------   124   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Zgodilo se je, kar je poslednji nas list naprej povedal — državnega zbora ni več! Odhod Poljakov, Slovencev in primorskih Italijanov razrušil je jbipoma ta zbor tako, da ostala je le kopica Nemcev. Štajarski Slovenec Len ček, kterega ni bilo na Dunaji, ko so naši odšli, je pozneje pismeno naznanil svoj izstop, isto tako dalmatinski poslanec Ljubiš a, ko ni več pričakal, da bi bila razprava o dalmatinskem uporu prišla v obravnavo. Kakor pa od sušeča meseca pravijo, da rad „z repom vije", tako je tudi ostanek državnega zbora še zadnjo svojo uro hudo se vil, predno je zapustil svoje zbirališče. V zbornici gosposki je veliko besedo imel Schmerling, rekši, da mu sicer dvalizem ni po všeči, al kar je, naj zdaj ostane tako, da se decemberske ustave nihče ne dotakne; njemu je prikladal veliki nemec grof Anton Au-ersperg. Schmerling obsojuje dvalizma nasledke; al vprašamo ga: kdo drug je dvalizem nakopal Avstriji na glavo kakor on z osodepolnim svojim: „wir konnen warten?" Ko bi on ne bil s svojim nemškim centralizmom odbijal Magjarov, zadovoljni bi bili Magjari leta 1860. s toliko samostojnosti, kolikor je deželam — brez škode celoskupnosti državne — dovoljuje federalizem. Al on je „čakal" Magjarov na Dunaj, namesti njih pa je Beust prišel in Magjarom dovolil vse — razcep Avstrije na dvoje. Kar je Bach pred njim zakrivil o Avstriji, ni popravil Schmerling, marveč še veliko huje napravil. Kar tedaj zdaj imamo, je tedaj le pogača Scbmerlingova ; naj bi on tedaj raji molčal, kakor da beseduje še dandanes! — V zbornici poslancev pa je Kaisersfeld otresal svoje „svinčene podplati" — in zbornica poslancev je pred razhodom še sklenila adreso do cesarja, ktera prav očitno kaže, da tudi iz žalostnih skušinj dveh dolgih let se Nemci niso nič naučili, kajti isto sistemo zahtevajo od Njegovega Veličanstva tudi vpri-hodnje, ktera je Avstrijo pritirala blizo do groba! Slovani in drugi nenemški narodi nočejo zatirati Nemcev, kakor so oni Slovane, al svoje pravice od konca do kraja tirjajo in jih bodo tirjali tako dolgo, da se jim dade. — Ka^or smo zadnjič rekli, je grof Potočki dobil nalogo sestaviti novo ministerstvo. Z velikim trudom je iskal pripravnih mož —• celo Rech-bauerja(!) je nagovarjal, k sreči da ga ni dobil, kajti možje kakor Rechbauer in družniki njegovi bili bi le Herbsti in Giskri z drugačnimi imeni. Za zdaj je prav, da se popolno ministerstvo še ne sestavlja. — Najnovejša novica, in kakor je podoba, tudi menda gotova je ta, da grof Potočki bode novemu ministerstvu prvosednik, grof Taaffe (prejšnji minister manj-ščine, ki je s Potockim in dr. Bergerjem slovo dal Giskrovemu ministerstvu) bode minister notranjih oprav
in deželne brambe, pl. Pretiš (dozdaj prednik v oddelku kupčijskega ministerstva) pa kupčijski minister* Vsak dan se pričakuje cesarjevo imenovanje teh ministrov; ob enem pa bode cesarski patent razpustil državni zbor in vse deželne zbore in ukazal nove volitve, ministerstvo pa bode razglasilo vodila (program) svojega delovanja in pa sklep, po dovršenih novih volitvah izbrati si še ministrov za ostala druga opravila, namreč za pravosodje, šolstvo in bogočastje itd. Po takem se nam zopet bliža sila važni čas, za kterega se je že zdaj treba pripravljati. Prvo je, da mi Slovenci pazljivo čujemo nad tem, da nam nem-škutarstvo ne seje ljulike med pšenico pri volitvah. Pomagali smo pošteno in Avstriji lojalno vreči sedanje ministerstvo in sedanji državni zbor, ktera sta po vseh potih skušala delati le to, kar nam ni na blagor in korist. Kaže se nam neka bolja prihodnost, al vendar nikakor ni nam še gotova; zato je prva potreba, da smo sami krepki in močni v deželnih zborih, po teh pa zmožni braniti svetinje naroda našega in izkopati se v bolji stan na vsako stran.
— Pod naslovom „Pavliha" začne tukaj 24. dne t. m. izhajati šaljivi list s satiričnimi podobami, kte-remu bode vrednik Fr. Levstik. Izhajal bode dvakrat na mesec in sicer vselej 8. in 24. dan vsacega meseca. Cena mu bode za naročnino do konca avgusta letos 1 gold., do konca decembra 2 gold. Naročnina se pošilja na Dunaj z naslovom: Fr. Levstik, Redakteur des slovenischen humoristischen Blattes „Pavliha" Wien III. Ungargasse 39.
Cesko. Iz Prage. Jako veljavni češki časnik „Narodni Listy", ko je slišal, da Potočki ima biti novemu ministerstvu predsednik, je pisal o njem tole: Mi (Čehi) ne vemo, kaj Potočki o nas misli in kako se hoče ustaviti proti nam. Da! mi še tega ne vemo, ali mu je naš položaj jasen. Al če morebiti misli % nami tako postopati kakor s Poljaci, Slovenci in Ti-rolci in z vsemi ravnati po eni šabloni, ne bode se mu početje njegovo posrečilo. Z vsemi drugimi nasproto-valci morebiti po isti poti dožene spravo, le z nami je ne bode, in to zato ne, ker češka opozicija (nasprot-stvo) se pred vsem giblje na državopravnem stališču češke korone, a ne kakor v druži h deželah le na narodnem stališču.