DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telet. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — N efrankimna pismu se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v so cialn e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din $.50 • Leto XV Štev. 27 Mirg&or, sobota, 8. marca 1941 tu ljubne proti nam Naše politično geslo je: Razumeva Naše zahteve so pravične Socialisti zahtevamo socialno in politično enakopravnost. Do tega smo opravičeni že po naravnem pravu in tudi ustava, četudi je bila z uporabo § 165 v marsikaterem pogledu izmenjana, nam jamči te zahteve. Zakaj ustava, ki bi teh pravic ne jamčila, bi bila kri' vična, ker bi bila prikrojena le za,ožjo plast državljanov. Rekli smo, da je to naša naravna pravica, ki je brez rdečice na licu tudi nikdar nihče tajil ni. Vsaj politiki ne. Če te pravice taje samooblastniki, politični pohotneži in politični stanovski konjunkturisti, to ni dokaz, da človek nima pravice do politične in socialne svobode, marveč le, da hočejo ti politični vplivi narodu kratiti te pravice iz samopašnih namerov. Ne marajo namreč' priznavati demokracije, sodelovanja naroda. V ta namen omejujejo svobodo ali formalno ali pa popolnoma in dosežejo s tem, da glas naroda ne more ali ne sme priti do veljave. Ne verujemo, da bi bil med živimi lojalnimi in poštenimi ljudmi kdo, ki bi se temu načelu upal brez sramu oporekati. Ne verujemo. Pri nas se že dolgo prerekajo glede politične demokracije. Vsi se izrekajo zanjo, čeprav nekateri zadnje čase pra- Angleški poslanik Rendell je izjavil vijo, da je ni mogoče uvajati, ker so časnikarjem, da je Anglija prekinila di-čudni časi. Razen tega pa so gotovi plomatične odnošaje z Bolgarijo, ker je ljudje začeli tudi mešati pojme in tr- bolgarska vlada dopustila vkorakanje dijo, da je demokracija celo tisto, o če- nemških čet, ko je1 vendar iasno, da mur vemo vsi, da je samo karikatura Nemčija namerava ogrožati in po po- ;ivv I 1 ib lisce Jugoslavije izjava mmistra za zunanje zadeve dr. Cincar Markoviča I vseh nesoglasij v balkansko-podunav-skem delu in da tu ojačamo izglede za mir. Mi od nikogar ničesar nočemo, ampak hočemo edinole zavarovati našo Naš zunanji minister je dal izjavo li-, varoval jugovzhod pred novim razšir-stu »Journal de Geneve« (Švica), v ka-,jenjem vojne. Pojačanje gospodarskega teri pravi: | sodelovanja, ki je bilo oškodovano z »Glavni in moglo bi se reči ludi edini vojnim stanjem v Evropi in sodelova-cilj naše zunanje politične aktivnosti nje, ki bi pripravljalo pot pomirjenju v'politično varnost in narodno neodvis-je, da ohranimo mir in ojačimo varnost Evropi, to je edina rešitev našega kon-jnost. Vse pogodbe, ki smo jih podpisali naše države, ter da ohranimo najbolje tinenta in njegove tisočletne civiliza- j zadnja leta, so navdahnjene z željo po odnošaje z vsemi državami, ki so miro- cije. Edino v znaku iskrenega in pozi4- boljem in organiziranem miru na bal- tivnega sodelovanja, bo mogla Evropa j kansko-podonavskem prostoru. Maši postaviti temelje novega reda, ki bo nje in sodelovanje. Razumevanje tež- mogel odstraniti zastarele predsodke koč, ki jih imajo države v vojni, njiho- in umetne pregraje, moralne in materi-vih potreb in njihove občutljivosti, za- jalne, vsled katerih danes vsi trpimo, to jim skušamo ob vsaki >priliki pred- Naša skrb, da očuvamo mir in varnost, očiti položaj naše države, čije edini cilj pa ni posledica kakšnega strahu, ampak globokega prepričanja, da se naša država mora v svojem in v imenu vse Evrope boriti do kraja za odstranitev je, odvmUi vojno od naših mej. Sodelo vanje z vsemi silami, a še posebej z onimi, ki so naše sosede, da bi se ob- napori v tem pravcu niso rodili vedno zaželjenih rezultatov. Kljub temu ne bomo zmanjšali teh naših naporov, sedaj ko se kopičijo oblaki. Narobe. To je dolžnost, ki jo imamo do našega na-rcda in ki nas sili, da podvojimo napore za ohranitev miru. Ko vršimo to delo, pa na ta način tudi izpolnjujemo svojo obveznost do Evrope.« Zakaj je Anglija prekinila diplomatske odnašale z Bolgarijo? Pojasnila angleškega poslanika Rendella. demokracije, Zakaj se vsi politični vplivi ne zdru- trebi tudi napasti Grčijo, ki je zavez nica Anglije. Bolgarska vlada je olaj- žijo na eno glavno točko: predvsem de-;šala izvedbo tega nemškega načrta. S ■mokracija in v demokraciji najdemo tem je jasno, da Bolgarija noče biti še nedvomno izhod, lojalen izhod, ki bo nadalje" nevtralna, ampak da hoče so-neprijetna in težka vprašanja spravil delovati z Nemčijo. O tem govori tudi s sveta, utrdil državo ter ustvaril1 naj- dejstvo, da je dne 4. marca prekinila SSSR in nainovejši do&otflki Odpovedan Molotovov govor, Najnovejšši dogodki v svetu so tako TT . . , „ . zelo odjeknili v Moskvi, da je najav- Holanosko Razen tega ,e v-Bolganji. ljeni govor komisarja za zunanje zadeve izginilo zadnje case vec angleških di- Mc)i0t0va izostal. Kdaj in ako bo Molo- lepšo ipodlago za njen politični, social ni in kulturni razvoj. Večkrat smo že naglašali to vprašanje. V nekaterih listih smo tudi čitali, da1 je temelj sporazuma demokracija. Načelo demokracije pa je, da se besede ne ločijo od dejanj! V«* p ** tgiHiiti Prav zato je prva zahteva na socialistov svobodna demokracija v splošno političnih vprašanjih in socialna svoboda druga, ker ismo pač vsi državljani pred ustavo enaki in moramo biti enaki tudi pred zakonom. plomatskih kurirjev, med njimi tudi neki Grinjevič. Bolgarska vlada na proteste in zahteve, da se ta slučaj pojasni, ni dala odgovora in je tudi to razlog, da je nastopilo poslabšanje odnošajev. Odpotoval pa bo poslanik Rendell najkasneje do 11. t. m. * 150.000 mož nemške vojske je baje j že na grški meji, Grki pa imajo tamj 90.000 tov sploh govoril, še ni znano. Nov komisar za strelivo je bil imenovan v osebi Goreljkina, dosedanji komisar Sergejev je bil odstavljen, ker ni zadovoljeval in je bil že na 18. kongresu komunistične stranke posvarjen. Zakon o pomoči Angliji diplomatične stike s Poljsko, Belgijo in; je sprejel bolgarski kralj v avdijenci. Ti Nenjžke«a maršala Lista bo spreje, sena, „ Washin4lonil pri. Anglija in Gržifa sta se sporazumeli Po odhodu Edena in Dilla iz Grčije. Reuter. O obisku angleškega zunanjega ministra Edena in šefa angleškega generalnega štaba generala Dilla v Grčiji je bilo objavljeno službeno poročilo v Atenah, ki pravi, da sta angleška in grška vlada začeli skrbno proučevati sedanji položaj na Balkanu ter se vsa njuna prizadevanja nadaljujejo v smeri, Vse samo zato, da se Ohrani mir Tolmačenja k Hitlerjevi poslanici turškemu predsedniku republike. Nemška poročevalska družba Trans-oceania pravi, da je poslanica Hitlerja predsedniku turške republike Ineniju razpršila vse pomisleke, in utrdila prepričanje, da Nemčija nima nobenih zahrbtnih namenov ne proti Bolgariji, ne proti Jugoslaviji in tudi ne proti Turčiji. Nemška vojska je prišla v Bolgarijo, da jo brani. Za balkanske narode bi bilo zelo nevarno, če bi dovolili, da bi postali morebitne prednje straže velikih narodov v tem boju, kajti to je boj veli? likih, ne pa malih. Nemčija ne želi pod- jarmiti, ampak samo osvoboditi Balkan. »Diplomatische Korrespondenz« iz Berlina pa piše, da je nemška vojska prišla v Bolgarijo ravno v pravem času, ko so Angleži napovedali, da bodo svojo vojsko iz Afrike uporabili drugod, na Grškem in proti Bolgariji, kakor dostavlja »Giornale d’ Italia«. O poslanici Hitlerja Ineniju se mnogo ugiba. — Pričakujejo pa, da bo turška vlada uradno povedala javnosti za kaj gre, čim bo odgovor dostavljen Berlinu. Boli v Albaniji Italijansko vojno poročilo Dne 5. marca na grški fronti ni bilo ničesar novega. Naša letala so bombardirala grški otok Mitilene. Grško vojno poročilo Dne 5. t. m. so bili na osrednji fronti doseženi novi uspehi v boju z Italijani. Zavzeta ije bila -neka utrdba, vjetih 5 častnikov in 150 mož, zaplenjen en tank in več protiletalskih topov. — Italijanske ladje so dne 4. t, m. bombardirale obrežje pri Himari v Albaniji. Ko so se ladje vračale, so jih napadla angleška letala, ki so se spustila v boj z velikim številom italijanskih letal in jih 9 sestrelila. Grška podmornica »Norias:< je dn6 23. februarja potopila v Jadranskem morju neko italijansko ladjo, ki je’ plula v spremstvu dveh rušilcev. v 1 da se prepreči razširitev vojne. Vladi hodnji teden. Trdi se, da bodo pooblastila Rooseveltu nekoliko omejena s tem, da bo moral kongres predhodno odobriti kritje nabavk. Ker so se v nekaterih industrijskih sta dosegli v vsakem oziru popolen spo-, P°dictiih oboroževalne industrije poja-razum. v“e stavke večjega obsega, se ;e Roose- Angleški zunanji minister Eden pa se velt ,sestal, na fosvet s predsednikom je pri odhodu zahvalil za izredno pn-prodno obrambnega odbora m pred-srčen sprejem in izrazil svoje občudo- Rednikom delavskih strokovni'! urgani-vanje za junaški odpor grškega naroda.1 zacii Murrayem. RazgoVarjali so tudi o Ob priliki svojega bivanja se je prepn-Ltem' kako odpomoči pomanjkanju stro-čal o odločnosti Grkov brez razlike kovno usposobljenega delavstva, spola. V Grčiji se je zopet izkazalo, kari je bilo že pred 2300 leti razglašeno v Premirje med Franco- Atenah, da je skrivnost sreče v svo-| clfffc InHftlf In#% In bodi, skrivnost svobode pa v junaštvu. 5KO m Morda bo bodočnost težka, toda An-; 5l3m©m gleži ne bodo nehali poprej, predno ne je podaljšano na nedoločen čas, ker se bo zmaga zagotovljena. j je na pogajanjih dosegel načeien spo- ! razum glede likvidacije spora. Proti Addis Abebl Italijansko vojno poročilo Dne 5. marca je bilo izvidniško delovanje v severni Afriki. Pri Kerenu smo izvedli protinapad in vjeli nekaj sovražnikov, ki so se hoteli ponoči vtihotapiti v naše vrste. Sovražna letala so napadla nekaj krajev v Eritreji. Na Malti so nemška letala uničila tudi 3 angleška letala na tleh- Angleško vojno poročilo Abeslnija: Oddelki abesinskih četnikov so dne 4. t. m. zavzeli p<> par dneh obleganja italijansko trdnjavo Buyre v Abesiniji, okrog 256 km se-vemozapadno od Addis Abebe in 192 km južno od jezera Tana. Italijani se l umikajo po cesti proti kraju Debra- marcos, ki je 80 km dalje od Buyre. — Pri Buyri je 1500 nerednih čet iz vrst domačinov in 200 italijanskih koloni-jalnih vojakov prestopilo z orožjem na stran Abesincev. Somalija: Južno afriška vojska ja po zavzetju Iscia Baidoa zasedla vso železniško progo iz Mlogadiscia do Bule Burtija. Pri Isciaji Baidoa je bilo zajetih 200 italijanskih vojakov. Neka angleška izvidnica 30 mož je na svojem prodiranju naletela na 17 italijanskih častnikov, 40 miličnikov in 412 afriških vojakov, ki so se brez boja vdali. Eritreja: Boji za Keren še ne bodo tako hitro zaključeni. Keren fe naravna trdnjava in jo brani vojska kakšnih 30 tisoč vojakov, od katerih je ena tretjina Italijanov, ostalo so kolonijalne čete. KruSne nakaznice in racioniranje živil na deželi Krušne nakaznice, ki so bile izdane | di, ki si sladkorja ne morejo privoščiti za podeželsko prebivalstvo, doživljajo čudno usodo. Ljudje, ki imajo pravico do teh nakaznic, povečini nimajo de- Doma pa sveht, Mast že po din 33 za kg. Kakor povedo noj- narja, da bi si kupili vso količino moke, do katere imajo ipravico. Zato jim nakaznice ostajajo. Vendar pa teh nakaznic ne zavržejo, ampak jih dajejo drugim, nekateri tudi celo trgovcem, pri katerih bi morali kupovati. Na ta način ostajajo trgovcem gotove količine enotne in bele moke in si počasi napravljajo zalogo. Ljudje kljub nakaznicam nimajo kruha, ker nimajo denarja, tisti, ki imajo denar pa dobe kljub nakaznicam in racioniranju moko, kolikor jo pač potrebujejo. Enako je tudi s sladkorjem, ki je napol racioniran. Na deželi je mnogo lju- in tako sladkor ostaja za tiste, ki imajo novejše vesti, bo »Prebod« nakupil novo mast denar. Ti primeri v naši bližnji in dalj- v Vojvodini in Srbiji že po znatno višji ceni, nji okolici nam kažejo, da je organiza- j kot pa jo je plačeval dosedaj. Računajo, da cija prehrane V prvi vrsti Vprašanje de- bo stal kilogram masti na licu mesta kakšnih narja, ki ga ljudje imajo ali pa Ludi ni-j din 33. Kicliko bo potem stala mast v nadrobni majo. prodaji, je zaenkrat še težko reči. Slovenija Iz tu naštetih primerov SO V Srbiji nima nobenih zalog masti. Veletrgovci, ki so doslej odklanjali uvedbo krušnih in Ži- nekoč bili glavni oskrbovalci, lani speku-vilskih nakaznic, ker SO prepričani, da lirali, da bo cena masti padla. Koncem nosi ljudje sedaj težko kupijo kruh, ker je vembra so namreč res poročali iz HrvaUke, predrag in bi se nazadnje Z nakaznica- da se je mast pocenila za kakšen dinar. Toda mi samo trgovalo; Če ne Z nakaznicami, ' zakaj? Takrat je namreč nastalo pomanjkanje pa Z blagom, ki bi ostal vsled neizrab- j soli, in to v času, ko je bila glavna sezona za Ijenih nakaznic. Vendar pa je treba na prašiče. Ljudje so hiteli s prodajo zaklanih deželi razlikovati med kmečkimi in in- prašičev in cena jim je padla. Spekulacija vele-dustrijskimi kraji. V industrijskih krajih trgovcev, ki so računali z nižjimi cenami, pa v Sloveniji primanjkuje moke, sladkorja in masti. Letalski boji na zapadu Nemško vojno poročilo Dne 5. marca' so naše čete v Bolgariji dosegle odrejene jim cilje. se je izkazala za zmotno. Cene so se začele zopet dvigati in nastalo je celo pomanjkanje blaga. Danes je položaj tak, da imajo kakšni veletrgovci komaj po sto ali nekaj sto kilogramov masti na zalogi in bo treba, da bo »Prevod« zastavil vse svoje sile, da bo pravočasno preskrbel mast. Kakor se nam zagotavlja, je »Prevod« tudi že lani mislil na nakup Angleško vojno poročila Dne 5. t. m. so angleška letala napadla zasedeno ozemlje v Franciji, zla- masti, « v. » . i fc •>! , Neka podmornica je potopila 9000 sti pa doke v Boulogne sur Mer. Pri tej Veletrgovci pa «o> se menda tudi zanesli na ton sovražnih ladij, — Naša letala soj priliki je bil sestreljen en nemški bomb-'naš novi aparat za prehrano, v domnevi, da napadla letališče Halfar na Malti in ga nik in 6 nadaljnjih težko poškodovanih, ta ne more odreči in da zato lahko .lel 3krbi razdejala ter sestrelila 3 letala. Uspe-'Nad Kanalom je prišlo do boja v 9000 za prehrano prevale nanj. Primer z mastjo naj šno so napadala letala tudi v severni m višini. Sestreljenih je 'bilo 5 in po- nam resen opomin, da se brigamo za pre-Alriki. Poskuis angleških letal, da bi škodovano 1 nemško letalo. 3 angleški hrano' pravočasno, da ne bomo potem v času podnevi napadla severno Francijo, se lovci so bili pogrešani, je izjalovil. Angleži so zgubili 7 letal. Nemška letala so dne 6. t. m, metala Nad Nemčijo ni bilo nobenega angle-: bombe na grofijo Kent in London. Nad škega letala. Od 27. marca do 5. febru-j Kanalom je bilo sestreljeno eno nemško arja so Angleži zgubili 23 letal. I letalo. S kitajskega boji Ha javljajo Japonci, da so zasedli v južni Kitajski 250 milj širok pas ob morski obali pri Kvanghoiu in 85 milj dolg odsek železniške proge iz Kvanghoia v Tavsan. Kitajci poročajo, da so doslej potopili 192 japonskih ladij 'n 188 poškodovali ter s tem povzročili Japoncem 2,00 milijonov dolarjev škode. pomanijkanja blaga, nastopali na tržiščfti kot kupci in s povpraševanjem' :gnali cene blagu, za katerega cena ni maksimirana, navzgor. »Zvezi živilskih delavcev Jugoslavije« je hrvatski ban di-. Šubašič zopet doivolil delovanje in velja to dovoljenje tudi za vse njene je bilo potopljenih več vojnih ladij, kot Jih je Podružnice. Potem takem boi mogoče obnoviti pa Anglija sploh imela. I podružnice te zveze tudi v Sloveniji, čim bo Angleški vojni minister pa je dejal, da je'rcJitev bana na Hrvatsk*m dostavljena obh-bila v Libiji ujeta ali uničena vsa italijanska stim T Sloveniii' ki Pa seveda odločajo v svo-armada 150.000 mož. Angleške izgube od no-i>em lastne,n delokrogu in v sporazumu z no- AngleSka mornarica Reuter. Angleški mornariški minister je izjavil v parlamentu, da je angleško vo:no bro-dovje ostalo v sedanji vojni ne samo nedotaknjeno, ampak se je celo zelo povečalo1. Že samo brodovje, ki ga je zgradila Anglija v času vojne, predstavlja silo, ki bi se prav lahko merila z vsem italijanskim in nemškim brodavjem. Po številu ladij, po tonaži in oborožitvi o te novo zgrajene ladje nadmočne brodovju sovražnika. Kot dokaz jakosti angleškega brodovja je navajal minister, da je potopilo* ali ujelo v seda- vembra do 11. februarja (5 dni po zavzetju Bengazija) so znašale 438 padlih, 87 pogrešanih in 1242 ranjenih. Angleška vojska je bila po umiku iz ’Dmnkerqueja lani v juniju tako-rekoč brez orožja. Danes čaka, da se spoprime s sovražnikom, kjerkoli. f Napad na Lofotske otoke tranjim: ministrom. — Pekovski pomočniki bodo) to vest gotovo pozdravili, .. „ .« , Za demokratski princip. »H r v a t s k i d n e v- n i k« piše, da je hrvatski narodni zastopnik Mihovi! P avle k Miškina imel predavanje v Zagrebu namenjeno vseučiliškim akademikom, ki pripadajo HSS. Predavatelj je »najprej v grobih obrisih iznesel zgodovino Hrvatov n jo prikazal kot zgodovino naroda, in ne kot zgodovino velmoža. Povedal je, kako so velmožje odločevali o ihrvatskem narodu v do-Angleška admiraliteta poroča, da so njene govoru s tujino in največkrat proti svojemu vojne ladje izvršile napad na Lofotske otoke narodu. Tako se je zgodilo, d!a je narod izgubil; pri Narviku na Norveškem zaradi tega, da se svoje pravice ter je tuja kultura podvrgla| uniči omdotna velika tovarna ribjaga olja, iz svojemu vplivu one, kateri so ji bili izpožtav-katcrega pridobivajo Nemci glicerin, ki je iz- ljeni. Tako so iz naroda sčasoma napravili' redno ivažen za vojno. Angleške čete, ki so se sužnja, ki je nosil vsa bremna in za čigar kožo ■ izkrcale, so to tovarno uničile. Razen tega so so se vsi trgali.« — To predavanje znači, da potopile vojne ladie 10 manjših ladij in eno na- je predavatelj za demokratski princip. j tovorjeno z 10.000 tonami. Skupno je bilo po- | Tošikata Okubu je novi poslanik Jap >nske topljenih ladij z okrog 18.000 tonami. Nemška v Beogradu, nji vojni 411 sovražnih ladij z 200.000 tonami posadka se je skušala upirati in je bil ubit en | Kako trguje Nemčija. Nemška vlada računa in 34 tujih ladij, ki so plule pod nemško ali častnik ter 6 vojakov. 215 nemških vojakov je vrednost marke na bazi dolarja. V zunanji tr- italijansko zastavo. bilo vjetih in tudi 10 pristašev Quisiinga Po nemških poročilih pa je angleška vojna mornarica sedaj izgubila toliko ladij, da bi imela — 19 oklopnic, — 6 nosilk letal, — 40 Zdravilo proti rahitisu je iznašel prof. dr. . - - i Harnak v Bonnu. Ugotovil je, da pomaga 50-, jugovzhodu bvrope, med drugim tudi za Ju- govim z 'državami v Evropi določa to razmerje j Nemčija. 'Njeni državni gospodarski strokovnjaki pravijo, da so v trgovini z državami na križark in — 30 podmornic, to se pravi, da kratni koncentrat vitamina B. |goslavijo, določili za 20 odstotkov iiižji 'ačaj marke do dolarja, kot pa bi ga morali, ker bi to motilo trgovino s prizadetimi državami. Predsednik češkoslovaške vlade v emigraciji dr. Beneš je dne 6. t. m, zvečer govoril v londonskem radiu v spomin obletnice Masaryko-vega rojstva. Naglasil je svoje trdno prepričanje v (vstajenje 'Svobodne Češkoslovaške republike. Reuter, * Eden in Dill sta se iz Aten vrnila v Kairo v Egiptu, kamor ja dospel tudi ministrski predsednik Iraka. Novi poljski poslanik v Washingtonu, Jan Čikanovsky, je bil sprejet od Roosevelta v nastopni avdijenci. Roosevelt mu je izjavil, da se Zedinjene države zelo zanimajo za usodo Poljske. Ameriška vlada je pozivala italijansko vlado, da ukine konzulata v Detroitu in Newarcu, ker je morala tudi ameriška vlada ukiniti konzulata v Neapolju in Palermu v Italiji Enako kot je ameriškim konzularnim uradnikom' prepovedano svobodno kretanje v Italiji, je prepovedano tudi italijanskim uradnikom v Ameriki. 13.885 milijonov jenov znaša japonski državni proračun za leto 1941-42. Večina izdatkov je namenjena za vojno. Vozni red za letno sezono avtobusnih prog je predložiti banski unravi do 20. marca. ICO vagonov jabolk je mogoče izvoziti yi Nemčijo in Češko-moravski protektorat. Jabolka Se plačajo s poviškom 1.50 marke za 100 k£ ria staro ceno. Za vsak zaboj se zaračuna po 0.50 marke posebej. Tri Žide, ki so PrišF čez nemško mejo v Mursko Soboto je hotel obrnažiti nek cigan za f'in 300. Zidie so cigana prijeli in nazadnje jim je vrni! več zaračunanih din 300 za spremstvo. Kakor pravijo, so Židje srečno prišli dalje na jug. Od petero jetnikov, ki so ušli iz zaporov v Murski Soboti so tri že prijeli. 21. otrok. V Zagrebu je žena Ivana Šlate, delavca iz Like, rodila -r- 21. otroka. Oče je brez posla. Strela je ubila v morskem svetilniku pri Milni na Braču 20 letnega čuvaja Dragutina Mandiča. Bivši romunski kralj je moral na skrivaj pobegniti iz Španije. Bivši romunski kralj Carol II., ki je po odihodu iz Romunije prišel na Špansko, je moral s svojo spremljevalko! Lu-pescovo ostati v Španiji, ker se je španska vlada branila dati kralju dovoljenje za odhod iz Španije. Najbrž je kralja zadržala na zahtevo romunske vlade in zlasti tudi zaradi Lupescove, s katero je menda imela sed&i ao razpuščena »Železna garda« svoje posebne račune. Kralj je dolgo premišljal, kako bi prišel iz Španije, toda bil je pod stalnim nadzorstvom policije. Nazadnje se mu je beg te dni vendarle posrečil. Beg je pripravljal že dalj časa. V to svrho je redno dirkal s svojim avtomobilom! po cestah. Policisti so mu vedno sledili, toda tako hitro niso mogli voziti. Vselej so zaostali in izgubili kralja izpred oči. Ker pa se je kralj s takih izletov redno vračal, nazadnje ni nihče ničesar več mislil. Te dni pa si je zopet privoščil tako vožnjo. Toda to pot se ni vrnil, ampak zapeljal proti meji. Blizu me>je ga je čakal avto nekega portugalskega diplomata. Krali je svoj avto pustil na cesti in se z Lupe-scovo preselil v diplomatov avto, ki je r.ato oba potegnil čez mejo. Ta dramatičen beg eks-kralja ie res zanimiv. K ,4 •« uV V reko Strumico je padel avtobus z 28 potniki pri Udovu. Mrtev je samo en potnik, ki je skočil iz, avtobusa na napačni strani. Vzrok nesreče: slabe zavore. Romunska je zaplenila 17 rečnih,, vlačilcev- • in 36 splavov, ki so last grških državljanov, delaivca iz Like, rodila — 21. otroka. Srečni oče ie — brez posla. A. M. de Jong: [48 CudlH MtkOVHtU [ jyr*OtXA LETA M K K E VMTJ E J A QEYSENA*] fc »mi » --------- — ■ .. J.,Zmmm — I Tttffli ' i * In ko je potem naenkrat tudi sloki Uberto uskočil v krog, je razumel vsakdo, da so vsi trije plesali nek ljubavni ples, prepleten z ljubosumnimi prizori; z utripajočimi srci so sledili vaščani prožnim gibom teles in opazovali zdaj vabeče, zdaj odbijajoče kretnje zapeljive žene, ki se je mokrih ustnic in sanjavih oči pozibavala v nedrijih ter prihuljen ples manj srečnega tekmeca; vedno bolj divja in zlobna je postajala ženina igra, vedno bolj razuzdan in mrakoten je bil ples obeh ljubosumnih mož. In ko sei je Flirefleter, domala že kot zmagovalec, držeč visoko dvignjeno ženino roko v svoji roki, sklonil nad njenimi smejočimi se ustnicami, še je nenadoma pognal Uberto kot mačka proti njemu; svetel nož se mu je zabliskal v desnici in že je1 zamahnil z njim nad Flirefleterjevo glavo... Počasi se je spustil Flirefleter na kolena in se naposled zgrudil, nad njim pa je žena z demonsko se svetlikajočimi očmi ponudila svoje ustnice zmagovalca. Krik groze se je razlegel. Vse se je zgodilo tako hitro, da ni nihče videl, kako in kam je zadelo bodalo. Toda v naslednjem trenutku se je dvignih s talsiroko nasmejani Flirefleterjev obraz, ki je takoj nato skočil pokonci, potem pa so v troje zaplesali zaključni prizor in pri tem rezali obraze, da so se gledalci, ki so si med tem oddahnili, od smeha skoro valjali po tleh. Toda Merfcyntje, ki je stal v bližini čudnega, starega muzikanta, je spričo grozečih kretenj plešočega tekmeca prebledel kot stena in ko se je zasvetil nož v njegovi roki, je po-begrfil od ondod in se ni ustavil poprej, dokler mu ni udaril' na uho radosten smeh. Naenkrat mu je vstal pred očmi prizor z Vrčem, in četudi je sedaj uganil, da je bilo vse skupaj samo igra med Flirefleterjem in tem tujim ciganom, ga je pa vendarle zelo pretresla; z bolestjo se je spomnil svojega nesrečnega prijatelja v zaporu in se ni mogel več vrniti k opajajočemu veseljačenju pred Timerjevo gostilno. V se pogreznjen, se je plazil proti domu in poiskal klopico pod jablano. Pridušeno sta mu udarjalla na uho godba in prekipevajoče radostno razpoloženje plesa željnih vaščanov; nenadoma je posilil Mereyntjeja neutolažljiv jok, ko se je domisli, da sedi njegov prijatelj,Vrč nekje daleč proč sam samcat v celici, skrušen od skrbi in obremenjen z neznansko krivdo ter da 'se ga nihče več ne spominja. Celo on, njegov mali prijatelj Miereyntje, za katerega je toliko storil, ga je v veselju in pri sklepanju novih prijateljstev pozabil in Šjele med strašnim plesom teh dveh razuzdancev okrog črne žene, ga je zgrabilo, da se je spomnil svojega nesrečnega prijatelja. Me-reyntje je dolgo jokal in njegova velika skrb,..spričo katere ga je obšel tako silen kes, mu ni hotela z uma. Samcat se je zavlekel V svojo posteljo, ko se je sonce nagnilo k zatonu: nikogar še ni bilo domai in, še vedno mu je veseli hrup svečanega razpoloženja kot očitek udarjal iz daljave na uho. Ni se še čisto stemnilo, ko je utrujen zaspal- ' Na prostoru pred gostilno se je rajanfe, nadaljevalo. vWa vas se je zbrala. Vsakdo je hotel imeti svoš delež pri tej zabavi. Vsi so kot podivjali. Nihče ni mislil na to, da bi šel domov, niti ne k večerji. Pa so si pomagali, kakor so vedeli in znali. Naenkrat so priromale od nekod košare z žemljami in rozinovimi kruhki in razen tega je bilo dovolj surovega masla, klobas, jajc in šunke. Vse je žrlo in se mastilo in vsak je plačal svoj del!. Flirefleter je bil vsepovsod. Oči so se mu svetile od nebrzdanega veselja; plesal je, da so se kar iskre kresale po tlaku, ob katerega je udarjal s svojima petama. Italijanski cigani so bili prisrčno sprejeti v tej slavnostni družbi. Med govorom so mešali vse mogoče jezike; poskušali so se tudi v holandščini in se smejali na vse grlo, kakor ne zlepa kakšen človek na svetu. Med smehom so se jim videli njihovi krasni zobje, pri tem pa so neprestano vzklikali: Si! si! Kmalu je tudi vsa družba ponavljala ta si! Ljudje so se pogovarjali z njimi zelo glasno i*1 izgovarjali besede zelo počasi, da bi tujci mogli raž* umeti in dojmiti, kakšne dobre prijatelje, so naši). Nikdar se še ni vršila zabava, ki bi bila potekala v večji enotnosti in toplejšem prijateljstvu. Župnik je nekaj časa stal pri oknu.; Smehljaje je gledal veliki direndaj in majal z glavo spričo tolikšne življenjske veselosti in radosti, ki je tako nenadoma, zajela vso vas. Temnilo se je že, toda nihče ni mislil na to, da bi šel domov. Iz gostilne so prinesli svetilke in par zmečkanih lampijončkov; veselica je ‘šele,' začela. Nepoznana žena je. plesala z neokretnimi va« škimi robavsi in se smejala njihovim nerazumljivi® poklonom; oni pa so se šteli srečne, da so smeli P** plesu, držati v objemu svojih rok tak neverjeten ^Delavska Patetika" ne dobiva nobtnik subvencij, zato- tpO~ cavnaj nacocnino takoj! CELJE Naši ljudje gredo po svetu, t W *. V. ib Nek gozdar v okolici Celja je imel zalo hčerko, ki je po meščanski šoli napravila'še enoletni tečaj neke mariborske strojepisne šole. Nato je dekle dobilo službo pri »Kulturbundu« v Novem Sadu. Ob priliki preseljevanja besarabskih Nemcev je bila uslužbena v taboriščih v Zemunu. Tam jo je spoznal nek skupinovodja iz Nemčije, ki je imel opravka s preseljevanjem rojakov iz Besarabije. Po par mesecih je sledila poroka in sedaj je hčerka našega gozdarja že nekje v Severni Prusiji, kamor je vzela s seboj tudi služkinjo iz naših krajev. Nedavno je prinesel nek pokrajinski nemški list na Pruskem že njeno sliko z mioižem. Slika kaže, da so naša dekleta res čedna in lepa, pa tudi brihtna. Vse sečnje v gozdovih, ne glede na to, na kakšen način se izvajajo (golosek, prebiranje, oplodila sečnja, redčenje itd. in v katere s vrh e (za prodajo, za domačo, raba, kurjavo, rezanje na lastni žagi itd.) ter v kakšnih količinah, se morajo pismeno prijaviti občnemu upravnemu oblastvu redoma vsaj štiri mesece predi pričetkom sečnje. Pod pretnjo najstrožje kazni ne sme nihče pričeti sečnjo preje, dokler ne prejme od pristojnega oblastva zadevnega pismenega dovoljenja. Mestno poglavarstvo. (To velja za vso državo, razen za Hrvatsko. Op. ur.) TRBOVLJE Upraviteljstvo II. drž. deške ljudske šole vljudno vabi starše šoloobveznih otrok na roditeljski sestanek, ki bo v torek/dne 11. marca ob 5. uri popoldne v učilnici 111. razreda-gornje šole. Ker še bo na sestanku obravnavalo zelo važno vzgojno vprašanje, pričakujemo, da se ga bodo vsi roditelji udeležili. Otroci nimajo dostopa! —1 Upraviteljstvo. HRASTNIK Uspelo rudarsko zborovanje Po daljšem presledku -se je prošli petek zopet vršil v dvorani »Delavskega doma« sestanek članov II. skupine, t. j. vseh rudarskih ■delavcev, ki ga je sklicalo načelstvo II. skupine. Na sestanku, ki je bil izredno dobro obiskan, je poročal pokrajinski načelnik s. Murn iz Trbovelj o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo rudarjev sploh, pa tudi o zadevah, ki se tičejo hrastniških rudarjev še posebej. Grajal je zlasti dejstvo, da se v našem rudniku še vedno plačuje kake skupine izpod temeljne mezde, kar se je pri drugih rudnikih TPD že davno odpravilo, v kolikor šo taki slučaji vobče nastopili. Omenil je tudi visoke kazni, ki so iih plačali rudarji našega rudnika v pretečenem letu, zlasti v revirju Ojstro. Ker spadajo tu sem tudi kazni vsled neupravičenih izostankov od dela, takozvani plavi, kar tvori precejšen odstotek vseh kazni, navaja govornik, naj se tudi ta nelepa navada, ki meče na rudarsko delavstvo vedno slabo luč, opusti Nadalje je tudi točno orisal potek obeh poravnalnih razprav, ki sta se vršili med prisotnimi organizacijami kot zastopnicami rudarjev in TPD. Pri tej priliki je. tudi razložil, kako je pri omenjenih razpravah »ven metal« znane nepovabljene zastopnike iz Zagorja in Trbovelj, kot je to vedel povedati neki gospodič in njemu podobni in kar so brž razglasili v svojih letakih še oni z drugega ekstrema. Vsi ti se namreč, kadar se gre za oblatiti kakega socijaliata. zelo dobro razumejo. S tem pa je tudi tej lažni gonji proti s. Murnu napravljen konec, dokler se namreč tisti, ki jim je do tega da se rudarji medsebojno sovražijo, ne bodo izmislili zopet kaj drugega. Govornik je nato načel tudi nekaj vprašanj, ki so se tikali predstoječega obč. zbora II* skupine v Celju, posebno pa kar se tiče zvišanja prispevka za 1 do 1.50 din za to ustanovo, kar so vsi na-vzoci, uvidevajoč potrebo, ki je nastala, jftadko odobrili. Omenil ie tudi upokojence, ki žive v silni bedi. Tudii zanje bo treba kaj ukreniti. Akcija za to ie že v1 tekm V fond bodo prispevali vsak pO eno tretjino, t. j. rudarji, podjetniki in banovina. Odtegljajev, ki jih imamo že itak ogromno, ni seveda nikdo vesel. Če pa se spomnimo, da je ta žrtev edina pot, po kateri borno dosegli, da bodo prispevali tudi drugi, -to ie podietniki in banovina, bomo tudi to žrtev lahko' doprinesli. H koncu se je vršila, še kratka debata,' v katero so posegli zlasti nekateri zaupniki, ki so se' več ali manj dotaknili gornjih vprašanj.. hišo vred vredno .komaj , din 30.000. Rejencu pa je poslala krušna mati ljubezn.iivo pisiho. da lahko dobi posestvo, če ' izplača hčerki 'teli dfn 40.000. Razočarani rejened bo-'1 mn fal iskat j vrnitev svo-iih.-jzdatkov-in plačilo za delo pred sodiščem, kar p# bo,š« .trda pot. Nehvaležnost je plačilo ,šv.eta. V "t r blnarskl brI*pievkV za ztrKdbo arita tetlčnhn so v mesecu riebrilšfiuTRšI “nMfcšlb,im ' vsoto 687.845 dinarjev. poslednji; vesti Angleško vojno poročilo: Dne 6. t. m. zvečer so nemški bombniki vrgli nekaj bonih nad zahodno Anglijo. Ponoči pa tudi na nekaj krajev po drugod. V Libiji so angleške čete prepodile sovražnika pri Agadabiji. — V Somaliji so zavzele- mesto Servero, 160 km za-padno od Bule Burtija. Grško vojno poročilo: Dne 6. t. m. so grške čete ponovno napredovale na osrednji fronti. Na vsej fronti je bilo topniško streljanje. 53. italijanska, pešpolk je bil uničen, poveljnik se je ustrelil. — Ni res, da bi se bile*kanadske čete izkrcale v Solunu. Tudi ni res. da se namerava grška vlada preseliti na otok Kreto. Z Lofotskih otokov je odšlo z Angleži tudi 300 Norvežanov, ki hočejo vstopiti v norveške vojaške odrede v Angliji. — Mesto Olvero na Lofotih mora plačati 100.000 kron odškodnine zaradi zadnjih dogodkov. Reuter. Turčija bo izročila odgovor Hitlerju v kakšnih 4 dneh. Francoski general Weygand je prispel iz Tunisa v Vichy, kjer se posvetuje s francosko vlado. Weygandu so podrejene vse kolonije. Naš trgovinski minister dr. Andres je v Lipskem na velesejmu. Govoril je s časnikarji in rekel, da se je nemški uvoz v Jugoslavijo lani povečal za 27 odst. 50 odst. izvoza Jugoslavije gre v Nemčijo. Pogodbo za dobavo novih kol čln bombaža smo poapisali z Egiptom v Carigradu. V Egipt bemo v zameno pošiljali les. 4C0 ton kakaoa bomo dobavili najbrž iz Portugalske. Poplave. V Novem Sadu je pod vodo 250 hiš, v Subotici jih je 236 porušenih in 400 poškodovanih. Pri Novem Sadu je poplavljena tudi državna cesta. »Vzajemnost« priredi v soboto, dne 8. marca ob 20. uri v dvorani na Ruški cesti 7 (dvorišče) DRUŽABNI VEČER S ČAJANKO Vstopnine ni. Vabijo se člani in članice ter sodrugi in so- družice, da se 'tega večera udeleže. Pošta iz Trsta do Maribora prihaja zelo neredno. Dopisnica oddana v Trstu dne 22. fe bruarja ie dospela iv Maribor šele 6. marca. — Istotako ie s pošto iz Madižarske. Razglednice, ki so bile oddane v Budimpešti dne 24. t. m., so dospele dne 4., druge dne 6. marca, nekatere pa še sedaj romajo _ « ,. t Iz Amerike prihajajo časopisi z velikimi zamudami. Dne 6. t. m.' ie diospel časopis, ki je bil oddan na pošto v Chicagu dne 1. novembra. Istočasno pa so dospeli časopisi, ki so bili oddani na pošto 20. do 26. januarja t. 1. — Poprej nekoč je dospela pošta čez lužo v 8., najkasneje v 14. dneh. Iz društva mariborskih upokojencev. Redni občni zbor društva se bo vršil v nedeljo, dne 9. marca t. 1. ob 9. uri v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Vabljeni vsi društveni člani! — Odbor. Neko motorno kolo se je zaletelo v nek avtomobil dne 6. t. m. pozno popoldne v Stritar jevi ulici. Motociklist je privozil okrog ovinka in je zavozil v avtomobil. Sunek je bil tako močan, da je motociklista vrglo v velikem loku s kolesa cb zid: neke hiše, potem pa je obležal na tleh z zlomljeno roko in nogo. Izgle-da, da je motociklist zavozil preveč daleč v napačni smeri vožnje ali pa je zgubil' oblast nad motociklom. 1SSK AlaribbfiPolfcijski SK Zagreb. Kot je bilo že svoječasno javljeno, priredi boksarski odsek 1SSK Maribora v nnedeljo 9. marca ob 10. uri dopoldne v »Sokolskem domu« Prijateljski boks-match proti Policijski SK iz Zagreba. V začetku aprila namerava 1SŠK Maribor povabiti boksarje zagrebške »Croatie«, tako da bo letošnja boks-sezona precej živahna. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dnne 9. marca g. dr. Klin Erik, Maribor, Grajski trg 1, poslopje Grajskega kina, telefon 22-19. Predavanje v okviru materinskega tečaja bo dne 11. marca t. I. vi »Ljudski univerzi«. Dr. Koprivnik govori o kirurških posegih v otroški dobi. Ljudska univerzo. V pondeljek, dne 10. marca priredi »Ljudska univerza« Proslavo. 100-ietnice smrti Petra lljiča Čajkovskega. O delu in življenju velikega skladatelja bo predava! g. dr. Dragotin Cvetko, njegove skladbe pa bo izvajal na klavirju rektor glasbene akademije g. Anton Trošt 'Narodno gledališče. Petek, 7. marca, zaprto. Sobota, 8. marca, ob 20. uri: »Razvalina življenja«. Premiera. Finžgarjeva proslava. Ne de Ha, 9. marca, ob 15, uri: »Carične Amazonke«.; ob 2Q. uri: »Jazbec pred sodnijo«; »Muha«; »Analfabet«. Gostovanje Klajičeve družine. Zanimiv konec tedna v gledališču. V soboto zvečer “bo proslava Finžgarjeve 70 letnice s 'premiero' njegove najboljše drame »Razvalina življenja«'. V nedeljo bo prva popoldanska ponpvitev letos -nad vse dobro uspele izvrstne Parmove operete »Čaričme Amazonke«, z v d čer pa "gostovanje znaite Klajičeve gledališke družine s tremi veselimi komadi v srbo hmškem-’ie*iku.i »Jazbec pred sodnijo«, »Muha« in »Analfabet«. IZ CESKE Članki nemškega novinarja WolIrama von Wohlmara so izšli v češkem prevodu, pod naslovom »Nemec o čeških problemih« v znanj praški založbi »Orbis«. Predgovor k tej knjižici s 7 članki in predavanji tiskovnega šefa protektorja ie napisal šef redaktor »Narodne Politike« dr. Crha. Dr. Crha povdarja, da Čehi v novem redu niso zgubili svoje svobode liska, tudi niso bili uniformirani, niti prisiljeni, da postanejo brezbarvni, temveč so si lahkoi našli svoje posebne naloge in lastno stališče do tega ali onega kroga čitateljev. Češki tisk je bil nasprotno v prejšnjih letih pod pritiskom dernioikratično-žddovskega režima, a danes je v službi propagande resnice. Proščenje pri Sv, Matčju je nudilo letos izredno sliko. Ves ogromni veselični prostor so obdali z žičnim plotom in so pobirali od* udeležencev vstopnino 1 krono za »Nemško zimsko pomoč«. Listi javljajo, da je vozilo iz Prage k Sv. Mateju v nedeljo 127 električnih voz in 151 priključenih voz ter da je bilo tam 30.000 ljudi in so se trije otroci zgubili, pa so jih sta-riši potem našli na policiji. Dva milijona kron za »Nemški rdeči križ«. ČTK javlja: Te dni je nakazala protektoratna poštna uprava nemškemu »Rdečemu križu« 60.000 kron kot decemberski izkupiček posebnih dobrodelnih znamk v korist nemškega »Rdečega križa«. S prejšnjimi nakazili poštne uprave so se prispevki od teh znamk zvišali na polna 2 milijona kron. Znamke so prišle v promet šele 2.9. junija 1. 1. in so bile do konca decembra popolnoma razprodane. Po končnem obračunu se bo izkupiček gotovo še povišal, tako da bo znesel nad 2 .milijona kron. Nove minimalne mezde je odredila protektoratna vlada za sezonsko delavstvo, za usnjarska in pilarska podjetja. Poljedelsko sezonsko delavstvo ima urno mezdo: moški 1.80 kron, ženske 1.30 kron, mladoletni pa manje. Ob žetvi se mezde zvišajo za 40 in 30 vinarjev. Nedeljsko delo se plača s 100 odst. pribitkom, za mlatev ob nedeljah in praznikih pa 150 odst. pribitek. »Masarykovi domovi« za starce in onemogle v Krči so dobili novo ime »Socialni zavodi glavnega mesta Prage«. Listi javljajo, da jih bodo te dni obiskali češki umetniki in v opoldanskem odimoru priredili tam umetniški nastop za prebivalce in postreženo osebje teh zavodov. Priprosta deklica na konzervatoriju. Iz Moravske Slovaške so nedavno piredili izlet vzornih občin v Prago. Med izletniki ie bila tudi ljudska pevkinja Drahuša Stiburkova iz Tvr-dovic. ki je s prednašanjem narodnih pesmi vzbudila v Pragi takšno pozornost, dai so ji omogočili nadaljnje študiranje na praškem konservatoriju. Češko steklo bedo letos razstavili v posebno veliki množini in izbrani zbirki na praškem pomladanskem sejmu, kjer bo imelo priliko tekmovati s steklarskimi izdelki iz Sudetov in ostalih krajev rajha. Tragična nezgoda nemške policije. V noči od 16. na 17. februarja t. 1. se je tragično ponesrečil tovorni avto nemške policije v Zlinu, ker so mu odrekle zavore. Avto je zdrvel v reko Drevnico. Čeprav je Prispela takojšnja poirioč, je vendar utonilo 16 policistov. Dne 20. februarja se ie vršila v policijski vojašnici žalna svečanost, pri kateri je zastopal načelnika nemške policije in protektorja višji po-kraiinski vodja, skupinovodja, državni tajnik K. H. Frank ter general von Kaimpetz. ČTK. Usmrtitev izdajalca. Dne 21. februarja je bil usmrčen 42 letni Maks Schaller iz Ascha v Sudetih, katerega je »Ljudsko kodišče« obsodilo zaradi veleizdaje na smrt, ker je od leta 1933 do leta 1938 bil v službi tuje poročevalske organizacije in je s temi zagrešil zločin veleizdaje. Iz Slovalka * , -j/ Slovaške železnice razpisujejo' mednarodni natečaj za dbbavo 400 tovornih železnih vagonov. Dalje bodo baip slovaške železnice ku-, pile še v tem l«tu za, 13 milijpnijv .JCs, o.igbnib avtobusov in tovornih avtov, ’ ' ‘ ...... 11 ii 'iste ©!»eie issa l!!!!!!l'llillll!ll!lllllllll!!l!lll!!lll!l!llllll!llill!i!i!ll!i!!llllilllllll!lllllllll!IIIIIIIIIIIIII!ll!lii!!lli!ll!lllll!!;!!lil!lil!l!!!i!lll!ll!ll!i!ll!ll!ll|||||||!lll! za damske in moške spomladanske plašče, obleke, kostume ter nepremočljivi hubertus loden, blago za uniforme. Vse dobit po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samo v Maribor, grl giaVEU policiji Češkem magazinu l!llllll!llllllli!!!i!llii!ll!llillillillilll!ll!ll!lllllliillll!!ll!lllll!llilill!lllliil!ll{|||l!II!!l!!ll!lill!lli!l!llill!llllllll!|||||!l!l!ll!il|||||||!l!||!|||!li!ll!lll||||||i|!ll!llll Rudarski upokojenci dobe zvfiana pokojnine Povišanje prispevkov za 15 odst. Glavna Bratovska skladnica je imela šanje prispevkov, ker vedo, v kakšnem dne 5. t. m. zasedanje v Ljubljani, Na seji se je sklenilo povišati prispevke za Bratovsko skladnico za 15 odst. S tem položaju so upokojenci, Upokojenci dobijo vsi po 10 odstotkov poviška ter se vsem zagotovi naj-povišanjem bo omogočeno izplačati sta-1 manjša pokojnina din 300 na mesec, rim in novoupokojemrn rudarjem višje dvojnim sirotam in vdovam pa din 200. rente. Prispevali pa bodo v to svrho Poročeni z nizko pokojnino prejemajo enak del lastniki rudnikov in banovin-, še družinske doklade in sicer 150 din ski bednostni fond 2 milijona dinarjev, j za ženo ter 50 din za vsakega nepre-Rudarski delavci so pristali na povi-■ skrbljenega otroka. Povišanje plač rudarjem državnih rudnikov ZAGORJE OB SAVi Delavsko - kmetska zadruga v likvidaciji. Lansko leto je bii izvršen v prodajalni »Gospodarske zveze« popoln preobrat. Pri tem sta morala iti oba poslovodji. Ta dva sta za seboj potegnila tudi člane, pristaše »Jugoslovanske strokovne zveze«. Takoj nato so si ustanovili lastno »DelaVsko-kmetsko nabavljalno in prodajno zadrugo«, katera je otvorila kar dve prodajalni, na čelu s prei omenjenima poslovodjema. Vendar izredni časi, pomanjkanje obratnega kapitala iti zdrava konkurenca, so Prisilile na likvidacijo ene prodajalne že v lanskem letu. En poslovodja je pravočasno, zapustil podjetje in našel pot nazaj, a drugi ima sedaj to žalostno dolžnost, da likvidira še drugo prodajalno. Politika in osebne ambicije so eno, a gospodarstvo je drugo. Občni zbor delavskega kulturnega društva »Naprej« se ie vršil v nedeljo, dtie 2. marca v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Izvoljen' je bil sledeči odbor: predsednik Marn Slavko, nam. Gostiša Franc, tajnik Stane Kamnik, nam. Marn Ivan, blagajnik Zakrajšek Ivan-nam. Krznar Leopold; revizorja: Jevšnik Ivan, Hudomol Franc; odborniki: Eberle Leopold I, Čebin Slavko, Krznar Ivan, Jevšnik Franc. — Nova uprava je sklenila oživiti delovanje. — Scdrugi, tudi odi vas je odvisen napredek delavske izobrazbe v našem revirju, Sodrugi, po-primimo vsi, .zlasti pa tudi oni, ki mislite, da ste pionirji delavske kulture, a ste to samo po imenu ali pa z delavskim znakom v gumbnici, Prireditve v naši dvorani se vrše brez vas, vidi se vas pa v drugih dvoranah, kjer le redko manjkate. Sodrugi, na delo, da bomo na bodočem občnem zboru lahko pokazali večje uspehe. Družncst! LAŠKO On že ve, zakaj... Neki gospod je nekje izven Laškega govoril, naj iživino izvažajo zadruge, živinorejci pa naj potrpe za denar. Je pač tako: pri izvozu živine imajo koristi vši: zadruga, izvozniki in kmetje. Kak ie razdelilni ključ dobička, pa nam ni znano ... Obeta se strogo nadzorstvo.,. Ker so odločujoči opazili, da se mnogi občani nikakor ne drže predpisov, bo v mestu uvedena precejšnja strogost in to: glede izvajanja policijske ure, zaradi česar opozarjamo lastnike lokalov, naj zapro krčme ob 11. uri, gostilne, hotele. kaivarne in restavracije pa ob 12. uri ponoči, da .se izognejo kaznim. Težke bodo globe (glede neprijav vodovodnih naprav: iz-livk, hidrantov, prh, klosetov itd. Vsi mojstri in gospodinje bodo morali takoj javljati pomočnike, vajence in služinčad, prav tako tudi hišni posestniki -svoje najemnike, že z ozirom na vodarino. Isto velja tudi glede nočnin tujcev, posebno v gostinskih obratih. Stroga je tudi kontrola mesarjev. V te namene je bila izdelana nova hišna matica za mesto. Izognite se nepotrebnim kaznim in globam! Nihče ne ve, kaj kupi. V Ljubljani, Mariboru, Celju in drugih mestih je običaj, da se meso prodaja strogo po ločenih kvalitetnih vrstah (1. 2, 3 itd.). Pri nas mora ubogi nameščenec ali pa delavec plačati tistih par dek mesa vselej kot prve vrste meso. Kako naj sploh vž, kai je kupil in od kake vrste živali je: ali je vol, krava, bik ali karkoli, Vsaj iz časopisja je videti, da je v drugih krajih v tem oziru malo drugače. 1 KRANJ * M ' Pregled dela protituberkulozncga dispanzerja v letu 1940. Tudi v minulem letu je proti-tuberkulozni dispanzer izvršil veliko delo ua zdravstvenem področju, kar dokazuje najbolje naslednji statistični pregled: Prvih pregledov je bilo 1249. ponovnih pregledov 1302, skupno torej 2551. Pueumotoraksov je bilo, 327, reutgenogramov 23, pregledov krvi 1575, bioloških reakcij 85, preiskav izmečka 123, oleotoraksov 2, bronhographie 2, punktacij 4 in zlatih injekcij 36. Med prvimi pregledi je bilo ugotovljeno: Odprte tuberkuloze 43, zaprte tuberkuloze 26, tuberkuloze drugih organov 4. sumljivih slučajev 21, eksponiratuh z0, drugih slučajev bolezni 217 in 3 nadz. slučaji. Za socialno skrbstvo je bilo izdano din 18.643.: Za zdraviia nepremožnim din 1231. Zdravstve-. tri pripomočki din 3028. Celokupni izdatki so znašali din 76.372. Proračun za leto 1941 znajta, okrog din 98.000. Zvišana je postavka za-.socialno skrbstvo za nad 30.000 din. Zaradi poslabšanja socialnih razmer je vedno več boiuikov, ki prosijo za podporo in zdravljenje v zdravilišču. Povišanje te Postavke je tudi samoobsebi razumljivo, ker so se ogromno podražile vse živhejske potrebščine in je temu primerno treba povišai tudi podpore. Da :.bj pa bilo delovanje dispanzerja, še uspešnejše. zlasti, kar se tiče zdravljenja 'siromašnih ' bo’nlkov. bi pa moralo biti več razumevanja za finančno podporo ligi, vsaj s strani tistih einiteljev, ki so pravzaprav dolžni podpirati vsakršno delo m korist narodnega zdravja. Izmed številnih občin, ki spadajo v področje delovanja dispanzerja nudita vsakoletno podporo samo občini Kranj z 10.000 din in Stražišče z 2000 din. Vse ostale podeželske občine pa gredo molče preko vseh prošenj, s katerimi1 se krajevna Protituberkulczna liga vsako leto obrača z zadosti utemeljenimi razlogi. To je zadosten dokaz, da te občine posvečajo zelo malo pažn.ie zdravju svojih občanov. V kratkem bo protituberkulozni dispanzer podal natančen predgied. koliko od zfebraj navedenih pregledov in ugotovitev odpade' na posamezne občine na področju svojega delovanja. O tem bomo še poročali. TRŽIČ To in ono. Novi občinski proračun za leto 1941 (cd 1. ap. do 31. dec.) izkazuje 1,288.676 din izdatkov in prav toliko tudi dohodkov. Vsi dolgovi znašajo din 2,474.705. Najeli bodo še novo posojilo za tlakovanje državne in občinske ceste v iznosu -din 300.000. Vsakoletne anuitete vseh posojil znašajo din 387.296. Za brezposelne je določenih samo din 1500, tlakovali bodo Cerkveno ulico, ki je na glasu zaradi blata in je predvidena postavka 150.000 din. Za popravo in vzdrževanje obč. zgradb je določenih din 120.000, za dovršitev vodovoda pa še din 40.000. Dohodek iz tovarniške trošarine je letos znižan na din 300.000. Banovinskih šolskih doklad plača Tržič din 350.000, proračun -osnovne šole, s kritjem banovine, pa znaša le din 100.000. Ogromno vsoto plačuje Tržič še za bednostni sklad. Mnoga javna dela bi lahko izvedli ob drugačni razdelitvi sredstev. Tožba zaradi vodovoda. V februarju smo imeli na okrožnem sodišču v Ljubljani zanimivo tožbo iz Tržiča glede novega vodovoda. Stvar se je končala tako, da je bil obsojen g. I. M., sicer pogojno, a bo moral vendarle plačati vse stroške kazenskega postopanja. — Na neki seji v Ljubljani se je g. I. M. zelo zavzel za vodovode v okolici Tržiča, Mogoče bomo na ta način prav dobro vnovčili stari vodovodni cevovod Tržiča. Če bo s prodajo tako hudo, kot je bilo- z gradnjo v deževni jeseni, tedaj bodo cevi zarjavele. Prav tako je omenil nujnost zavarovalnih del ob tržiški Bistrici, k čemer pa naj prispevajo v prvi vrsti podjetja, ne pa samo mali davkoplačevalci. CRNA PRI PREVALJAH Mladinsko-vzgojni zavod, edini te vrste v našem kraju, so pred nedavnim zaprli, ker so se nekateri nadebudni učenci zanimali tudi za druge predmete, ki niso bili v učnem načrtu zavoda. Vi . v Več socialne uvidevnosti! Lesni trgovci imajo v sedanjih časih zelo dobro konjunkturo. Na lesnem -skladišču »Amerika« ima neka ljubljanska družba zaposlenih več delavcev. Postopanje s temi delavci pa ni v skladu s človečnostjo. Družba najbrž niti ne ve za to, kako se postopa s temi delavci, zato pa hočemo o lem javno spregovoriti. V naj,hujšem .mraizu v letošnji zimi, je bilo naenkrat prepovedano delavcem, žagarjem brusnega lesa, -da bi si smeli med delom kuriti in greti premrzle ude. Tistih nekaj odpadkov, ki so jih -delavci porabili za kurjavo, menda ni preveč obremenjevalo -druž-binih izdatkov. Preje nekoč si je smela vsaka skupina pri delu zakuriti. Nadalje je bilo delavcem za Božič in N-ovo leto prepovedano, da bi si vzeli domov za kurjavo kakšne čoke, dasi vsa tukajšnja podjetja dajejo sviojim lesnim delavcem odpadke lesa za domačo kurjavo zastonj. Nekemu delavcu ie vsled mraza zmrznil prst na desni roki. Kljub temu, -da se je prst gnojil in je bil delavec nesposoben za delo, bi 'bil moral nastopiti službo. Ker pa tega ni mogel, je raje zapustil delo. Moral pa ie teden dni čakati na izplačil-oi mezde. — Za pustna veselje -pa so nekateri delavci na pustni pondeljek dobili odpoved. Odpovedana sta bila dva delavca domačina, ki sta kot prva začela z žaganjem brusnega lesa. Vso zimo sta vztrajala v hudem mrazu pri trdem delu, sedaj ko se je malo ogrelo, sta pa morala iti. Delavcem sp je zadnje čase stavljalo za vzgled nekega delavca K,, češ tako delajte kot ta delavec, pa boste tudi več zaslužili, Začudo pa je ta delavec zaprosil pri občini za brezposelno podporo. Sedaj res ne vemo, kdo ima prav, ali tisti gospod, ki je govoril o veliki storitvi tega delavca in njegovem; dobrem zaslužku, ali delavec. ki ie šel iskat brezposelno podporo, ker najbrž ni imel nobenega denarja več za preživljanje. — Kadar se kakšnega delavca odpusti brez odpovednega roka, naj se mu tudi zaslužek takoj izplača, -dla ne bo treba delavcu letati od enega do drugega in iskati svoje zaslužene pare. Na osnovi točke 7 zapisnika o sporazumu z dne 8. avgusta 1940 k »Delovnemu dogovoru za rudarje državnih rudarskih podjetij«, se je dne 27. februarja t. 1. sestal v Sarajevu odbor predstavnikov rudarjev, uprave državnih rudnikov in rudarske oblasti v svrho ugotovitve porasta draginje in temu primernega povišanja delavskih mezd. — Ugotovil je, da se je v času zadnjih treh mesecev do vključno decembra 1940 draginja povišala po splošnem indeksu »Narodne banke«, cene na malo, v 10 glavnih mestih v državi za 16 odst. — Vsled tega se za toliko odstotkov povišajo od 1. februarja t. 1. dalje temeljne in akordne mezde vseh kategorij delavstva. Ker prejema delavstvo, zaposleno v državnih rudarskih podjetjih, te poviške preračunano le na draginj-ske doklade, se te povišajo od sedanjih 220 na 270 odst. To znači, da znaša te- meljna plača kopača din 64.75 na zmeno. Ker prejemajo ti rudarji še rodbinsko doklado za otroke v znesku od 30 do 100 din mesečno, so sedaj mnogo na boljšem, kakor pa rudarji »Trboveljske premogokopne družbe«. »Razredni boj lahko preneha le tedaj, ako se odpravijo tudi njegovi vzroki«, je (dejal te dni maršal Petain delavstvu v -St. Etienu v Franciji. K«,n• • — —o-.. ^ ±, a«,le- V smrt jih je hotel zapeljati. Pijancu se ogni, pravijo trezni ljudje,. 18 l.etna blagajničarka Marta Zemljakova, natakar in godbenik ‘ v nekem nočnem lokalu v Zagrebu pa tega niso upoštevali in so se odpeljali s pijanim 23 letnim trgovcem z drvmi .Emilom Jeniriom v avtomobilu na nočni izlet. Jenin se ie naenkrat domislil, da bi bilo lepo, umreti. Dvignil fe roke od volana. Avto je zavozil v brzojavni drog in se razbil. Blagajničarka in Jenin sta dobila hude poškodbe. Plačilni in veseli godec sta jo srečno odnesla. MEŽICA Vprašanje preskrbe prebivalstva je eno najvažnejših vprašanj v naših rudarskih revirjih. Nekaj časa se je razpravljalo o vprašanju ustanovitve rudniškega konzuma. Toda izkušnje s sličnimi ustanovami po drugod so bile merodajne, da se je ta načrt opustilo. Razen tega imamo v naši dolini delavske konzume, pa tudi zasebnih trgovcev se ne manjka, da je vsaka nova gospodarska organizacija odveč. Delavstvo, pa ie tudi raje neodvisno kar se tiče nakupa, ker se je taka neodvisnost tudi v rednih razmerah dobro obnesla. Rudniški konnzum bi mogoče nekatere stvari prodajal ceneje, zato pa bi bili rudarji prizadeti na prejemkih, dočim bi ostale predmete, ki jih konzum ne bi imel, plačevali drago, kot vsi ostali ljudje. Ravnateljstvo rudnika se ie dalo prepričati o 'tem, da je stališče delavstva, pa tudi ostalih neposredno Prizadetih, uvaže-vanja vredno. Na seji Prehranjevalnih., odborov črnske in mežiške občine je bilo potem sklenjeno, da se zaprosi rudniško ravnateljstvo za posojilo dveh milijonov dinarjev, s katerim denarjem bi se nakupila rezervna hrana. Glavni ravnatelj je tej prošnji tudi ugodil in posebna delegacija je te dni v Ljubljani uredila vprašanje nabave rezervne hrane za naše revirje s »Prevodom«. Težave bodo z oljem in sladkorjem, S sladkorjem pa samo tako dolgo, dokler »Pogoa« tia Hrvatskem ne bo odstopil del v protektoratu, kupljenega sladkorja (1200 vagonov) »Prevodu«. Vidi se, da so poklicani v naših občinskih odborih načeli vprašanje prehrane na pravem mestu. Delavski zastopniki so s tem tudi pokazali, da se tudi v teh težkih časih spoznajo v gospodarstvu, ... « i-VvlUtC Delavski pravni svetovalec Iskanje pogrešenega otroka (Ruše) Vp ra. arij e: V Italiji imam nezakonsko hčerko, katero sem videl zadnjič ob prevratu leta 1919 v Trstu. Kam naj se obrnem, da zvem, če še živi in da dobim njen naslov? Odgovor: Ugotovite najpreje pri župnem uradu, ki je Vašo hčerko krstil, če še živi. Nato pa se obrnite na občino, ki naj zaprosi po našem zunanjem ministrstvu in naših konzulatih za sporočilo njenega naslova, pri čemur navedite, kje in kdaj je nazadnje živela. Poskusite pa tudi poizvedovati pri italijanskem konzulatu v Ljubljani. Grobarjeva mezda (Maribor) Vprašanje: Sem grobar na nekem rna- mnenju bi bilo primerno, da se vsi grobarji nekako organizirate in nato skupno obrnete na bansko upravo ali ministrstvo socialne politike s spomenico, v kateri navedete, kako se izrablja Vaša delovna sila in prosite, da se oblastveno zaščiti tudi Vaše delo pred izrabljanjem. Odtegljaji od mezde za druge delavce (Celje) Vprašanje: Dela nas skupno v eni skupini šest, plača pa se razdeli na 7 ljudi. Delamo na akord in imamo od enega izdelka skupno po din 5. kar bi se moralo razdeliti le med nas, ki delamo; podjetje Pa nam od tega zaslužka del odtegne za sedmega delavca. Prosil sem že pravnega svetovalca za nasvet. riborskem pokopališču z mesečno plačo din pa ste mi sporočili, da Vam sporočim, če je 700 Od tega se mi odtegne še din 50 za bol-'med nami delavci in podjetjem kak dogovor, niško blagajno in davke. Najrevnejši pogreb 1 da prispevamo od svoje plače za sedmega de-pa stane din 750. Ali ne veljajo za mene vsaj i lavca. V našem podjetju pa ni nikakega do-minimalne mezde in sploh kaka zaščita, da bi govora in nam tudi sporočite, če lahko zahte- mogel človeka dostojno živeti? Odgovor: Pokopališča so dejansko tudi nekako podjetje, ker se oddajajo omejeni prostori v najem proti plačilu za gotovo dobo let varno take odbitke tudi za nazaj? Odgovor: Po zakonu Vam podjetje nima pravice odtegovati za delavca, ki ne dela; od Vaše mezde. Ako ni take določbe tudi v ko- in se po preteku tega razdobja bodisi pobere lektivni pogodbi, niti v pogodbi med Vami in nova najemnina, ali pa daie prostor zopet; podjetjem. Vam podjetje neupravičeno odte-drugemu v najem. Za lastnike pokopališč soiguje za tega delavca. Povračilo dosedanjih tudi večinoma zelo donosna. Kolikor je nam (odbitkov lahko zahtevate. Svetujemo pa Vam, znano, imajo tudi lastniki /seti mariborskih pokopališč prav lepe dohodke. Kupnina za te parcele je gotovo že davno večkratno poravnana. Lastnica pokopališča, na katerem Vi delate, je pa cerkev. Toda določbe uredb o minimalnih mezdah veljajo le za industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja, kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate in sicer za vse pomožno osebje. Ki je zaposleno v teh podjetjih z umskim ali telesnim delom za nagrado. Med pomožno osebje bi Vas že lahko prištevali. Cerkvene občine pa žal ni mogoče podrediti pod nobeno S°J’" njih podjetij, ki so našteta v členu 32 uredbe o določanju minimalnih mezd. Nadalje ie \ ase delo tudi čisto posebne vrste, ki spada boli med dela od kosa, torej akordno in ni stalno, tako da bi te minimalne mezde za Vaše opravljene ure tudi ne zadoščale. 1 udi sicer Vase službovanje ni doslei z nobenim zakonom posebej zaščiteno. Plačujejo Vam torej lahko, kolikor Vam hočejo, dokler ste seve Vi voljan za 'tako plačo koPati grobove. Po našem , da zahtevate od podjetja, da pojasni, zakaj in na osnovi česa Vam odteguje, da boste tako ugotovili, ali res odteguje podjetje za delavca, ki Pri Vašem delu ne sodeluje. Mesar, 55 let star, samski išče dobro družico za zakon. Ponudbe pod „ Sreča" na upravo Ne delamo hiSe zastonj pač pa po sedaj najnižjih cenah; izdelujemo tudi načrte vseh vrst Graditelj Rolak & Comp., Trbovlje I I Zvočni kino Pobrežje 8. in 9. marca HONOLULU POZORI Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po na j višjih dnevnih cenah tvrdka JUSTINI GUSTINČIČ MARIBOR, Kneza Koclja ulica št. M, telefon 21-30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 24-94 Vsakovrstne odpadke papirja in cunj kupuje In plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Maribor* Pobralje, Cankarjeva 16 Nakupevalalo: Muikor, Kopališki in vi«al Ptuiski-Tii^k« c. (GiutioCit) Izdala In urejuje 'MtU Jelen V. Mariboru, s Tista LJudsta tiskarna 3. % % Maribora, predstavnik V. Eržen v Maribora. ■■