Xavier de Maistre
Mlada Sibirjanka
(Kouec.J
delo se ji je, kakor da bi hčerka ne bila vee njena hčcrka Praskovija. A na to ni bilo časa misliti. Njihova združitev oi mogla dolgo tiajati, Kajli redovna pravila so obsodila starše, tako potrebne opore. da žive ločeni |od Ijubega otroka. Ta locitcv ju je toliko huje zadela, ker iiista mogla iincti nobene nade, da bi še kdaj živeli skupaj kakor veasih. Bila je ta loeitev nuiogu bolj kruta Wakor Us\a, ko je Hti odUajala ix tšima v Pvttogtad.
Toliko sredstev jiista prumogia, da bi si v Nižnjenr Novgoiodu ustanovila lasten doin. Bila sta torej prisiljcua, da sta sprcjeh* ponudbo sorodnikov. Mati je bila doma iz inesta \ludimira, in tja so vabili zdaj rešena pregnanca.
Tako sta preŽivela v Nižnjem NovgorcKlu osem dni, zdaj neznansko srečna. zclaj zopet do smrti žalostna. če sta pomislila na bližnje slovo od ljubljene ličfrkice. Mati je bila neutolaž)jiva.
*Oemu nama \h.i zdaj la toli zaželeua prostost. čeiuu?t se ,je greuko vpraševala, Ves mtpor in tak uspeb šibke hčere ni torej drugega narttlil, kot da ine bo odtrgal od Ijubljenega oiroka. Oh, da nisem veČ v Sibiriji!«
č*e je človek Št? kolikor toliko mlad, st* kajpada tudi težko loči zu vedno od svojib bližnjih; vsaj lahko nekoJiko upa, da se bo Še sešel z njimi Jiekoc". A težjc se je iočiti staremu eloveku. ki ue pričakuje bogvekaj od prihod-nosti in si inisli: Nikoli vef se ne vidiva!
Ob slovesu v materini celici je Praskovija sveto obJjubila staršeiu, da jih obišče še (o Ieto v Vladimiru. V spremstvu materc prednice in vseh redovnic je šla družina v sauiostaiisko cerkev.
Dasi jc Praskovijo enako bolela ločitev. se je kazala mocno in vdano v voljo božjo in skušala mater opoguraiti. Veudar sc je hotela uinakiiiti. da bi ji ne bilo Ireba proirpeti zarjiijih trenutkov. Ko je nekaj časa molila pred oltarjem, se je potihoma odstrauila in se vzpela na kor, kjer so molile redovnice in že st; je pojavila za inrcžo.
»Zbogojn, dobri «če, zbogom, Ijuba mati! Praskovija pripada Bogu in živi samo zanj, a vaju ne bo nikoli pozabila, ric! Dragi oče, sprcjmi žrtcv, k.1 jo zahteva Bog. Ljuba mati. ne upiraj &v božji volji in Bog naj tt1 tisoc-krat blagoslovi!«
Nastonila se je na inrežo in flolgo zadrževane soJze so planile iz njt*.
Vsa iz sebe je totela nesrečna mati k hčeri. Mati prcdnica pa je dala /namenje z roko in visok zastor je skril jokajočo hčer jokajoci inatfri.
Redovnice so zapele psalm o nedoIŽnih Ijudeh, ki hodijo po božjih potih.
Pred cerkvenirai vrati je čakal voz. Kakor v sanjah. sta sedla Lopulova na trdi sedež. Nikdar več nista  vidcla  Praskovije. —
Mlaila redovnica se je brez težave privadiia strogira redovnim praviloin. Vrsila je svoje doižuosti tako vestno, da so jo tovariŠice Še bolj spoštovaJe in ljubiie.
Toda njeno zdravje se je slabšalo vedno bolj in ni moglo brez Škode prenašati raučnega življen.ja. Bolezen se je vguezdila v prsih. Nižnjenov-goiodski  ?amos1an  je  zgvajen  na višini,  izposiavljen  vctrovom   in  iak  pač
ui dobro vplival na zdravje mlade redovnice. ko je prebila tu eno celo leto samega bolehanja, so ji zdravniki nasvetovali, naj premeni bivališče. Kavno prav,«  si je niislila ruati preduica.
linela je opravka v hetrogradu iu se takoj odločila, da jo bo spremljala Fiaskovija.
slo bo ugoduo vpiivalo na tvoje zdravje«, je zatrjevala Praskoviji. Zraven pa si je mislila, cla ne bo v škodo samostana, če lJraskovijo zagledajo bivši   varuhi in prijatetji kot novinko   v   nižnjenovgorodskem   samotiitmu.
iraskovija je ua ta način postala priprošnjiea, viieta, kakršna je bila pri vsakem dobrem delu, in nesebiena. loda v novein stanu se iii vee spo-dobilo, da bi zahajaia v tako številne družbe kakor tedaj, ko jc bila v hetrogradu prvič. Ubiskala je le tiste, ki jiti je spoŠtovala, bodisi da jim je bila kvaležua bodiai da jih je ljubila.                                                      ,i
]'raskovijo je mcd tem časoni bolezen jako spreinenila. Shujšala je «ib skrajnosti, saj jc bolehala že vee let. Rdaj že je pogoltiiila večnost tisto nesrečuo viharuo noč! iiho je grozila bolezen in Praskovija je počasi od-mirala. ioda v lem počasuem umiraiiju je bila tako ijubka, da bi težko liašli obrazek, ki bi bil tako lep in tako jiekaj posebnega.
Bita je srcdnje, dcobnu postave, a lepo razvite, Prijetiio okrogel obrazck je gledal iz črnc-ga ogriujala, ki je zakrival vse lase. Kot oglje črue oČi pod visokim, odkritiin čelom so gledale otožuo mirno. Celo sniehljaia se je otožuo mimo.
Oobro je pozuala naravo in pogledala je uevarni bolezni v obraz. \ede|a je, da ue bo več doigo. V se njene misli so se obmile na oni svet, ki ga je pričakovala bruz strahu, še celo veselo iu nepotrpežljivo kakor dobra delavka, ki je izpolnila daii iu počiva Čakaje na zaslužeuo plačilo.
Ko je prednica uredila svoje zadeve v Petrogradu, sta se pripravili za odhod v iNižnij l\ovgorod. Praskovija je Še enkrat obiskala prijatelje, ki so ji preskrbeli udoben voz, da se zahvali iii poslovi. Na stopnicah je arečala drobno dekletce, zavito v cunje. Ko je videla inlado redovnico, ki jo je spremljal lakaj, se je ubožica dviguila, da izprosi milošciJio. Od one-inoglosti se je komaj obtJržaJa ua šibkili Jjogali. ]z uedrja je potegnila oru-menel listič in ga molila Praskoviji.
>Oče je mrtvoudeu,« je zajecljala, ^in živi od miloščiiie, ki jo naberein jaz. A tudi jaz sem zbolcla in kmalu bo oče ob sleherno poinoč.«
S tresočo roko je vzela Praskovija list, ua katerem je župnik potrdil, da je dekle v resuici pomoči potrebna in da je dobro dekle.
»Tudi jaz sem,* je prislo ua misel mladi redovnici, »nekoč takole čupela na stopnicah. mestne hiše in zastonj prosila usmiljenja.«
Usoda buJne deklice se ji je zdela tako pudabna njeni. Skoro ji je šlo na jok, tako globoko jo je ganilo. Dala je dekletu ves denar, ki ga je imela pri sebi in ji obljuhila, da bo poskrbela za njo. Obljubo je izpolnila. Tako ganljivo je naslikala dekletovo bedo svojim prijateljem, da so ti od srca radi oskrbeli mrtvouduega očeta in jeticiio hčer z vsemi potrebščinami.
Preden je odšla iz Petrograda, je J^rasko^ija še prosila %"išje oblasti. da bi sraela večno obljubo narediti takoj. Po postavah je bilo takrat dolo-Ceuo, da šele po Šiiridesetem letu. Te inilosti pa ni izprosila.                 ^H
Vračajoč se v Nižnij Novgorod, sta se s prednico za nekaj dni ustav^H v Novgorodu, Novgorodski samostan ni imel tako strogih pravil, iinel p^ je jako ugodno lcgo, kar je bilo za Praskovijiuo zdravjc kakor nalašč.
"V Nižnjem Novgorodu je imela tovarisico, katere sestra je Živela v nov-goiodskem samostanu. Praskovija jo je takoj poiskala, saj se je s sestro najbolje poznala. A tudi z novgorodsko sestro jo je zvezalo v kratkem času
najožje prijateljstvo. Tu je zvedela, da pritle iiižnjeuovgorodska prijate-Ijica v kratkem v novgorodski sainostan. In zdaj jo je bilo lahko pregovo-riti, da  tudi ona zapusti  materni  samostan.
Preduica jc videla, kako ji ljubi otrok sahne pred očmi in ji iii branila, dasi bi jo imela najrajši za zmerom pri sebi.
Na veliko žalost vseh tovarišic v Nižujem \ovgorodu in celo raeščanov, ki so jo spoznali, je Praskovija za vedno zapustila nižnjenovgorodski .amostan.
Prva dva meseea v Novgorodu je porabila v prav euden namen. Posta-vila je scbi in prijateljici lcseno kočico z dvema celicama. kajti v samo-stanu ni bilo prostora. V uovein pribežališču se je počutila izredno srečno.
Nove iovarisice so sinatrale Praskovijin prihod v samostan kot posebno railost iz nebes. Trudile so se na vse načine, da ji olajšajo trdo življenje, ii prevzcmale dolžnosti, ki niso hile ravno v korist njenemu zdravju.
Faka skrb in lako lep mir, ki ji jv bil v resnično naslado. je podaljšal njeno življenje v leto 1809. Zdraviiiki so že davno obupali, a ona ni verjela, da bi  bil  konec že tako blizu.
Brez dvoma je bilo ujeiio zaupanje v življenje posebna milost božje previdnosti. Neusmiljeua bolezen, za katero ni bilo zdravnikov in ne zdra-vila, jc Praskovijo štY pudpirula v upanju na življenje, ki ga je iinela kmalu zapustiti. Ni okusila strnšnega čakanja zadnjega ure.
Na predvečer svoje smrti se je Praskovija zavita v gorko odejo spre-liajala po samostanskera hodišču. Ni čutila tiste utrujeuosti kakor po navadi, a vendar je sedla na klopico  pred samostanskimi vrati.
Zdelo se ji je, da jo zimsko solnce poživlja. ^ njera se je bleščal zmrzli sneg iu ji prikJical pred oči daljno Sibirijo in pretekle dni.
Sani s potniki, ki se niso videli \z ovčjih kožuhov, so zdrknile iniino nje in naglQ izginile za aglom. In še je upanje vzvalovalo v srcu:
?še to pomlad,« se je obruila k prijateljici, ki je prišla pogledat za ujo, r.še to pomlad bom obiskaJa očeta in nmter v \ladiiuiru. Ji uic boš spre-mila, dragica, kajne?«                                                                                        i
\eselje je sijalo iz oči, a smrt je lepela na ustnicah.                              '
Prijateljica si je  prizadevala. da bi se kazala veselo in zadržala solze.
Naslcdnji dan, bilo je decembra ua god svete Barbare. je bila Še toliko pri moči, da je v cerkvi pristopila k obhajilni mizi. Sredi popoldneva pa ji je prišlo tako slabo, da je legla, ne da bi se slekla.
V  celici je stalo vec tovarišic, ki niso mislile, da je že tako nevarno. Glasno so govorile in se smejale — druga  drugi,  da  bi  Praskovijo  raz-veselile.  A  Praskovija  je  hotela počivati iii  jo je  utrujala  njihova  na-vzočnost.
Ko se je razlegel po samostanski hi.Ši cerkveni zvonec. ki je klical k večerjiim moHtvam, jih je prosila s komaj sliŠnim glasom:
»Pojdite v cerkev in molite zarae! Danes prosite Boga še za zclravje. saj Žez nekaj tednov boste že molile za pokuj moje duše.s
V  celici je ostala samo pvijateljica.
Praskovija jo jt1 prosila, naj ji bere večerne molitve, kakor je iinela navado, da jib je sama molila. Hotela je svoje dolŽnosti opra\nti do konca.
Redovnica je pokleknila in začela tiho peti, pa kmalu je Praskovija smehljajt1 dala znamenje z roko.
Prijateljica je pristopila k postelji, pa je komaj razumela.
^Dragiea, ne poj vec! To rae ovira v molitvi!«
Redo^iiica je zopet pokleknila in odslej psalrae sarao brala. Umirajoča se je Dtl časa do časa pokrižala.
Stemnilo se je.        •                           r<"                             '-•'  "¦    '
Ko so prinesle redovnice luč, Praskovije ni bilo veČ. Desnica ji je obležala na prsih in njeiii prsti so Še mrtvi hoteli nn-praviti znamenje svetega križa-