Nagrajenci Louisa Adamiča za leto 1988 Nagrado Louisa Adamiča podeljuje Skupščina občine Grosuplje v skladu s statu-tom in odlokom o priznanjih občine. Vsako leto lahko podeli tri nagrade za posebne dosežke in uspehe trajnejšega pomena na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine. Nagrada sestoji iz listine in plakete Louisa Adamiča. Krajevne skup-nosti, društva in posamezniki pa prejmejo poleg* listine in plakete še denarno nagrado, ki letos znaša 810.000.— din, tj. trikratni povprečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu. Na razpis za podelitev nagrad, ki je bil objavljen v glasilu Naša skupnost št. 4 (april 1988) je komisija prejela pet pobud. Ob-ravnavala jih je na seji dne 23. 8. 1988 in soglasno sklenila sku-pščini predlagati, da nagrade Louisa Adamiča letos podeli — dr. Francetu Adamiču — Veri Podkoritnik, Grosup-Ije — Mercator Pekarni Grosup-Ije. Ocenila je namreč, da so dose-gli uspehe trajnejšega pomena in v celoti izpolnjujejo kriterije za podelitev teh nagrad, določenih v odloku o priznanjih občine. Dr. France ADAMIČ, naš ro- jak, je bil pobudnik za ustanovi-tev Zbornika občine Grosuplje kot kronike dogodkov in podob iz življenja in dela naših občanov doma in izven občine, pisal pa naj bi tudi o duhovnem in material-nem ustvarjanju, problemih in dosežkih delovnih kolektivov in posameznikov. Zbornikjedo 10. zvezka izhajal vsako leto, potem pa na dve leti. Letos, ob 20. letnici ustanovitve, je izšel 15. zvezek. Vsi skupaj obsegajo 4015 strani, v katerihjeobjavljenih461 prispev-kov. V Zborniku so zapisani gospo-darski, kulturni in zgodovinski dogodki, ki povezujejo občinski prostor, delovne ljudi, krajane in občane, ki tu živijo in se borijo za preživetje in lepši jutri. Objavljal je zapise iz preteklosti in sedanjos-ti in skozi te nakazoval prihodnji razvoj. Prof. dr. Adamič je vseh 20 let obstoja Zbornika njegov glavni urednik. To odgovomo dolžnost bo sicer letos prenehal opravljati, še naprej pa bo ostal član ured- niškega odbora, ki je že pod nje- govim vodstvom pripravil zasno- vo za bodoče delo. Prof. dr. Adamič se je angažiral tudi na drugih področjih družbe- nega in gospodarskega življenja v občini. Se posebej uspešen je bil pri obeleževanju dela in pomena velikega pisatelja slovenskega ro- du Lcuisa Adamiča, svojega bra- ta. Na tem področju je samostpj- no, v sodelovanju z različnimi or- gani v občini ter v sodelovanju z ustreznimi organi na ravni repu- blike deloval vse od smrti brata Louisa leta 1951 do Ietošnje pros- lave 90-letnice njegovega rojstva. Prof. dr. Adamič je z 20-letnim delom pri urejanju Zbornika občine Grosuplje in z dolgolet- nim sodelovanjem na kulturnem področju v občini nedvomno do- segel uspehe trajnejšega pomena. MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE Mercator Pekarna Grosuplje je majhna organizacija združenega dela, katere začetki segajo v leto 1951. Takratni krajevni ljudski odbor je ustanovil pekarno za po-trebe samega naselja Grosuplje. Dva peka sta dnevno spekla od 100 do 120 kg kruha za prodajo ter pekla kruh tudi za stranke. nom, ki so bili pomoči potrebni. Vodila je organizirano akcijo za zdravstveno prosvetljevanje pre-bivalstva s številnimi tečaji, pre-davanji in pogovori o malih sana-cijah na vaseh. Ves čas je tudi skrbela za zbiranje raznih mate-rialnih dobrin za pomoč tistim, ki so bili v stiski v domovini in v svetu. OORK se je pod njenim vodstvom močno angažiral za zgraditev Zdravstvenega doma v Grosupljem ter pri ustanovitvi, delovanju in obnavljanju Zavoda za revmatične in srčne rekonva-lescente Šentvid pri Stični. Poleg ustvarjalnega dela v or-ganizaciji RK je tov. Podkorit-nikova vseskozi aktivno delovala v raznih organih na področjih so-cialnega varstva in zdravstva v občini ter v družbenopolitičnih organizacijah v kraju in občini. Vera PODKORITNIK, roj. 9.2.1909, upokojenka, stanujoča Grosuplje, Adamičeva c. 25. Tov. Podkoritnikova že vse od leta 1945 aktivno in predanodela na humanitarnem področju, zlasti na področju delovanja Rdečega križa, zdravstva in socialnega varstva. Leta 1945 je bila pobud-nik za ustanovitev osnovnih od- borov na območju sedanje obči-ne. Tedaj je postala tudi predsed-nica okrajnega in kasneje občin-skega odbora RK Grosuplje in to funkcijo uspešno opravljala vse do maja 1986. V prvih povojnih letih je RK pod njenim vodstvom na območ-ju občine organiziral nudenje pomoči številnim žrtvam vojne, vojnim sirotam in mnogim obča- Slednja je bila kasneje opuščena in je prodaja kruha stekla v lastni prodajalni. Leta 1960, po prvi večji investiciji, se je proizvodnja povečala na 800 kg dnevno. Te-daj so začeli dostavljati kruh v okoliške kraje. Povpriključitvi krajevne pekarne Šentvid pri Stični leta 1963 je Pekarna oskr-bovala s kruhom vse večje kraje v občini. Osem zaposlenih je dnev-no speklo 1.800 kg kruha, proiz-vodnja pa je stekla v dveh izmenah. Novozgrajena pekarna v prizi-dku stanovanjskega bloka je omo-gočila mnogo večjo proizvodnjo. Dnevna proizvodnja, ki je leta 1969 dosegla 6 ton kruha in peci-va, je presegla potrebe v občini, zato so se viški začeli plasirati v Ljubljano. Ob izredno velikem povpreševanju po grosupeljskem kruhu v Ljubljani so bile kapaci-tete kljub troizmenskemu delu kmalu premajhne. Preusmeritev proizvodnje in kadrovska okrepi-tev so dale realno osnovo za načr-tovanje novogradnje. Odločitev o tem je bila sprejeta leta 1977, ki ga delovna organizacija šteje za prelomno leto v svojem razvoju. Pekarna in Valjčni mlin Stična sta se združila v enovito delovno or-ganizacijo, ki se je vključila v SOZD Mercator Ljubljana. Pekarna se je v sedanje prosto-re preselila leta 1978. Tedaj je 40 delavcev dosegalo proizvodnjo preko 300 ton mesečno, ki se je z modernizacijo in povečanjem šte-vila zaposlenih nenehno povčeva-la. Uspešno poslovanje je DO pripeljalo po rezultatih v sam vrh v občini, v SOZD-u in v panogi. Tako je tudi še danes, ko 60 za-poslenih dosega proizvodnjo pre-ko 5.500 ton kruha in peciva let-no in predela 700 ton žita v mlinu. V zadnjih dveh letih so poso-dobili proizvodnjo z nekaterimi najnovejSimi stroji, zgradili naj-modernejši skladiščni in trans-portni sistem za moko, uvedli računalniško podprt poslovno in-formacijski sistem. Uspešno sode-lujejo tudi pri izgradnji specializi-ranih prodajaln za kruh in ostale prehrambene izdelke v Ljubljani, Grosupljem in Stični. Letos so začeli z izgradnjo mini pekarne v Fužinah v Ljubljani, pripravljajo pa tudi razširitev pekarne na se-danji lokaciji s postavitvijo naj-sodobnejše linije za kruh. V vseh teh letih so delavci pos-večali veliko pozornosti tudi raz-vijanju in krepitvi samoupravnih odnosov. Aktivno in zavzeto de-lujejo v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizaci-jah, za kar so prejeli tudi srebrni znak ZSS.