Devici v Brezju kamenito sekiro iz mladokamene dobe. Sekiro, ki je dobro ohranjena, je g. Hercog podaril mariborskemu muzeju. Radi nesrečne ljubezni pil lizol in umrl. Na nekem travniku v Čreti pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so našli nezavestnega posestniškega sina Rudolfa Kolmaniča, ki je v samomorilnem namenu izpil okoli četrt litra lizola. Kolmaniča so prepeljali v Št. Lenart k zdravniku, ki je odredil prevoz v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi mu rešili življenje. Toda vsa prizadevanja so bila zaman in je nesrečni Kolmanič v noči na nedeljo umrl. Domnevajo, da je vzrok "samomora nesrečna ljubezen. Prostovoljna gasilska četa Ruše se nai-, iskreneje zahvaljuje vsem p. n. darovalcem lepih dobitkov ob priliki prireditve tombole imenovane čete ter prosi še nadaljnje naklonjenosti. Zahvaljujemo se 'tudi vsem, ki so nas v tako lepem številu obiskali. — Uprava čete. Jadranaši! (No pozabite, da je drevi vaja! Pevovodja. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna. Kje je pastirček. S svojim gospodarjem je prišel v soboto dop. v Maribor lOletni pastirček Anton Rotman iz Sv. Marjete ob Pesnici. Deček se je na Glavnem trgu izgubil ter ga doslej še niso našli. Kolo v kolo. prometna nesreča se je pripetila na križišču Jadranske in Masa-rykove ulice. Trčila sta skupaj dva kolesarja in je pri karamfoolu zadobil 161et-ni natakarski vajenec Miloš Polajnko občutne poškodbe na nogah, tako da so ga morali odpremiti v bolnišnico. Trik. K zasebnici Mariji Irgoličevi, stanujoči v Tattenbachovi ulici 21, je prišel neki moški, ki je dejal, da ga je poslal neki mariborski trgovec s šivalnimi stroji, da ji popravi šivalni stroj. Ko je stroj ^popravil«, je zahteval od frgoličeve 170 dinarjev, ki jih je tudi dobil. .Naknadno se je izkazalo, da stroj sploh ni bil popravljen in da je Irgoličeva nasedla goljufu. Zadevo je prijavila policiji, ki sedaj išče lažnega mehanika. Vlom v župnišče. V pisarno župnega urada v Zgornji Polskavi so vdrli doslej Še neizsledeini storilci, ki so pretaknih vse omare in predale ter oeividno stikali za denarjem, ki ga pa niso našli. Pač pa so odnesli župniku Francu Gartnerju dve britvi ter dve steklenici žganja ter nato izginili v temno noč. V notranjost pisarne so storilci prišli na ta način, da so z lesenim drogom psrevili železno mrežo na oknu ter se skozi odprtino splazili v župnišče. Na isti način so očividno isti storilci vdrli v stanovanje posestnice Ane Kavčičeve v Spodnji Polskavi, kjer pa so bili prepodeni. Odnesli so le dve konjski odeji, nekemu hlapcu pa suknjo. Ker so se kritično noč potikali po Polskavi cigaind, domnevajo, da so izvršili vlom cigani, ki jih sedaj zasledujejo. Utonil je v Dravi nad Mariborskim otokom v soboto popoldne 191etni splavar Franc Žafran. Agent Schrater je nenadno padel v veliko nemilost pri filmski zvezdnici Greti ~ i , . . , • pLf u^uuajmiu puj^ivudiii ivulia-iiu ven- , ■ je zatrjeval, da ji je on pnpo- j ^ietJ.u Metro ^ Gokhvm Ma- na čokolada jako okusna in se izdeluje ,yer.^ Greta Garbo se je čutila radi tega v vsejj mogočih barvah in okusih. ponižano pred ameriško m ostalo kino- _______ gledališčno publiko ter je vložila proti ŽENj njemu tožbo. Sodišče je odločilo pravdo v korist Grete Garbo, ki je bila nad dob- Poskusite vedno naglašati to, kar dru-ljeno pravdo tako vzhičena, da je svo-1 S'111 uSaia na vas in odstraniti to, kar bi jemu »sovražniku« izročila prostovoljno, utegnilo druge na vas motiti, prispevek v iznosu 2100 dolarjev. Njeno I Držite se dijete, če zahteva to vaše dobrodušno gesto so zlasti Američani kravje ali ohranitev sloke postave, toda .sprejeli z nepopisnim navdušenjem in ne Sovor^e o tem. da nekoliko potrp'jo, ako bi te dni in v teku prihodnjega tedna prejemali list nekoliko kasneje kakor navadno. Radi teh-. ničnih težkoč, ki so v zvezi s selitvijo ti- ts plinom zastrupljeno in nezavestno skarne, bo izšla sobotna številka samo so^ našli včeraj zjutraj v Maistrovi ulici' na štirih straneh. odpremili v splošno bolnišnico. | Gvido, Maks, Valter. Kakor smo po- pravi, da si lajša svoje delo. Diagnozo •ročali, so v noči na 6. t. m. vdrli drani postavi internist, kirurg pa operira želo-vlomilci v prostore tukajšnjega kina dec> trebuh ali pljuča. Operacijo napravi »Union«. Pri svojem poslu, pa so bili pre- dobro, potem se pa za bolnika ne zmeni podeni in so zbežali. Sedaj pa se je ma- več. Mene, pravi dr. Winternitz, zanima riborski policiji posrečilo izslediti vlomil- bolnik, ne pa samo njegov oboleli organ, ce, in sicer na podlagi opisov, ki jih je Dr- Winternitz je napravil okrog 20.000 .dal sluga v omenjenem kinu. So to sami operacij. Na vprašanje, kako živi, da je imladi fantje, in sicer 17letni Gvido, 151et- še vedno tako mladosten, je odgovoril: ni (Maks in 201etni Valter. Pri zaslišanju i Živim enostavno. Kot zdravnik sem proti je samo Gvido priznal vlom, dočim nje-' nikotinu, vendar pa pokadim 25 cigaret gova tovariša krivdo zanikata. Gvido je na dan. (nadalje izpovedal, da so nameravali iz- vršiti še druge vlome, da bi na ta način prišli do denarja. UtH Ut OkitH Greta Garbo : Schrater ČOKOLADA IZ LESA. Marsikdo si bo mislil, da to ni mogoče in vendar so .bili na letošnji gospodarski razstavi v Diisseldorfu razstavljeni med drugim tudi čokoladni izdelki iz lesa. Ta inemška razstava, ki je bila letos otvor-jena pod geslom »Narod, ki dela«, ima letos med svojimi razstavnimi predmeti tudi to noviteto. Nemškim kerničarjem se je po dolgotrajnih poizkusih končno ven odobravanjem. Pravijo, da je s tem 5i- Segajte čim bolj po prijetnostih življe- nom dokumentirala svoij plemeniti zna- n^a 'n skušajte pozabiti na to, kar vam čad in svoje dobro srce. skrbi. — Držite se mode v vsem, toda diskretno. Kozmetični Utrinki Ne delaJ’te te8a iz snobizma in kar je glavno — ne pretiravajte. Kupite vedno pravočasno kremo za j Prizadevajte si razumeti čim bolj vse ? , vZ.’. Pu fr 'n druge kozmetične po- in biti tako pripravljena na vsak polo-trebšcine tako, da ne pridete v zadrego, žaj. k° k' ”10ral' kupiti vse naenkrat. j če se boste ravnali po teh nasvetih, Nikoli ne rabite pudra, ki je vam bil boste živeli zadovoljno, sebi in svojim iodnje UkffittuM vesti JAPONSKI POSLANIK ZAPUŠČA NANKING! TOKIO, 16. avgusta. Japonski zunanji minister baron Hirota je dal japonskemu poslaniku v Nankingu nalog, da takoj zapusti kitajsko prestolico in da se vrne na Japonsko. Japonci zapuščajo v množicah Kitajsko in vsa znamenja kažejo, da se je pričela tudi formalna borba med Kitajsko in Japonsko. EVAKUIRANI ANGLEŽI V HONGKONG LONDON, 16. avgusta. Reuter poroča; V Hongkongu se vršijo mrzlične priprave za sprejem Angležev in Amerikancev ki so bili evakuirani iz Šanghaja. Vsi hoten šole in javna poslopja bodo služila nastanitvi Angležev in Amerikancev. V bolnišnicah se vršijo priprave za sprejem morebitnih transportev ranjencev. BOMBE IZ KITAJSKIH LETAL NA JAPONSKE VOJNE LADJE. ŠANGHAJ, 16. avgusta. K'tajsko letalstvo skuša z zračnimi napadi motiti iz-krcavanje japonskih čet. Včeraj ob 11 30 se je dvignilo 7 kitajskih bombarderjev, ki so obsipali pristaniško področje z bombami, ne da bi pri tem zadeli kakšne japonske vojne ladje. Ko so japonske vojne ladje reagirale s streli iz protiletalskih topov, so se kitajska letala umaknila v smeri mednarodnih koncesij. ŠANGHAJ V VOJNEM PEKLU. LONDON, 16. avgusta. Reuter poro-ca iz Šanghaja: Japonci so pričeli z ve-liko ofenzivo, ki jo je otvoril intenziven zračni napad na več točkah. VSE ŠANGHAJSKE PLINSKE NAPELJAVE ODPRTE. ŠANGHAJ, 16. avgusta. Havas poroča: Po poročilu Central News bodo Kitajci danes s svojim topništvom pričeli obstreljevati v šanghajskem pristanišču nahajajoče se japonske vojne ladje. Radi tega je prispel danes v Šanghaj veliki japonski matični nosilec »Sung« z 80 pomorskimi letali. V Šanghaju so odprli v mednarodnih koncesijah vse plinske napeljave, da se v slučaju zračnih napadov preprečijo eksplozije in požari. - - Prvi potovalni urad v Londonu je ustanovil Thomas Cook leta 1869. Prvo nalivno pero je izdelal Francoz Bior v Parizu že leta ii375. Prvj radijski koncert je bil prirejen v Bruslju leta 1914. Prvi, ki je ob jadral zemljo od zapada na vzhod je bil znani James Cook. Prvi znanstveni časopis v Nemčiji je izšel v letu 1682 pod naslovom »Acta Eruditorum«. Prvi belgijski tiskarnar je bil Dirk Martenzo v letih 1459—1534. Prva tvornlca blaga je bila zgrajena leta 1665 v Abbevilleju v Franciji. Prvi, kj je dal kovati arabski denar, je bil Abd al Malik (685-4705). podarjen. Tak puder ni nikoli pravi Hodite- zgodaj spat, če opažate, da vaša polt ni več sveža in da ji nobena umetna sredstva več ne pomagajo. Varujte se, da se od lenobe ne zredite. Vaše telo vas vedno izda. Dajte si raje napraviti vsakih šest mesecev enkrat dobro trajno ondulacijo, nego vsaka dva meseca slabo. bližnjim pripravite mirno in srečno življenje. Par drobnih Prvi svetovni šahovski prvak je bil Adolf Anderseen v iletu 1851. Prvi ženitbeni časopis je izšel v Nemčiji v letu 1755 pod naslovom »Vsesplo-Posvečajte potrebno skrb svojim noh- ^o ženitbeno svetišče«, tom. Dobro negovana roka je lepša od! Prvi P*™1 str°j & poskušal izdelati dragocenega prstana i •znani fizik Heron iz Aleksandrije že pred 12000 leti 20.000 operacij! Slavni budimpeštanski kirurg dr. Arnold Winternitz odhaja v svojem 65. letu v pokoj in v pogovoru z novinarji je dejal, da je v tej starosti še čas za kirurga, da odloži svoje delo. če je mnogo delal, zasluži za svoje delo počitek, če je pa malo delal, ga je treba odstraniti že zaradi tega. Prof. Winternitz je delal mnogo, proslavil se je zlasti s svojimi operacijami možganov in pljuč. O operaciji pljuč pravi, da se ta panoga kirurgije uspešno razvija. 70 odstotkov vseh bolnikov ozdravi. Glede ameriške kirurgije Prvi romunski časnik je izšel leta 1843. Prvi pri rodoslovec srednjega veka je bil Ro gor Bacon (1212—1294). Prvikrat so se borili za Davisov pokal razni tekmeci v letu 1900. Prvi dirkalni avto je vozil na tekmovalni progi dne 18. februarja 1901. Prvi dubrovniški konzulat je Imelo Brskovo (Srbija) v srednjem veku. Prvi ameriški detektiv je bil Jakob Hays v NewyOrku v letu 1794. Prvi tkalski stroj je izumil francoski tehnik Jacqiuard leta 1826. Prvikrat so se prodajali časopis] na ulici leta 1883 v Jermuthu na Angleškem. ia smek m dcBto uotfa Presenečenje. »Kaj te je na tvojem potovanju po Švici najbolj presenetilo?« »Računi po hottelih!« Edini plemič. Neki lord je nekoč dejal pisatelju »Gu-liverjevega potovanja« Svvirtu, ki je bil znan zaradi svojega sarkazma, z dvignjenim nosom: »Pravi plemič je tisti, ki nič ne dela!« »Za vraga!« mu je odgovoril Swift, »toda na Angleškem delajo moški, delajo ženske, delajo konji, delajo voli, dela voda, dela ogenj, samo prešič ne dela. Mar je to edini plemič na Angleškem?« Pri zdravniku. »Zakaj niste prišli k meni že prej?« »Hm, posvetoval sem se najprej s sosedo, ki zna zdraviti bolnike z zelišči, pa ml je...« »... pa vam je gotovo svetovala kakšno neumnost...« »... pa me je napotila k vam.« Spomnite se CMD! Suadua ni&mt ie. /yHTWw» TV Neuspela revanža Villacher SK porazil Rapidovce s 4:3 Pred dobrim mesecem je mariborski Rapid gostoval v [Beljaku, kjer je odigral .proti tamkajšnjemu Villacher SK dve prijateljski tekmi, od katerih se je prva končala neodločeno 2:2, druga pa z zmago domačinov v razmerju 4:3. Gostovanje iRapida v Beljaku je bilo zvezano z obratno tekmo v Mariboru, ki se je včeraj popoldne vršila na iRapidovem igrišču. Zmaga po poteku igre sicer ni bila zaslužena, kajti Rapid je bil gotovo enakovreden nasprotnik, v drugem polčasu pa je imel celo terensko premoč, ki pa jo igralci niso znali izrabiti. Rapid je včeraj napravil poskus z nekaterimi mlajšimi močmi,, od katerih so se nekateri obnesli, drugi pa manj. Do pričetka prvenstvenega tekmovanja bo pa še dovolj prilike, da se sedaj še nekoliko manj vredni igralci izoblikujejo in da se eventuelno še drugi vržejo na tehtnico, Tekma sama je ‘bila večinoma mlačna, brez pravega temperamenta, brez prave borbenosti, mnogokrat celo izrazito mo- notona. Moštvi sta dali precej izravnano partijo, v kateri so si skoro v enakomernih presledkih sledili momenti s premočjo sedaj enega, sedaj drugega moštva. Sodil je g. Nemec, ki je bilo tokrat zelo rigorozen— toda samo napram goltom, ki z njegovim sojenjem gotovo niso bili zadovoljni. Sredi drugega polčasa jim je izključil srednjega krilca, ker si je drznil kritizirati sodnikove odločbe... V .predtekmi so juniorji SK Železničarja v prijateljski tekmi porazili juniorje SK Rapida v razmerju 2:1. pJUuuuski ta>edi Nova planinska pot na Pohorje Vintgar »Pohorski »<< Ostale nogometne tekme. Celje: Hermes (Ljubljana) :SK Celje 1:0 Ljubljana: SK Ljubljana:Slavija (Varaždin) 7:2 (3:2). Zagreb: Ličanin:Comcordia 4:2, Gra- djanskbHašk 2:2. Beograd: Jugoslavija :FAC (Dunaj) 2:1,1 FAC :_BSK 4:1. SplH: Hajduk :Vojvodina 5:1. Jubilejne kolesarske dirke SK Železničarja Ob velikem zanimanju so se na stadionu SK Železničarja vršile včeraj popoldne kolesarske dirke, ki jih je priredil SK Železničar v okviru prireditev ob priliki lOletnice obstoja kluba. Dirk so se udeležili dirkači iz Ljubljane, Vrhnike, Celja in Maribora. Rezultati posameznih dirlt so bili naslednji: Glavna dirka za prvenstvo Maribora (30 krogov, en krog 426 m): 1. Štefan Rozman (Zel.) 17.16, 2. Karl Štirn (Vrhnika) 117.48, 3. Karel Sodec (Maraton) 17.49, 4. Franc Kajtner (Celje), 5. Oskar Rozman (Zel.). Dirka ciljev (30 krogov): 1. Štefan Rozman (Zel.) 30 točk, 2. Karel Štirn 60 točk, 3. Franc Kajtner 90 točk, 4. Karel Sodec 120, 5. Mirko Fabjan (Celje) 175 točk. Handicap dirka (20 krogov): 1. Štefan Rozman (Zel.) handicap tričetrt kroga 16.37, 2. Štirn (pol kroga) 16.38, 3. Oskar Rozman (Zel.) 16.39, 4. Sodec, 5. Kajtner. Tolažilna dirka (10 krogov): 1. Pavel Premk (Ljubljana) 6.48, 2. Sodec 6.49, 3. Oskar Rozman 6.50, 4. Lambert Tavčar (Mart.). Prireditev je potekla v najlepšem redu in brez večjih nezgod. Po dirkah je načelnik kolesarskega odseka SK Železničarja g. Vinko Glavič razglasil rezultate, nakar se je vršila razdelitev. Naposled se je predsednik SK Železničarja g. iinž. Uran zahvalil vsem udeležencem včerajšnje prireditve, dirkačem za vzorno disciplino, funkcionarjem pa za dobro organizacijo. , Problem tekmovanja za prvenstvo LNP lije tvoril glavni predmet včerajšnjega občnega zbora Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Po mestoma srditi debati se je že na sobotni predkonferenci našla srednja pot, ki naj služi upravnemu odboru LiNP kot smernica za odreditev bodočega načina prvenstvenega tekmovanja. Po načrtu bodo za prvenstvo LNP tekmovali v treh skupinah, in sicer mariborski, celjski in ljubljanski. V mariborski skupini bodo Železničar, Maribor, Rapid, Gradjanski, ČSK, Mura, dočim ' bodo tvorili mariborski drugi razred klu- j bi Slavija, Drava, Ptuj in Lendava. V’ celjski skupini bodo tekmovali SK Celje, Olimp, Atletiki in SK Amater, v ljubljanski skupini pa Bratstvo, Kranj, Hermes, Slovan, Reka, Mars, Jadran in Svoboda. V finalnem tekmovanju bodo tekmovali trije mariborski, dva ljubljanska in dva celjska kluba, in sicer bo drugi celjski klub igral s tretjim mariborskim klubom sdve kvalifikacijski tekmi za vstop v fina-ne. Pri volitvah je bil izvoljen v pretežni večini dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Kostlom na čelu. Neuspeh mariborske lahkoatletske reprezentance v Celju. V Celju je bil včeraj lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Maribora in Celja, ki se je končal z zmago Celja v razmerju 75:48. V reprezentanci Celja je nastopilo pet članov ASK Primorja z Ljubljane. Plavalno prvenstvo Slovenije brez Mariborčanov. V Radovljici so bile v soboto in včeraj plavalne tekme za prvenstvo Ljubljanskega plavalnega podsaveza, na katerih so sodelovali trije klubi, in sicer Ilirija, SK Planina in SK Kamnik, dočim se mariborski plavači sploh niso prijavili. Zmagala je Ilirija z 291 točkami pred Planino 105 in Kamnikom 95 točk. Časten uspeli mariborskih motociklistov na Ljubelju. Včeraj so se vršile VII. mednarodne motociklistične dirke na Ljubelju, ki sta se jih med drugim udeležila tudi mariborska dirkača inž. Rudi Lotz ■in podporočnik A. Glebov. Inž. Rudi Lotz je v kategoriji športnih motorjev 350 cem dosegel drugo mesto na NSU, in sicer v času 5.34 ena petina pred Uroičem (Zagreb), ki je dosegel čas 5.30 štiri petine. •V kategoriji turnih motorjev pa je ppor. A. Galev na Puchu dosegel čas 7.16 ter ‘Se za Gradčanom Ehnveinerjem (7.05 dve 'petini) plasiral na drugo mesto. Velike kontjske dirke na zgodovinskem krškem polju bodo v nedeljo 22. avgusta 1937. Po končanih dirkah se vrše kolesarske dirke: 1. Športna z dirkalnimi kolesi. 2. Kmetska s kolesi torpedo. 3. Polževa dirka. Prijave za dirko je poslati najpozneje do 19. avgusta 1937 na naslov Anton Gliha, Krško. Te dni dogotavlja agilna podružnica Slov. plan. društva v Slov. Bistrici z velikimi stroški novo, prekrasno pot ob potoku Bistrice k Sv. Trem kraljem na Pohorju. Lastniki, kmetje, posebno pa g. dr. Attems so radevolje in brezplačno dovolili zgraditev te nove poti. Pot je bila neoibhodno potrebna, ker je bil dostop ob Bistrici možen samo po iplovnici-ri-ži, ki pa je za časa plovbe drvi in plohov »ter ob deževnem vremenu neuporab-Ijiva in tudi sicer prepovedana pot. S to potjo se odpira številnim izletnikom in planincem prekrasna soteska, ina-zvana »Pohorski Vintgar« (»Planinski vestnik«). Soteska ima divje romantično lepoto z številnimi kaskadami, s tremi slapovi potoka Bistrice, nazvanirni »šum«, z rimskim kamnolomom mramorja, od (koder so vsi rimski spomeniki v Celju, Ptuju in po Pohorjui, dalje prazgodovinsko Ančnikovo gradišče, kjer je stal v srednjem veku še grad bistriških gospodov, a je moral biti za časa turških napadov porušen. Za slapom »Šum« zapusti nova pot strugo1 Bitsrice ter se vzpenja po malo strmem pobočju Malega vrha mimo ka- pelice s studencem, k cerkvi Sv. Urha na Malem vrhu. Od tam pa po ravnem kolovozu, ki je kalkor promenada, k Gre-hovemu križni, kjer se spoji s potjo Slov. Bistrica-Tinje-Sv. Trije kralji, Veliki vrh. Nova pot je kombinacija vsega, kar je lepega na Pohorju: potok, slapovi, soteska z divjimi .skalami, obrastlimi z bršljanom, zgodovina, razgled, travniki in gozdovi s svojo promenado, mimo ob-potnih znamenj k cerkvam do trikraljev-ske cerkve, »Planinskega doma pri Sv. Treti kraljih«, razglednika na Velikem vrhu (1347 m) do črnega jezera. To novo, najlepše dostopno pot na vsem Pohorju, bodo agilni člani markacijskega odseka te dni še markirali in opremili z orientacijskimi tablami, tesarja pa še izvršujeta nekoliko brvi 'ter hodnikov z ograjo, tako, da jo bo podružnica 5. septembra t. 1. ob svoji društveni 151etnici slovesno otvorila. Opozarjamo tudi, da je markirana nova pot iz Pragerskega preko Sp. in Zg. Polskave, čez Šmartno k Sv. Trem kraljem; istotako so prenovljene markacije Sv. Trije kralji—Ruška koča in Sv. Trije kralji—