PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
Čedad
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 254 (14.345)
Trst, nedelja, 1. novembra 1992
Iz krogov italijanskega zunanjega ministrstva
Meja s Slovenijo ’ vprašajem
m
Ulit
Morebitne spremembe le po predhodnem dogovoru 0 drugih vprašanjih se Italija namerava pogajati
RIM — V krogih italijanskega zunanjega ministrstva so odgovorili na polemike, do katerih je prišlo v tržaških nacionalističnih krogih glede formalnega vprašanja o veljavi ali neve-ljavi Osimskih sporazumov. Te polemike so izbruhnile po enostranski izjavi Republike Slovenije glede številnih sporazumov, ki so bili sklenjeni med Italijo in bivšo Jugoslavijo. Far-nesina je že pred dnevi izjavila, da je Slovenija ravnala v skladu z mednarodnimi običaji, ki ne predvidevajo formalnega akta za obnovo pogodb.
V krogih Farnesine so sedaj zbrali naslednje pripombe. »Znano je,« opozarjajo, »da vprašanje meja med Italijo in državami, naslednicami bivše Jugoslavije, ne more biti enostavno povezano z veljavo ali neveljavo Osimskih sporazu-mopv. Po sprejetju helsinškega
sklepnega dokumenta morajo namreč vse evropske države spoštovati obstoječe meje, ne glede na to, po kateri pravni ali politični poti je prišlo do njihove določitve. Na vsak način bi lahko samo predhodni dogovor med zainteresirami vladami zasledoval morebitne spremembe.«
»Glede vseh drugih vidikov Osimskih sporazumov,« opozarjajo še na italijanskem zunanjem ministrstvu, »ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje, na obmejne odnose, na sodelovanje na pomorskem in prevoznem področju, na odškodnino ali pa vnovično pridobitev nacionaliziranega italijanskega premoženja, na mednarodno sodelovanje, je bilo že večkrat napovedano, da ima Italija namen predlagati pojaja-nja, ki naj bi omogočila revizijo NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob nasprotovanju Karadžiča in bosanskohercegovskih Srbov
Vlada BiH podprla načrt nove ustavne ureditve
Vanče »upa«, da bodo Srbi spremenili svoje odklonilno mnenje Zgražanje ob srbskih napadih na civiliste, ki bežijo iz okupiranega Jajca
LJUBLJANA — Vlada BiH je sporočila, da sprejema osnutek nove ustave Bosne in Hercegovine, ki predvideva razdelitev države na sedem do deset avtonomnih pokrajih. O tem je obvestila generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija in sopredsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji lorda Owna in Cyrasa Vancea. Slednja sta predvčerajšnjim na tiskovni konferenci po pogovorih s hrvaškim predsednikom Franjom Tudjmanom izjavila, da njun predlog o notranji ureditvi BiH načelno sprejema tudi vodstvo Hrvatov v BiH.
Predlog je do sedaj odklonil le vodja bosanskohercegovskih Srbov Radovan Karadžič, je dejal Cyras Vanče in ob tem izrazil »upanje« da bo vodstvo Srbov le spremenilo mišljenje.
Medtem pa se v Bosni nadaljujejo srditi boji. Kot poroča Reuter, je več kot pet tisoč beguncev iz okupiranega Jajca noč preživelo na prostem, večjo varnost pa iščejo v Travniku. Ves čas so nanje streljali s topovi, očividci pa tudi trdijo, da je bilo ob tem več oseb ranjenih, ena žena pa je bila smrtno ranjena. O tem je razpravljal tudi Varnostni svet OZN in od srbskih sil v BiH zahteval, naj takoj ustavijo napade na civiliste. Ostri boji so potekali tudi na območju vzhodne Bos-ne, predvsem v bližini Zvornika, Višegrada in Žepe, Sarajevo pa so po razmeroma miri noči srbske sile obstreljevale s teškimi topovi, poskušale pa so tudi pehotni prodor v središče mesta. Tudi v bihaški regiji
so bili srditi spopadi, predvsem na vzhodni strani te občine.
V Sarajevu so se predstavniki treh vojsk, kot poročajo agencije vendarle dogovorili o odprtju prometnega koridora med glavnim bosanskohoercegovskim mestom in hrvaško luko Ploče, iz Beograda pa se je odpravil humanitarni konvoj namenjen sarajevskim otrokom. Direktor UNICEFA James Grant, ki je bil na čelu konvoja, je ob tem povedal, da bo ta humanitarna organizacija v prihodnjem tednu otroka vsak dan v BiH poslala po en konvoj.
Bosanskohercegovski predsednik Alija Izetbego-vič je po turneji v islamskih državah, kjer naj bi zahteval večjo pomoč za svojo državo, prispel v Tirano. S tamkajšnjimi voditelji se je pogovarjal predvsem o možnosti za ohranitev miru na Kosovu, posredno pa tudi v Makedoniji.
O Makedoniji je bilo govora tudi v pismu srbskega predsednika Slobodana Miloševiča grškemu pre-mieru Konstantinu Mikotakisu. V njem ga obvešča, kot je sporočila grška vlada, da Srbija podpira grško stališče o menarodnem priznanju Makedonije. Grška namreč ni pripravljena priznati Makedonije pod tem imenom, ker meni, da pripada njej.
Sporočilo o tem je Slobodan Miloševič poslal potem, ko je jugoslovanski premier Milan Panič objubil, da bo »ZR Jugoslavija« prihodnji teden začela proces priznanja Makedonije. (NIA)
Slovenska predvolilna prerokovanja in raziskave
V Firencah so ljudje občutili strah kot med katastrofalno poplavo leta 1966
Neurje je s poplavam prizadelo Toskano Meteorologi napovedujejo nove padavine
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V Sloveniji so v modi raziskave javnega mnenja. Dnevniki in drugi tisk so polni raziskav in prerokovanj, kako bodo volili Slovenci decembra na drugih večstrankarskih volitvah. Vse prognoze so skrajno dvomljive, saj se sprašuje za mnenje ljudi, za nekaj osebno človeškega in odgovori so pogosto čustveni. Mnogi nočejo odgovoriti, volili pa bodo. Nič manj pa ni pomemben politično zanimiv pojav, da se še vedno dobra polovica ni odločila. Volilno telo koleba, kar je rezultat tudi določenega razočaranja, ker večstrankarski demokratični sistem, svobodna, neodvisna in suverena Slovenija niso avtomatično prinesli višje življenjske ravni, udobja in manj dela temveč prav obratno padec standarda, brezposel-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
FIRENCE — V noči na soboto so Firence doživele delno reprizo katastrofalnih poplav leta 1966, le da je tokrat vodna stihija prizadela predvsem predmestja in ne zgodovinskega centra, saj bregove ni prestopil Arno temveč do včeraj zanemarljiva potoka Mugnone in Terzol-le, ki se izlivata v Arno. Hlodi in drugi material so namreč začepili strugo obeh potokov, tako da so si narasle vode utrle pot kar po ulicah in cestah severnih četrti Firenc (na zgornji sliki AP). Deroča voda je s seboj odnašala parkirane avtomobile, ki jih je odlagala ob zavojih potoka in drugih pregradah (Mugnone je avtomobile »odložil« pri železniški postaji Romi to, na spodnji sliki AP).
Mugnone in Terzolle sta se vrnila v svoji strugi, saj je občinski odbor mimo običajne procedure raznim podjetjem ukazal, naj z mehanizacijo odstranijo umetne pregrade (hlo-
di, dračje in smeti). To bo bržkone povzročilo precejšnje polemike, saj potoka ne bi prestopila bregov, če bi bila njuna struga vzdrževana. Oba potoka pa sta »poskrbela« za večurno prekinitev železniškega prometa in za daljši električni mrk. Za njima je ostalo nepopisno razdejanje, saj je voda vdirala v kleti in v pritličja, zalila ševilne veleblagovnice in celo tri šole. Gasilci so ure in ure s črpalkami odstranjevali vodo, da so lahko vzpostavili količkaj sprejemljive razmere. Sedaj bo treba odstraniti nekaj centimetrov blata in mulja in očistiti vse odtočne kanale.
Manj sreče je imelo prebivalstvo občine Poggio a Caiano, kjer je bregove prestopila reka Ombrone, saj je v številnih krajih voda dosegla poldrugi meter višine, tako da so morali gasilci ljudi reševati z anfi-bijskimi vozili, s čolni in gumenjaki.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Spominska slovesnost ob 50-letnici postavitve taborišča v Gonarsu
Skrb za resnico,
RUDI PAVŠIČ
GONARS Slovenska skupnost in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice so se včeraj popoldne spomnili 50—letnice taborišča v Gonarsu, ki so ga italijanske vojaške oblasti postavile v začetku leta 1942.
V tem kraju sta bili dve taborišči, večje za civilne internirance, in manjše za častnike razpadle jugoslovanske vojske. Čeravno ni bilo plinskih celic in krematorjev je v Gonarsu umrlo nad 400 internirancev, od katerih je bilo največ otrok. Leta 1973 so na pobudo slovenskih organizacij in takratnih jugoslovanskih pristojnih oblasti uredili kostnico.
»Naša zahteva je, da te žrtve najdejo častno mesto v našem zgodovinskem spominu, v zgodovinopisju, a tudi v zavesti širše italijanske javnosti, saj ne nosi le nemški narod brazgotin preteklega totalitarizma, nasilja in zločinov«, je na slovesnosti
pravico in sožitje
poudaril Ivo Jevnikar, deželni tajnik Slovenske skupnosti.
V svojem nagovoru je omenil, da je ob nacifašis-tičnem nasilju žrtve povzročila tudi krvava bratomorna vojna na Slovenskem in da »so po vojni v matici nekateri romali iz nemških taborišč v domače zapore in tudi v smrt prej od Nemcev zaprti anglofilski protikomunisti, potem pa, po stalinističnem receptu, tudi bivši komunistični zaporniki.«
Jevnikar je svojo pozornost namenil tudi zdajšnjemu položaju v bivši Jugoslaviji ter se zaustavil pri nekaterih aktulnih temah še posebno na Tržaškem in pri tem ugotovil, da moramo na žalost toliko energij posvečati samoobrambi, medtem ko bi jih lahko namenili bolj ustvarjalnim in občekoris-tnim pobudam.
Na slovesnosti v Gonarsu je verski obred opra-■ vil msgr. Kazimir Humar, pel pa je mešani zbor Rupa-Peč.
Po 377 letih Cerkev uradno priznala svojo zmoto, ko je obsodila znanstvenika iz Pize
Papež Janez Pavel H. jasno poudaril: nov primer Galileo se ne sme ponoviti
Bill Clinton spet povišal prednost
VATIKAN — Nov primer Galileo se ne sme ponoviti, nikoli več ne sme priti do »tragičnih medsebojnih nesporazumov«. To je včeraj izjavil Janez Pavel II. (na sliki AP) pred člani papeške akademije znanosti in pred številnimi kardinali in s tem formalno in dokončno priznal, da je pred 377 leti Cerkev naredila napako, ko je obsodila kot heretične heliocen-trične teorije znanstvenika iz Pize.
Kot piše v poročilu, ki ga je izdelala komisija, katero je za ta primer leta 1979 imenoval sam papež, je šlo za napako v dobri veri, saj so tedaj menili, da bi priznanje Kopernikove teorije (ta je v središče tedaj znanega vesolja postavljala sonce) v bistvu lahko rušila katoliško tradicijo. Zaradi te zmote pa je Galileo prestal veliko hudega. Primer Galileo, je dejal Janez Pavel II., je že od leta 1700 postal simbol zanikanja vsakega znanstvenega napredka s strani Cerkve, ali pa mračnjaškega dogmatizma, ki nasprotuje svobodnemu iskanju resnice. Vse to je številne znanstvenike pripeljalo do tega, da so bili v dobri veri prepričani,
da gre za nezdružljivost med znanostjo in njeno raziskovalno etiko na eni strani ter krščansko vero na drugi. Da se ne bi ponovil »primer Galileo«, je naglasil papež, morajo teologi biti na tekočem z znanstvenimi pridobitvami. S svoje strani pa morajo znanstveniki prizanti, da je ob njihovem raziskovanju, ki pripada »horizontalnosti človeka«, tudi »vertikalna pot«, ki pelje k »smislu obstoja in delovanja človeka«.
Rehabilitacijo Galilea sta z zadovoljstvom pozdravila Nobelova nagrajenca Rita Levi Montalcini in Carlo Rubbia, ki sta tudi člana papeške akademije znanosti. »Šest let sem član te akademije,« je izjavil Rubbia, »in pristavil, da Cerkev danes kaže izredno odprtost za probleme znanosti. S svoje strani je Zichic-hi pristavil, da je Janez Pavel II. že nekaj mesecev po svoji izvolitvi v bistvu rehabilitiral Galilea: 30. marca 1979 je namreč izjavil, da sta znanost in vera dar boga in da je Galileo odprl človeštvu novo pot za raziskovanje narave.
NEW YORK — Po zadnji son-daži, ki jo je objavila televizijska mreža CNN, se je prednost demokratskega kandidata za predsedniško mesto ZDA Billa Clintona spet povečala: sedaj ima 49 točk, njegov glavni tekmec George Bush pa 39. Daleč zadaj je Pe-rot, ki naj bi zbral le 14% glasov. Podobna anketa je dan prej Clintonu pripisovala le točko prednosti.
Volitve bodo 3. novembra, vendar se ne bo odločalo le o stolčku v Beli hiši. Američani bodo morali obnoviti vseh 435 sedežev v zbornici, tretjino senata in izbrati 12 guvernerjev. Poleg tega se bodo izrekali o 232 krajevnih referendumih (evtanazija v Kaliforniji, lov na medveda v Koloradu, smrtna kazen v VVashingtonu, itd).
Na pokopališču v Razkritju danes vsi sveti brez župnika
Lira se kmalu vrne v evropsko kolesje
MARIBOR — Slovenski verniki župnije v Razkrižju v občini Ljutomer v Pomurju, ki si že več mesecev prizadevajo, da bi v svoji župnijski cerkvi imeli maše tudi v slovenskem in ne samo v hrvaškem jeziku, so se pred praznikom vseh svetih odločili še za eno »protestno akcijo«.
Tako so slovenski verniki v Razkrižju, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi bili v Sloveniji nekakšna slovenska nacionalna manjšina, ki bi morala spremljati verske obrede v hrvaščini, nasloviti na tamkajšnjega hrvaškega župnika Stjepana Slavičeka pismo. V njem ga seznanjajo, da bodo danes, na dan, ki ga »na poseben način posvečajo druženju z naj držaj imi, ki so že zapustili to zemeljsko razsežnost in živijo v luči resnice in ljubezni«, sami pripravili na pokopališču molitveno srečanje. »Prosimo vas, da s svojo navzočnostjo ne ovirate še naprej uresničevanja naše upravičene težnje po mirnem in prijateljskem sožitju med vsemi krajani in da
pred Bogom in svojo vestjo premislite ali je vaše bivanje v našem kraju resnično v blagor ljudi in našega človeka in duhovnega napredka«, so pravtako slovenski vrniki zapisali v pismu hrvaškemu župniku in dodali: »V upanju, da naši klici končno le dosežejo vašo človeško in duhovniško zavest, vam izražamo naše razumevanje in dar molitve«.
Slovenski verniki, ki si prizadevajo, da bi župnijo v Razkrižju izvzeli iz zagrebške nadškofije ter jo dali pod jurisdikcijo mariborske škofije, so župnijsko cerkev Svetega Janeza Nepomuka zapečatili 23. avgusta, ker tamkajšnji hrvaški župnik ni uslišal njihove želje, da bi imeli verske obrede v slovenskem jeziku. Od takrat v cervi v Razkrižju ni več ne maš, ne krstov in ne porok. Sedaj pa so slovenski verniki »svojega« hrvaškega župnika Stjepana Slavičeka pozvali, naj se ne udeleži molitve in verskega obreda ob Dnevu mrtvih oziroma za Vse svetnike na župnijskem pokopališču. Zdi sem,da je
»verski spor« v Razkrižju s tem dosegel vrhunec.
Spor med slovenskimi verniki in hrvaškim župnikom v Razkrižju pa je dobil svojo razsežnost tudi v »civilni družbi« in pravni državi. Tako hrvaški župnik Stjepan Slaviček ni dobil slovenskega državljanstva, za katerega je zaprosil, nekateri Raz-križani pa terjajo tudi, da bi ga proglasili za »nezaželjeno osebnost v Sloveniji«.
Kljub temu, da cerkveni dostojanstveniki in državni funkcionarji v Sloveniji opozarjajo, da se bo problem župnije v Razkrižju razrešil kakor hitro bo dokončno določena in ratificirana državna meja med Hrvaško in Slovenijo, ki v Razkrižju ni sporna, borba med slovenskimi verniki in hrvaškim' župnikom ne pojenjuje. Nasprotno! Razmere v Razkrižju se iz dneva v dan zaostrujejo in trenutno sporu ni videti konca. Kar tudi dokazuje ocena slovenske policije, da je današnja pobuda Razkrižanov protizakonita.(NIA)
RIM Lira bo kmalu spet vstopila v evropski denarni sistem. To izhaja iz govora, ki ga je imel ob 68. svetovnem dnevu varčevanja guverner Bance dTtalia Carlo Azeglio Ciampi. Varčevalce, »ki podpirajo enega od stebrov gospodarstva«, je pozval, naj premostijo krizo zaupanja v sistem Italija, saj so že vidni prvi pozitivni učinki finančnih in drugih ukrepov Amatove vlade za zapolnitev vrzeli v državnem proračunu.
Prav ti učinki (v prvi vrsti okrepitev lire nasproti nemški marki) pa odpirajo liri možnost vrnitve v evropsko menjalno košarico. »To je še toliko bolj nujno, ker je parlament z ratificiranjem pogodbe iz Maastrichta potrdil našo evropsko usmerjenost«, je poudaril guverner Ciampi, obenem pa odločno posvaril pred ponovnim izbruhom inflacije, ki jo je označil kot najhujšo nevarnost za prebivalstvo.
•	Meja s Slovenijo
teh sporazumov, tako da bi jih prilagodili dejanskim razmeram.«
»Ko je Italija vzela na znanje noto Slovenije, da je glede na svoje ozemlje sprejela vse prej obstoječe sporazume z bivšo Jugoslavijo in da je do tega sprejetja prišlo v skladu z mednarodnimi običaji, pa si v ničemer ni prejudicirala«, poudarjajo še na Farnesini, »pričetek pogajanj s Slovenijo za njihovo posodobitev. Navsezadnje tudi izjave, ki jih je v imenu svoje vlade dal slovenski veleposlanik Marko Kosin v četrtek v Trstu, potrjujejo utemeljenost te trditve in pričajo o pripravljenosti Ljubljane, da nadaljuje po tej poti.«
»Torej,«, pravijo še v krogih italijanskega zunanjega ministrstva, »v nasprotju s tem, kar nekateri trdijo, niti slovenska nota niti zadržanje Italije, ki jo je vzela na znanje, ne preprečujejo primernih posodobitev teh sporazumov. Niti slovenska nota niti zadržanje Italije,« zaključujejo na Farnesini, »ne odražata, kot nekateri skušajo podtikati, da bi bila Italija v podrejenem položaju. Saj, kot je priznal sam veleposlanik Kosin, razvoj vprašanj, povezanih z izvajanjem Osimskih sporazumov, ostane v glavnem v rokah rimskega parlamenta in vlade.«
•	Slovenska
nost in cel kup nevšečnosti.
Raziskava se razlikujejo med seboj. Vendar lahko kljub vsemu ugotovimo nekatere skupne trende. Štiri stranke, naj bi presegle, ali se vsaj približale številki dvajset odstotkov, druge tri stranke podo presegle prag in imele svoje predstavnike v parlamentu, vsem ostalim strankam in strančicam pa grozi izginotje.
Štirje »veliki« so: demokrati, krščanski demokrati, liberalni demokrati in prenovitelji. Demokrati po nekaterih raziskavah presegajo, po drugih se dotikajo 10 %, vse ankete pa potrjujejo njihov vzpon. Krščanski demokrati so bili globoko pod 10%, toda njihov vpliv pa se z razgi-banjem volilne kampanje še veča. Očitno so pričele delovati kapilarne organizacije, objektivna povezava s cerkveno strukturo pa tudi obujeno zanimanje za to stranko. Toda malo verjetna so predvidevanja, da bi presegli 20 odstotkov, še manj pa, da bi dosegli trideset ali celo štirideset odstotkov. Po poti so se izgubili glasovi Kmečke zveze, sedanje ljudske stranke, saj sta obe katoliški stranki skupaj na zadnjih volitvah presegli 25 odstotkov.
Liberalni demokrati po vseh tovrstnih prerokovanjih prednjačijo, saj so krepko nad desetimi odstotki in če se bo ta trend obranil, bodo lahko dosegli celo četrtino vseh slovenskih glasov. Toda čutiti je notranji razkol, trenja in s tem v zvezi tudi nekatere težave. Končno so tu prenovitelji. Prerokovali so jim poraz in izginotje, prišlo pa je do utre j vanj a pozicij in ne bi bilo veliko presenečenje, če bi ponovili prvi rezultat, ko so bili s 17 odstotki relativno najmočnejša slovenska stranka.
Druga skupina vsebuje tri manjše stranke, ki trenutno nimajo niti 3,6 odstotka glasov, kar pa je nujen minimum za preživetje. Vendar so relativno blizu tej magični črti in ob upoštevanju neodločenih bi jo lahko tudi presegli.
To velja predvsem za socialdemokrate in za zelene^ ki imajo nekoliko boljše pozicije. Številne manjše stranke slovenske desnice in celo skrajne desnice pa so s Pirnatovo narodno stranko, s kmečko zvezo in s kranjskimi liberalci pod 3,6 odstotka, tako da je res malo verjetno, da bi uspeli in prišli v parlament. Zato pa se krepi slovenska skrajna desnica z Zmagom Jelinčičem na čelu, ki
je po teh prognozah že zelo blizu trem odstotkom in počasi, toda vztrajno narašča. Vse torej kaže, da bo v slovenskem parlamentu tudi skrajno desna neofašistična parla-mentrana skupina.
Iz vsega dosedaj povedanega pa tudi izhaja, da bi za sestavo nove vladne večine bila potrebna zapletena koalicija vsaj treh od štirih velikih strank, z obema manjšima povrh. V nasprotnem primeru bi bile morebitne večine zelo tesne, za nekaj poslanskih glasov razlike. To pa tudi obrazložuje, zakaj je volilni boj tako oster in vroč, saj so res vsi proti vsem. Prenoviteljem gre za nohte, ker ne bi hoteli biti izločeni in iz pogajanj in koalicij. Med liberalnimi demokrati in demokrati se bije boj za prvenstvo. Kdo bo sestavil vlado, kdo bo imel večji vpliv? Krščanski demokrati želijo dobiti ponovno oblast v svoje roke s pomočjo slovenske desnice, če bo šlo po sreči, drugače pa v koalicijah z drugimi strankami.
Prav tako ostra je predsedniška kampanja, čeprav je očitno, da vse raziskave dajejo predsedniškega kandidata Milana Kučana tako visoko, da skoraj ni več možno presenečenje. Po nekaterih ima zagotovljenih 70 odstotkov glasov, po raziskavi demokratov, ki se nanaša na tri tisoč anketirancev celo 75 odstotkov, obstaja tudi raziskava, ki govori o 80 odstotkih. Celo primerjave med Kučanom in drugimi kandidati so za sedanjega predsednika izredno ugodne. Na primer polovica vo-lilcev krščanske demokracije ne namerava voliti svojega kandidata, ker bo volila Kučana. Prav zato smo priča tako nizkim udarcem in tako strupenim polemikam proti Kučanu. Med ostalimi kandiati vzbujata nekoliko zanimanja samo krščanski demokrat Bizjak in demokrat Kacin.
Volina kampanja pa je šele na začetku, tako da so vsa ta predvidevanja in napovedovanja še skrajno nezanesljiva. Možna so torej presenečenja, vendar najbrž ne več v osnovnih ugotovitvah: Slovenija se deli
na tri - štiri velike politične skupine: socialdemokratsko na levi, de-mokratsko-liberalno na sredini in katoliško-laično-konfesionalno na sredini in na desnici. Razmerje sil med njimi bo odločalo podobo in politično usmeritev. Velika večina volivcev preko 70 odstotkov, pa je laična, demokratično rahlo levo usmerjena, to je center, toda levi center. Velika večina zavrača desni center, povratek k predvojnem katolicizmu. Pri vsem tem igra vedno manjšo vlogo revanšizem, saj ni več važno, kaj je v prejšnjem režimu nekdo bil.
Ta trend najbrž potrjuje tako izredna in izrazita podpora predsedniku Milanu Kučanu, sedaj ne več samo kot zahvala za miren prehod in enega sistema v drugi, temveč kot garanta zelo široke demokratične, toda laične in socialno obarvane usmeritve.
• Neurje v Toskani
Kritičen je položaj tudi v zgornji dolini Arna, kjer so morali na območjih Figlieneja, Regella in Casen-tina poseči z anfibijskimi vozili. Zapleti so bili tudi na širšem območju Siene, predvsem pri kraju Poggibonsi.
Zaradi zemeljskih usadov in plazov je na desetine in desetine državnih, pokrajinskih in občinskih cest zaprtih širom Toskane. Za nekaj ur je bila celo zaprta hitra cesta Firence-Piza-Livorno.
V štabu civilne zaščite so do skrajnosti zaskrbljeni, saj meteorološke napovedi ne obetajo nič dobrega. V prihodnjih urah bi morala nova perturbacija prizadeti predvsem Ligurijo in Toskano, tako da ne vedo, kaj se bo zgodilo z že dovolj razmočeno zemljo. Arno je razen v zgornjem toku včeraj še nekako prestal preizkušnjo, če pa se bo dež stopnjeval in bi začel obenem pihati jugo, se marsikdo boji, da bi lahko Arno prestopil bregove tudi v spodnjem toku.
To bo mogoče preprečiti edinole, če bodo vsi družbeno-gospodarski subjekti ravnali odgovorno in če bodo industrijci in trgovci usmerili vse svoje napore v večanje proizvodnje in zaposlenosti, ne pa zgolj v iskanje osebnega profita.
GLASBENA
MATICA
TRST
KONCERTNI ABONMA 1992/93
SPORED
13. novembra 1992"
Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Ljubljana Solistka: Jasna Corrado-Merlak, harfa
Dirigent: Marko Letonja Kogoj - Merku, Rodrigo, Bartok, Strauss
21. novembra 1992*
Zbor »Jacobus Gallus«, Trst Dirigent: Stojan Kuret Scenska glasba V kraljestvu palčkov, otroški, dekliški in mešani zbori Marija Kogoja
26. novembra 1992*
Stelia Doz, sopran Neva Merlak, klavir Kogoj, Grbec, Merku, Schonberg, Berg
18. decembra 1992*
Tomaž Lorenz, violina Alenka Šček, klavir Kogoj, Dallapiccola, Britten
4. februarja 1993*
Duo:
Beatrice Zonta - Vesna Zuppin Clementi, Schumann, Kogoj (štiriročno),
Martinu, Lutoslawski, V. Gelmetti 18. februarja 1993*
Giorgio Marcossi, flavta Lino Urdan, klarinet Vojko Cesar, fagot Vidali, Sofianopulo, Coral, Merku, Nieder, Bilucaglia, Dominutti, Zanettovich
11. marca 1993*
Godalni kvartet Glasbene matice Sodeluje Francesco Furlanich, fagot
Merku, Mendelssohn, Reicha, Tesakov
6. aprila 1993*
Jurij Likin, oboa Sergej Gromov, violina Ilia Zukovski, violončelo Jurij Gildjuk, klavir Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rahmaninov, Falik
22. aprila 1993***
Ljubljanski madrigalisti Dirigent: Matjaž Sček I. Šček - Š. Kovač, F. Martin
*** Koncert bo v cerkvi Madonna del Mare
*’ Koncert bo v Kulturnem domu
* Koncert bo v gledališču Miela
Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418605, od 10. do 12. ure.
V Beneški Sloveniji
Spomin na padle
ČEDAD — Dneva mrtvih so se tudi v Beneški Sloveniji spomnili z vrsto spominskih slovesnosti, katerih so se udeležili predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov Italije, Zveze borcev iz sosednjih slovenskih občin, generalnega konzulata Slovenije v Trstu in domačih organizacij, ki delujejo v Zvezi Slovencev iz videmske pokrajine. Vence na grobove in k spomenikom padlim so položili v Topolovem, Štoblanku, Svet Lenartu, Gorenjem Tarbiju, Černetičih, Praprotnem, Čeneboli, pod Matajurjem in v Reziji. Povsod so bili prisotni domači zastopniki javnih uprav in organizacij, moška zbora iz Dolenje Trebuše in Grahovega pa sta zapela padlim.
Osrednja slovesnost je bila v Čedadu ob prisotnosti pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Federica Vincen-tija, predsednika Zveze borcev iz Tolmina Andreja Rota, zastopnikov beneških organizacij in tolminske občine. Na njej sta spregovorila čedajska podžupanja Michela Bacchetti in generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Šušmelj.
Bacchettijeva je podčrtala zaskrbljujoče pojave rasizma in nacionalizma, ki se opažajo v Evropi, ter izrazila željo, da bi se bratomorna vojna v bivši Jugoslaviji čimprej končala. Temačne oblake, ki se zgrinjajo nad Evropo, je treba čimprej ostraniti, saj je drugače v veliki nevarnosti naša skupna bodočnost.
Jože Šušmelj je omenil, da epohalne spremembe zadnjih let niso prinesle zaželenega miru in prav krvavi dogodki v bivši Jugoslaviji pričajo o tem. Položaj zahteva odločno prizadevanje za izgradnjo takšnega skupnega evropskega doma, kjer bomo vsi, ne glede na nacionalne in ideološke razlike, živeli v miru.
K miru, bratstvu in skrbi za mlade žrtve vojnih grozot je pozvala županja občine Srednje Renata Qualizza, ki je govorila na svečanostih v Černetičih in Gorenjem Tarbiju.
RUDI PAVŠIČ
Za gorsko skupnost Julijskih Predalp je vse več zanimanja
ŠPETER Koliko časa bo potrebno še čakati, da bodo pristojni dejavniki, v prvi vrsti pa deželna uprava, pokazali stvarno voljo za razreševanje številnih odprtih vprašanj, ki tarejo gorata območja, med katera se vključuje tudi stvarnost v Beneški Sloveniji?
O tem je tekla beseda na posvetu, ki ga je Zveza Slovencev iz videmske pokrajine pripravila na špetrskem županstvu.
Iz posegov izvedencev in javnih upraviteljev ter v konfrontaciji izkušenj s sosednjo Slovenijo so prišla do izraza nekatera vprašanja, ki so ta čas v središču pozornosti. Gre za problematiko združevanja gorskih skupnosti oziroma za ustanovitev skupnosti Julijskih Predalp, ki naj bi tudi z etničnega vidika združevala teritorialno stvarnost vzdolž meje in prispevala k večjemu gospodarskemu sodelovanju z bližnjo Slovenijo.
Posvet je izostril še druge vidike tega območja, ki ob stalnem demografskem osipu zahteva takojšnjo gospodarsko, urbanistično in družbeno pomoč. Na posvetu so govorili Leonardo Forabosco, deželni pred-sednik UNCEM (Združenja deželnih gorskih skupnosti), Viljem Černo, predsednik Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, Plinio Tomasin, član predsedstva Skupnosti Italijanov iz Pirana, Zdravko Likar, odbornik občine Tolmin, Firmino Marinig, špetrski župan, Renzo Rucli, član vodstva Zveze Slovencev in Mario Zufferii, župan občine Dreka.
R. P.
Zavidljivo napredovanje Kmečke banke v Gorici
GORICA — Kmečka banka v Gorici je lani zelo napredovala. Če upoštevamo podatke iz Mondadori-jevega mesečnika 11 Giornale della Banca, enega najuglednejših italijanskih listov na tem področju, ugotovimo, da je Kmečka banka, ki je predlanskim bila na 129. mestu v državi, dosegla kar 41. mesto. Podatek je še bolj zanimiv, ker je mesečnik vzel v poštev kar 780 bank na vsem italijanskem ozemlju. Vseh bank v Italiji je nekaj nad 1.100. Seveda so tu upoštevane tako velike banke, ki imajo po nekaj sto podružnic, kot tiste, ki poslujejo z enim samim okencem.
Uspeh Kmečke banke se uokvirja v uspeh, ki so ga v lanskem poslovnem letu dosegle vse ljudske banke Furlanije-Julijske krajine, med katere sodi tudi Kmečka banka; v FJK je združena v konzorcij, v katerem so tudi ljudske banke iz Pordenona, Vidma, Latisane, Humina in Čedada. Pred leti je v konzorciju bilo še nekaj ljudskih bank. S pordenonsko, ki se zdaj imenuje Friuladria, sta se združili še ena iz Pordenona in ena iz Čente, medtem ko je ljudsko banko iz Codroipa odkupila sorodna banka iz Padove. Bili so poskusi, da bi se vse ljudske banke združile v eno samo, a so se izjalovili. Pri Kmečki banki, ki ima svojo slovensko posebnost, se seveda niso ogre-
vali za takšno združitev; eno je sodelovati v konzorciju, drugo pa utopiti se v večjo banko, kjer bi bili vzvodi odločanja drugje.
V omenjenem časopisu je več lestvic, katerih seštevek nam daje končno sliko. Ocenjevalci so upoštevali solidnost bank, njihovo previdnost v dajanju kreditov in tudi zaslužek. Če se ustavimo pri ljudskih bankah v FJK, vidimo, da je glede solidnosti prva Ljudska banka v Latisani, ki je v vsedržavnem okviru kar na 2. mestu kot leto prej. Pordenonska Ljudska banka Friuladria je na 11. mestu, leto prej je bila na 8., slednja pa je prva v deželi po previdnosti pri dajanju kreditov in je v vsedržavnem merilu na 12. mestu - leto prej na 21. Važen je tudi položaj Ljudske banke iz Čedada, ki je v tem oziru na 19. mestu, leto prej je bila na 28. Med ljudskimi bankami, ki izstopajo po zaslužku, je Ljudska banka iz Čedada na 31. mestu v vsedržavnem merilu - leto prej pa je bila osemintridesetem.
Pri vsem tem je treba upoštevati dejstvo, da furlanske ljudske banke poslujejo v precej velikem prostoru in imajo veliko podružnic. Morajo pa se tudi te banke boriti s konkurenco drugih bank in nekatere druge banke, hranilnice ter posojilnice imajo seveda boljše uspehe od ljudskih bank. Tudi v naši deželi. (AWS)
____gospodarski dopis iz Slovenije
Jesenske kali
JOŽE PETROVČIČ
Jesenske podražitve so spet postavile v ospredje vprašanje, ali je inflacija ponovno ušla izpod nadzora oziroma - ali je inflacija sploh bila pod nadzorom, kakor so se hvalili vladni predstavniki še poleti. Vladni predstavniki pojasnjujejo, da je septembrska rast drobnoproda-janih cen za 2,7 odstotka, skupaj z oktobrskimi podražitvami za 3,4 odstotka, sezonskega značaja, ki se odraža predvsem v cenah hrane in oblačil.
Seveda so vladni predstavniki hoteli na ta način opozoriti predvsem na to, da vlada s svojimi gospodarskimi ukrepi ni povzročila podražitev in da torej prav nič ne popušča' pri protiinflacijski politiki. Ni pa se mogla izogniti dejstvu, da je na inflacijsko rast vendarle vplival tudi nekoliko zrahljan restriktivni prijem denarne politike, ki se kaže v večjem obsegu denarja v obtoku in ki bo verjetno še motil inflacijsko zaviranje.
Ni pa povsem jasno, ali je prav manj restriktivna denarna politika spodbudila gospodarstvo. Septembra se je namreč gospodarsko nazadovanje nekoliko zaustavilo. Vladni predstavniki ne pričakujejo, da bi lahko v prihodnjih mesecih prišlo do drastičnega zmanjšanja gospodarske rasti in v zdajšnjih, nekoliko boljših gospodarskih rezultatih že vidijo prve znake, da se najhujša gospodarska recesija na Slovenskem umika. Najbrž bi šele zelo natančne ekonomske analize in simulacije pokazale, če so take napovedi upravičene. S takimi analizami bi namreč lahko ugotoviti, kaj bodo povzročili posamezni gospodarski ukrepi, sprejeti za zadrževanje inflacije in za spodbujanje proizvodnje.
Povsem nazorno pa se je v teh jesenskih mesecih pokazalo, kako dolgoročno delujejo nekateri gospodarski ukrepi. Ugotovitev, da so se na primer samo septembra pridelki podražili za več kot 'sedem odstotkov (v septembru mesečna inflacija še ni preskočila treh odstotkov), si je v grobem možno razložiti samo na en način.
Cene pridelkov so tako zelo poskočile zaradi tega, ker jih
ni zadrževala dovolj velika ponudba. Kadar na domačem trgu ni dovolj domačih pridelkov (in manjša ponudba je resnično povezana tudi z minulo sušo), bi morali odpreti vrata za pridelke iz drugih krajev. Uvoz pa je umetno zadrževan z dokaj visokimi pregradami (v glavnem v obliki količinskih omejitev oziroma prelevmanov), ki so jih postavili na zahtevo kmetstva, želeč na ta način zaščititi domačega pridelovalca.
Tem oviram se je pridružila še na novo uvedena carina za uvoz iz Hrvaške. Carine je Slovenija uvedla zato, da je izenačila pogoje za trgovanje s Hrvaško, ker je sosednja republika že pred časom začela z dodatnimi carinami omejevati uvoz iz Slovenije in s tem zmanjševati odtok svojih deviz za nakupe na slovenskem trgu. Uvoz hrane iz Hrvaške se je zato takoj podražil, drage možnosti za uvoz pridelkov od drugod pa so pognale cene pridelkov in hrane navzgor.
Vlada bi seveda morala reagirati na takšne censke spremembe. Censki pritisk bi bilo najenostavnejše odpraviti z izboljšanjem možnosti za uvoz pridelkov. Pridelki so v tujini cenejši kot v Sloveniji in bi z njimi lahko zelo hitro umirili cene, če bi se seveda kazalo, da so prav te cene glavni inflacijski pritisk.
Razburili pa bi v politiki zelo močan in vpliven kmečki lobi, ki bo opozarjal predvsem na nepotrebno zapravljanje deviz. Ker pa mora vlada prav v takih primerih delovati dokaj pragmatično, je morebitno razburjenje ne bi smelo zadrževati pri takih opravilih, ki jih lahko izpelje celo v gospodarsko korist: zaradi zdajšnje visoke ponudbe in nizkih cen na svetovnem trgu je sorazmerno lahko sklepati uvozne kupčije, zato bi morali na vsak način doseči, da bi bili nakupi povezani z izvoznimi aranžmaji. Če bi namreč uvoz povezali s prodajo domačega blaga v tujino, ne bi dušili prvih kali gospodarske rasti. Če ne bo ukrepala, pa se lahko kaj hitro zgodi, da se bo inflacija res začela povečevati, ker jo bo začel spodbujati - psihološki faktor.
Veterani za mirno rešitev svetovnih kriz
LJUBLJANA V Sloveniji je končala obisk skupna petčlanska delegacija mednarodnih veteranskih organizacij pod okriljem ugledne Svetovne veteranske federacije (World Veterans Federation - WVF, Federati-on Mondiale des Anciens Combattans -FMAC). Ta združuje preko svojih članov na vseh kontinentih nad 27 milijonov vojnih veteranov, invalidov in aktivistov odporniških gibanj, ujetnikov, zapornikov, internirancev v nacističnih koncentracijskih taboriščih in drugih žrtev druge svetovne vojne.
Sedež ima v Parizu. Delegacijo je vodil podpredsednik te federacije general Bjorn Egge (Norveška), v njej pa so bili še njen generalni sekretar Serge Wourgaft (Francija); generalni sekretar Evropske konfederacije vojnih veteranov (CEAČ) Claude le Ba-rillies; Jacques Goujat (Francija), generalni sekretar Mednarodne federacije bivših vojnih ujetnikov (CIAPG) in Oskar Wiesflecker (Avstrija), sekretar Mednarodne federacije odporniških gibanj (FIR).
Ob prihodu v Ljubljano so se ugledni gostje - kot smo že poročali - v četrtek najprej zadržali na sedežu slovenske borčevske organizacije, kjer jim je izrekel dobrodošlico predsednik Ivan Dolničar s sodelavci. Pojasnil jim je poglede Zveze združenj borcev Slovenije na krizo v deželah nekdanje Jugoslavije.
Več o slovenskih stališčih do te krize so izvedeli člani misije nato še na obisku pri zunanjem ministru Dimitriju Ruplu ter na razgovorih s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom.
Vprašanje položaja bivših borcev, njihova ekonomsko-socialna in zdravstvena problematika je bila predmet razgovorov z ministrico za borce in vojaške invalide Anko Osterman in ministrom za zdravstvo, družino in socialno varstvo Božidarjem Voljčem. Predstavniki misije so oba ministra uradno povabili na problemsko konferenco Svetovne veteranske federacije vladnih funkcionarjev in borčevskih organizacij na temo zakonodaje o socialno-zdravstveni zaščiti veteranov. Ta bo naslednje leto marca v Lizboni na Portugalskem.
Na sedežu borčevske organizacije je vodja misije, norveški general Bjorn Egge - ki je izrecno poudaril, da je bil tudi dober prijatelj slovenskega partizanskega generala in diplomata Dušana Kvedra - izjavil naslednje: »Na nedavni konferenci v Varšavi smo sklenili, da ne bomo več sprejemali poslanic, protestov in resolucij. Svetovna veteranska federacija se želi dejavno vključiti v reševanje evropskih in svetovnih problemov. Tako odločitev najbolje potrjuje delo naše skupne delegacije na področjih bivše Jugoslavije. Moja dežela je majhna, vendar goji velike simpatije do vas. Norveška vlada je zelo zainteresirana za uspeh naše misije dobre volje. Meni namreč, da nevladine organizacije, kakršne so naše borčevske, včasih lahko celo več naredijo za preseganje krize kakor pa vlade, ki imajo pogosto na mnogih področjih zvezane roke.«
Delegacija je nato predlagala vodstvu Zveze združenj borcev Slovenije, kot naslednji korak pri reševanju krize, srečanje pred-
stavnikov borčevskih organizacij iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik na nevtralnem ozemlju, morda na Dunaju. Na tem srečanju bi bili dobrodošli poleg bivših borcev, tudi ti iz sedanjih spopadov. Če bi vsi nanj pristali, bi bil to sestanek brez dnevnega reda, poročil ali komunikejev. Ker menijo, da je glavni problem v mesebojnem nezaupanju, bi bil prvi cilj poskus, da bi skušali v razgovorih obnoviti izgubljeno zaupanje.
Skupna misija mednarodnih veteranskih organizacij je po včerajšnji dopoldanski novinarski konferenci v vladinem tiskovnem središču obiskala invalidski zdravstveni center v Strunjanu, pozneje pa se je v Sežani udeležila odprtja razstave »Reševanje zavezniških letalcev med NOB v Sloveniji«, na katerem je nastopil tudi Partizanski pevski zbor iz Ljubljane.
Na sedežu Skupščine občine Sežana so po poslovilni večerji nato slovesno podpisali Konvencijo o statusu posebnega gosta. Podpisala sta jo v imenu Zveze združenj borcev Slovenije predsednik Ivan Dolničar in Claude le Barillie, generalni sekretar Evropske konferederacije vojnih veteranov (CEAC). S tem je slovenska borčevska organizacija vzpostavila posebne in prijateljske odnose s to ugledno evropsko veteransko federacijo s sedežem v Parizu.
Podpisu so prisostvovali - poleg slovenskega borčevskega vodstva in predsednika Skupščine občine Sežana - tudi predstavniki obmejnih italijanskih borčevskih federacij VZPI/ANPI iz tržaške, videmske in goriške pokrajine ter Združenja aktivistov OF in vojnih invalidov iz Trsta.
LADO POHAR
V Vidmu tečaj
slovenščine
VIDEM — V Vidmu se je tudi letos že pričel tečaj slovenščine, ki ga vrsto let prirejata vodstvo tehničnega zavoda »A. Malignani« in Slovenska izobraževalna ustanova, ki upravlja tudi špetrski dvojezični šolski center. Pokrovitelj letošnjih tečajev je ustanova Accademia Europeistica s sedežem v deželi FJK. Obiskovalci tečaja so razdeljeni v dve skupini, vodi pa jih prof. Marino Vertovec. Tečajniki bodo obiskali tudi nekaj zgodovinskih in kulturnih znamenitosti Slovenije. (R.P.)
Prihodnji četrtek v FJK
Stavka delavcev kemičnih podjetij
VIDEM — V četrtek, 5. novembra, bodo v vsej Furlaniji-Julijski krajini stavkali uslužbenci kemične industrije, ki so organizirani v CGIL, CISL in UIL. Amatova vlada je dosegla 31. julija s sindikati sporazum o ceni dela, ki pa se ga ne drži, pravijo in pripominjajo, da se je zaposlenost na področju kemične industrije v deželi zmanjšala v zadnjih nekaj letih kar za 30 odstotkov.
Deželni odbornik bo odstopil na prihodnji seji deželnega sveta
Carbone zapušča »politični sistem« v prepričanju, da mu bije zadnja ura
Včeraj in danes ob dnevu mrtvih
Venci in cvetje v spomin na padle za svobodo
»Sedanjega političnega sistema je konec, tako kot je konec vladnega zavezništva med Krščansko demokracijo in socialistično stranko. Ta sistem je namreč produkt določenega tipa družbe, ki se je medtem globoko spremenila, in to ne pod težo škandala s podkupninami, saj le-ta ni vzrok, temveč posledica konca sistema. Ne preostane torej drugega, kot da se s tem koncem čimprej sprijaznimo in ne da bi čakali na njegovo naravno smrt prerežemo še zadnje vezi, ki ta sistem še držijo pri življenju. Le tako bomo lahko ustvarili novo.« S temi besedami je deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone utemeljil svoj - sicer že pred meseci napovedan, a tokrat kot kaže nepreklicen - sklep, da izstopi iz deželne vlade. To bo storil na zasedanju deželne skupščine 9. ali 10. novembra, njegovo mesto pa bo po vsej verjetnosti prevzel sedanji načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Dario Tersar.
Carbone je v včerajšnjem dolgem pogovoru z novinarji odkrito priznal, da je zašel v krizo v odnosu do svoje stranke in še bolj do njenega vodstva, kar pa ne pomeni, da namerava izstopiti iz nje ali opustiti politično delo. Politične stranke, v katere še naprej trdno verjame, je namreč po njegovem mnenju treba korenito spremeniti, ne pa preprosto ukiniti. Za cel seznam napak in krivd, ki jih je naprtil svoji in osta-
lim Stankam na oblasti, tako v krajevnem kot v državnem merilu, pa se Carbone ne čuti subjektivno odgovornega (»Mislim, da svojih nalog nisem slabo opravil...«), pač pa priznava svojo objektivno odgovornost, ki jo nosi kot eden voditeljev krajevne PSI in pripadnik tržaškega političnega razreda. »Objektivno sem zgrešil, ker sem sprejel Andre-ottijevo vlado, ker sem zavrnil referendum o eni sami preferenci, ker sem s svojimi tovariši pozabil, da smo socialisti, pozabil na socialne bitke in si utvarjal, da smo stranka prenosnih telefonov in yuppijev...«
Ob tem spoznanju - je nadaljeval Carbone - se mi je zastavilo temeljno vprašanje, kako prekiniti s starim in ostati v deželni vladi. Izkazalo se je, da to ni mogoče, zato sem sklenil odstopiti v upanju, da bodo mojemu zgledu sledili tudi drugi. Javno mnenje je namreč obsodilo sistem KD-PSI, zato moramo priti do »sporazumne ločitve« in v prihod-
njih šestih mesecih ustvariti nova pravila, predvsem z volilno reformo, toda vsaka stranka na svoji strani, ker predstavljamo različna pola.
Carbone torej izstopa iz deželne vlade, umika se iz javnega upravnega življenja oziroma iz »sistema«, da bi mu tako olajšal konec. Ostaja pa v stranki in v politiki, kjer se ne namerava »reciklirati«, ampak resno angažirati za prenovo svoje stranke (za katero, mimogrede, ne vidi rešitve v izidu konflikta med Craxijem in Martellijem). »Tisti, ki so v prvi osebi odgovorni za sedanjo krizo,« je zaključil Carbone, »se morajo za nekaj časa umakniti, pa čeprav -tako kot jaz - ne nosijo subjektivne odgovornosti zanjo. Danes nimam osebnih ciljev, zato niti ne nameravam kandidirati na deželnih volitvah. Ubrati nameravam težko alternativno pot, se otresti politične arogance in si znova pridobiti zaupanje, na katerega osnovi bo mogoče začeti novo politično dobo.« (vb)
Padriče, Gropada in Bazovica jutri brez vode
Podjetje ACEGA obvešča porabnike z območja Padrič, Gropa-de in Bazovice, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju prisiljeno prekiniti dobavo vode v ponedeljek, 2. novembra, od 8. do 18. ure.
ACEGA hkrati opozarja porabnike, naj iz previdnosti vodo potem, ko bo znova pritekla iz pip, prevrejo vsaj za 10 minut, če jo potrebujejo v prehrambene namene. Popolna pitnost vode bo namreč zagotovljena šele po preteku 48 ur, o čemer bo podjetje ACEGA v vsakem primeru obvestilo odjemalce potem, ko bo opravilo potrebne kontrolne analize in dobilo pooblastilo Krajevne zdravstvene enote.
»Človek je popoln le, ko se igra...« (Schiller)
. . . zato smo ustvarili
LUDOTEKO
Odprli jo bomo v nedeljo, 8. novembra 1992, ob 16. uri - Škedenjska ulica 124-ZSKD - Združenje LUPUSINFABULA - KD 1. GRBEC
:|1P slovensko stalno gledališče

GOSTUJE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Sam Shepard
POKOPANI OTROK
Režija Dušan Jovanovič
V	petek, 6. novembra, ob 20.30 - ABONMA RED A in D
V	soboto, 7. novembra, ob 20.30 - ABONMA RED B, E in F
V	nedeljo, 8. novembra, ob 16.00 - ABONMA RED C in G
V foyerju je razstava gledaliških plakatov akademskega slikarja Slavka Furlana.
rib
‘člTdfr®
polaganje lesenih podov
Tel. (040) 775190
—	dobava
in namestitev parketov ter popravila
—	struženje in lakiranje
—	lesene obloge
TRST — Ulica Sv. Marka 31 - Ulica Marco Polo 35
LA COMBUSTIBILE s.R L.
34100 TRST - Domjo 38 - Tel. 820331 - 810252
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
•	KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5
•	PETROLEJ ZA OGREVANJE
•	MOTORNA OLJA
•	KOVINSKI REZERVOARJI
•	DIESEL GORIVA
•	LES ZA KURJAVO
•	RAZNE VRSTE PREMOGA
•	BRIKETI
•	ARTIKLI ZA KAMPIRANJE e ŽAR (BARBECUES)
•	PEČI
Shell
Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino
Lubrificanti
Izkušenost najboljšega na svetu
Z openskega zborovanja proti davku minimum tax
Članstvo SDGZ odločno zavrača nove obremenitve
»Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja odločno odklanjajo splošno kriminalizacijo samostojnih in prostih poklicev in zavračajo kot nesprejemljivo načelo o uvedbi davka minimum tax, ki bo oškodoval šibkejše sloje, zlasti pa preprečil mladim pristop h podjetništvu.« Tako se začenja resolucija z zborovanja v openskem Prosvetnem domu, s katerim so slovenski trgovci, gostinci, obrtniki in vsi, ki opravljajo svoboden poklic, umirjeno, a odločno dvignili glas proti novim bremenom iz sklopa vladnih »sanacijskih« odlokov. Razmere, ki so značilne za vsako posamezno stroko, so po uvodnem nagovoru predsednika SDGZ Borisa Siege obrazložili predsedniki tržaških sekcij Egon Meden (trgovina na drobno), Lino Doljak (gostinstvo) in Drago Ota (obrt), dalje glasnik svobodnih delavcev (inženirjev, geometrov, komercialistov, zdravnikov, zavarovalniških agentov idr.) Vinko Ozbič ter predsednik goriške obrtne sekcije Bogdan Butkovič, ki se je ob minimum taksi spomnil na Tolminski punt: »Pred 200 leti so se kmetje uprli desetini, zdaj pa nam hočejo pobrati kar polovico...«
Resolucija navaja, da je huda kriza, ki je zajela Italijo, posledica neodgovornega razsipavanja z javnim denarjem, podkupovanja in pretirano velike strukture javnih služb. Neizmerna sredstva, vložena v družbe s državno soudeležbo, so povzročila samo izgube in socialne probleme. Priviligirani stalež veleindustrije, ki je vsa ta leta črpala ogromna sredstva v obliki financiranja investicij, zlasti pa preko dopolnilne blagajne, je osiromašil državo in je med poglavitnimi vzroki sedanjega kriznega stanja. Člani SDGZ se zavzemajo za pravično davčno zakonodajo, za poenostavitev birokratskih obveznosti, za pravičen pokojninski sistem, kjer ne bo več baby- in mega-upokojencev ter predčasnih upokojitev. Zavedajo se, da morajo v trenutku krize vsi doprinesti svoj delež, vendar je slednji prevelik za samostojne poklice; zato pozivajo državne organe, da odpravijo dvojne in nepravilne davščine na isto osnovo, kot so ILOR, ICIAP in premoženjski davek. Z druge strani pozivajo občinske uprave k racionalnemu gospodarjenju, da se ne bodo vzporedno z državnimi višali tudi občinski davki. Končno pozivajo vse slovenske gospodarstvenike, da strnejo vrste in se priključijo protestnim manifestacijam ter ostalim akcijam, za katere bo dalo združenje pobudo v sodelovanju z drugimi stanovskimi organizacijami.
Takšni protesti so sicer prepozni - je naglasil direktor SDGZ Vojko Kocjančič in ob strogi obsodbi birokratskega stroja, kakršnega ni nikjer drugje v Evropi, pribil: »Stare probleme prikrivajo z odkrivanjem novih nasprotnikov.« Predsednik Boris Siega pa ga je na kraju dopolnil z vabilom: »Bodimo složni, politično bolj prisotni in glasnejši!«
F.D.G.
Danes se zaključi uspela razstava o gorah in jamah
Danes se na razstavišču pri Mon-tebellu zaključi razstava " +8.000 -1.000", ki je v enem tednu zabeležila precejšen uspeh. Obiskovalcev je bilo veliko, zelo obiskana pa so bila tudi razna predavanja, na katerih je bil govor o najrazličnejših dejavnostih v naravi, v visokogorju in v jamah. Glede na uspeh je zato pričakovati, da se bo ponobna prireditev ponovila tudi prihodnje leto, tudi glede na priljubljenost, ki jo imajo te športne in rekreativne dejavnosti v našem mestu.
Foto Trst 80 prireja
1. FOTOGRAFSKI EX TEMPORE
v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa.
Vpisovanje istega dne v Gostilni Sardoč v Prečniku od 9. ure dalje. Vsak udeleženec naj s seboj prinese največ 2 DIA filma.
Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Dodatne informacije ob petkih od 20.30 do 22. ure na tel. št. 635626.
Vabljeni ljubitelji narave in fotografije!
Po tradiciji, ki je v naših krajih globoko zakoreninjena, je današnji dan mrtvih se samo dan, ko se spomnimo sorodnikov in prijateljev, ki jih ni več med nami, ampak tudi dan spomina na vse žrtve nacifašis-tičnega terorja in druge svetovne vojne sploh, se pravi na tiste, ki so darovali življenje za danes še kako aktualne vrednote svobode, strpnosti, sožitja, miru.
Že včeraj so številne organizacije in krajevne uprave polagale vence na obeležja in spomenike padlim, polaganje vencev pa se bo nadaljevalo tudi danes. Prostor nam ne dovoljuje, da bi posebej omenjali vse svečanosti in komemoracije, ponekod le skromne, drugje ob spremljavi petja, naj omenimo le, da sta včeraj polagali vence občinski upravi Doline in Zgonika, pa tudi delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze ter predstavniki konzulata Republike Slovenije, ki so jih ob tej priložnosti spremljali zastopniki občin Izola, Piran, Koper in Sežana.
Žal pa moramo beležiti tudi, da se je nestrpnost nekaterih tržaških desničarskih krogov pokazala tudi ob dnevu mrtvih. V številnih krajih, kot na Proseku, na Opčinah, v Zgoniku in Repnu, so »neznanci« postrgali vence, razmetali cvetje, razbili vaze in na ta način dali duška lastni nekulturi. Res bedno početje, ki ni vredno komentatrja.
Pa še kratka napoved današnjih slovesnosti. Uprava občine Devin-Nabrežina bo položila vence pred spomenike padlim za svobodo po naslednjem urniku: ob 8. uri županstvo; ob 8.10 Slivno; ob 8.20 Medja vas; ob 8.30 Devin; ob 8.50 Cerovije; ob 8.55 Mavhinje; ob 9. uri Prečnik; ob 9.05 Trnovca; ob 9.10 Praprot; ob 9.15 Šempoiaj; ob 9.30 Križ in ob 10. uri Nabrežina.
Ob 11. uri bodo položili vence in cvetje tudi na spominski kamen padlim v NOB od predelov Sv. Ane, Skednja in Kolonkovca. Spominsko obeležje je »začasno« postavljeno pri Sv. Ani v bližini glavnega vhoda na tržaško pokopališče. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika vabi prebivalce omenjenih predelov, naj se kratke komemoracije udeležijo, zaželeno pa je tudi cvetje.
Odbor za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu pa prireja, prav tako ob 11. uri, komemoracijo pred spominsko ploščo na domu (Vrdelska cesta 25). Poleg dolžnostne oddolžitve spominu bo svečanost izrazila tudi odpor do naj-novejših pojavov rasistične nestrpnosti, zato prireditelji vabijo prebivalstvo in še zlasti mlade, naj se je udeležijo, morda tudi s cvetom.
V Križu bodo ob 10. uri na pobudo vaških organizacij položili vence pred spomenik padlim v NOB.
Na slikah (foto Križmančič) zgoraj polaganje vencev v tržaški Rižarni, spodaj na obeležju bazoviškim junakom na pokopališču.
Malo ljudi na sinočnjem shodu
Afera Osimo: LpT zaostruje vzdušje
Na dan patrona Sv. Justa
V torek bodo lahko trgovine redno odprte
Le nekaj več kot tristo ljudi je sodelovalo na sinočnji manifestaciji proti Osimu, ki jo je priredila Lista za Trst. Udeležba je bila gotovo mnogo pod pričakovanji organizatorjev, ki so glasno pozivali mestno skupnost, da se množično strne proti »novi izdaji in razprodaji tržaških oziroma italijanskih interesov«. Na čelu sprevoda, ki je krenil z Goldonijevega trga, so korakali vsi najvidnejši melonarski voditelji, začenši s podministrom Camberjem, z županom Staffierijem in z deželnim svetovalcem Gambassini-jem. Baklade so se v glavnem udeležili le pristaši LpT, v povorki pa smo opazili tudi nekaj voditeljev ezulskih organizacij in MSI. Pred odhodom so udeleženci, ki so nosili nekaj večjih transparentov (Trst zahteva pravico, Dokler obstaja Lista imamo še nekaj upanj itd.), zapeli »Va pensiero«.
Protiosimska manifestacija se je končala na Trgu Unita, kjer je pod taktirko posl. Camberja zadonela italijanska himna. Staffieri je v kratkem nagovoru znova prisegel zvestobo Italiji in povedal, da bodo danes na Trgu Unita - poleg italijanske - plapolale tudi zastave Istre, Reke in Dalmacije. Množica je tedaj začela spontano in glasno vzklikati »Istra, Istra«, voditelji Liste pa niso sprejeli te »provokacije«. Shod se je končal s Camberjevim pozivom »vladnemu predstavniku prefektu« (ali ni tudi sam poslanec LpT član Amatove vlade?), naj prenese v Rim »upravičene tržaške zahteve«.
Pred baklado so se pristaši LpT zbrali na skupščini, kjer so seveda govorili o Osimu. Vlogo najbolj ostrega nasprotnika potrjenega sporazuma s Slovenijo so - kot vedno - prepustili Gambassiniju, po mnenju katerega je treba na podlagi te kampanje čimprej na občinske volitve. Nekoliko bolj »spravljiv« pa je bil Camber, ki očitno hoče jahati dva konja: enega v Rimu, drugega pa v Trstu. Zanimivo je, da ni nihče neposredno omenil spremembe meje, vsi pa so govorili, da je treba ves Osimo na novo prediskutirati.
Župan je včeraj naslovil poziv rimski vladi, naj čimprej enostransko razveljavi Osimski sporazum, na tiskovni konferenci pa je izrazil »veliko razburjenost, ker je Rim priznal republiko Slovenijo, ne da bi prej na novo postavil vprašanje Osima«. Staffieri ni izrecno omenil vprašanja meje, s katerim od vsega začetka melonarsko gibanje demagoško slepomiši oziroma igra na dvoumnih stališčih, saj si hoče očitno politično zavarovati hrbet, po eni strani v Rimu (Camber), po drugi pa pred »političnim konkurentom« skrajno desnico. Listarski prvak se je razburil nad stališčem zunanjega ministrstva (objavljamo ga na prvi strani), češ da je ponovilo »napako izpred 17 let, saj so metode ponovno iste, kar je v nasprotju z najosnovnejšimi načeli demokracije«. Trst se po županovem mnenju znova čuti užaljenega in opeharjenega, zato naj občinski svet spodbudi ljudski referendum za odpravo napovedane proste industrijske cone na Krasu, ki pa je nihče noče.
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse člane gostinske sekcije in sekcije trgovine na drobno iz tržaške občine, ter seveda tudi uporabnike omenjenih obratov, da bodo vsi trgovski obrati za Sv. Just, v torek, 3. novembra, praviloma ostali zaprti, kot se dogaja ob ostalih prazničnih dneh. Vendar je Tržaška občina sklenila s posebno odredbo, da so lahko vse tržaške trgovine fa-kultatvno odprte po rednem obratovalnem urniku. Trgovci lahko koristijo predvideno možnost izjeme in pri tem nimajo nikakršne obveznosti, da o tem obvestijo občinske urade.
Tudi gostinski obrati in drugi javni lokali iz tržaške občine, ki imajo sicer tedenski počitek na dan mestnega patrona, bodo lahko na ta dan odprti. Zaradi možnosti fakultativnega odprtja trgovin v torek, pa bodo vsi obrati (tako trgovski kot gostinski) obratovali po rednem delovnem urniku v ponedeljek. V ostalih občinah tržaške pokrajine pa bo v obeh dneh potekalo vse po rednem urniku.
Danes manifestacija pristašev Edinosti
Danes se 35. redna mesečna protestna manifestacija, ki jo prireja družbeno-politično društvo Edinost ne bo odvijala na Trgu Unita, temveč na Trgu Novega sv .Antona. Tako je odredil kvestor Biagio Giliberti, piše v tiskovni izjavi društva, sklicujoč se na zelo šibke argumente. Na prvem mestu navaja vojaške in spominske obrede, za katere pa ne navaja ne ure ne mesta, kako in kjer naj bi se odvijali. Dviganje zastave bo ob 9.00, in torej dve uri in pol pred napovedano manifestacijo Edinosti.
Kvestor navaja tudi hipotezo, da bi manifestacija lahko povzročila hudo motenje javnega reda. »Če le pomislimo, kdo je v preteklosti motil javni red, je takoj jasno, kako je piškava tudi ta utemeljitev«.
Včeraj proslavili 40-Ietnico spomenika pri Domju
Ideali padlih partizanov naj bodo tudi naši cilji za boljšo prihodnost
Ob spomeniku padlim pri Domju se je na včerajšnji proslavi 40-letnice postavitve zbralo veliko ljudi. Svečanost sta priredila domače KD Fran Venturini in sekcija VZPI od Domja, osrednji del se je odvil pri spomeniku, z nastopi domačih zborov in slavnostnih govornikov. Ob igranju Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi, pa so nastopajoči in večji del ljudi prišli v sprevodu od bivše gostilne Čefuta. Včerajšnja proslava je potekala v svečanem vzdušju: tako so pridobile še poseben poudarek besede poklona padlim borcem, spomina na hude vojne čase in globokega spoštovanja idealov, za katere je dalo svoje življenje tudi tistih 25 domačinov, katerih imena so vklesana na spominski plošči.
Osrednjo vlogo sta imela včerajšnja govornika, bivši senator Stojan Spetič in pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria. Spregovorila sta o še danes veljavnih vsebinah narodnoosvobodilnega boja, o osnovnih človeških pravicah, ki so ponekod kljub vsemu še vedno kršene. Spetič se je uvodoma poslužil učinkovitega razmišljanja o tem, kakšen svet bi doživljali padli borci, ko bi se lahko spet vrnili k življenju. Omenil je rasistične izpade v Nemčiji, zaskrbljujoče dogajanje v državah bivše SZ, vojne grozote na območju Balkana, ne nazadnje tudi tržaško »neuravnovešeno« doživljanje osimskega sporazuma. Poudaril pa je tudi navdušenje mladih rodov nad novo Evropo, družbo, ki si utira pot v medkulturnem in medetničnem sodelovanju. V daljšem razmišljanju o negativnih pojavih naše družbe pa je Calabria izrazil spoštovanje do tovrstnih pobud, ki vrednotijo dragocene vsebine naše zgodovine, (dam)
Na sliki (foto Magajna) otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja.
a
RINI
IRGILIO

TRST - Ul. Commerciale 26 Tel. (040) 421808 - fax (040) 44860
TEHNOLOŠKE NAPRAVE ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE GRADNJE # NAPRAVE ZA: METAN IN VTEKOČINJEN PLIN, OGREVANJE, HLAJENJE, VENTILACIJO e HIDROTERMO SANITARIJE.
načrtovanje in predračuni
Diamant za vedno
MS#*0
Ljubezen pozna pravo pot.

draguljarno molalan
NARODNA UL. 28 - OPČINE, TRST
»Dimensione Diamante- je simbol draguljarn, ki te lahko s svojo specifično strokovnostjo pravilno usmerijo pri izbiri nakita z diamanti.
DIMENSiNE DIAMANTE
Privlačna pobuda za številne ljubitelje znanih ur Swatch
Danes ob 17. uri bo v dvorani Oceania Kongresnega centra (nekdanja Pomorska postaja) v sklopu Prodajne razstave antikvariata izredna dražba starinskih ur (žepnih, stenskih in drugih). V dražbo bo vključena tudi zbirka sodobnejših ur zelo znane znamke Swatch namenjena zbirateljem. Zanimivo dražbo bo vodil Stephen N. Cris-tea, nekdanji ravnatelj Sothebu-ja v Montecarlu in sedanji sodelavec specializiranega podjetja za dražbe Stadion iz Trsta. Prav ta je skupno s Promo Trieste, Swatch Centrom by Marzari Gioielli in AFIM Alles-timenti organizirala današnjo dražbo ur ali merilcev časa (La macchi-na del tempo) v prid združenja AIRC Italijanske ustanove za raziskovanja na področju rakovih obolenj— kateri je namenjen ves izkupiček.
Ure Swatch, ki jih bodo prodajali na dražbi, so dali na razpolago privatni zbiratelji in Swatch Center by Marzari Gioielli. Cene posameznih ur pa so v skladu z mednarodno verzijo Bonello, s kataloga za Swatch ure.
Prodajna razstava antikvariata je v prvih treh dneh, od 28. oktobra do danes, priklicala res izredno število obiskovalcev. Trst je ponovno utrdil svojo vodilno vlogo v antikvariatu. Imenujejo ga glavno mesto tega sektorja, saj premore kar 60 prodajnih točk starinskih predmetov, od katerih 20 antikvarijev in 40 starinarjev. Dve hiši za dražbe redno posredujeta številnim ljubiteljem iz cele Italije zanimive stare predmete, posebno v stilu Liberty, še kakšen Bidermeyer iz bivših hiš bogate avstrijske buržuazije, kakor tudi slike iz dobe, ko je Dunaj narekoval mode in okuse v figurativni umetnosti in hišnih opremah v
našem mestu. Čeprav se starinarji s celega sveta že leta zalagajo v našem mestu, je tudi letošnja razstava bogata in nudi občinstvu marsikateri vreden unikat.	g. p.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Milana Piiriča
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter nam bili ob strani.
SVOJCI
Veliki Repen, 1. novembra 1992
1. 11. 1988	1. 11. 1992
Štiri leta so minila, odkar nas je zapustila draga
Pavla Mejak - Terčon
Z ljubeznijo se te spominjajo vsi, ki so te imeli radi.
Nabrežina, 1. novembra 1992
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
Justina Korda
vd. Svetina
Žalostno vest sporočata Mirela in Vito z družinama
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Trst, Ljubljana, 1. novembra 1992
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage
Franke Sigulin roj. Martinuzzi
jo pospremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. Dušanu Jakominu za cerkveni obred in ganljive besede.
Njeni naj dražji
Skedenj, Opčine, 1. novembra 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi ljube mame in none
Marte Malalan vd. Cesar
Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja in dr. Zdravku Bisinu za skrbno nego.
Žalujoče hčerke
Trst, Gabrovec, 1. novembra 1992
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame, none in pranone
Marije Mihalič vd. Ota
Violeta in družina
Trst, Ljubljana, 1. novembra 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo za izraze sožalja ob izgubi našega
Emila Cibica
Posebna zahvala sorodnikom, vaščanom in prijateljem.
SVOJCI
Prosek, 1. novembra 1992
ZAHVALA
Svojci
Marte Mahnič vd. Bisin
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali z njimi.
Trst, 1. novembra 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih spoštovanja in ljubezni, ki jih je bil deležen naš dragi
Paolo Menegatti
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Trst, 1. novembra 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Uciota
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družini Meneghetti
Trst, Boljunec, Melbourne, 1. novembra 1992
__________gledališča_______________
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 6. novembra, ob 20.30 za
abonma red A in D bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo Sama Sheparda POKOPANI OTROK v režiji Dušana Jovanoviča.
Ponovitvi v soboto, 7. novembra, ob
20.30	za abonma red B, E in F ter v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri za abonma red C in G.
Dom Albert Sirk v Križu
KUD MAGNET — AMATEATER
Danes, ob 17. uri zadnja ponovitev predstave ČARA PROFESSORESSA Ljudmile Razumovskaje v izvedbi gledališke skupine Teatro degli Asinelli iz Trsta.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19: tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Danes ob 16. uri (red 3. nedelja) zadnja ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Mauri-jem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1.
V	torek, 3. novembra, ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna predstavilo delo G.B. Shavva IL MAGGIORE BARBARA z Gianricom Tedeschijem. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 2A.
Za vstopnice in rezervacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 16.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio.
Jutri zaprto.
kino
ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Arina letale 3, r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45,
22.00	La peste, i. William Hurt.
NAZIONALE I - 15.00 II libro della gi-ungla; 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 Doppia personalita, r. Brian De Palma, i. J. Lithgovv, L. Davidovich.
NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE III - 15.30, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Inlelici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Greggio.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.50, 20.00,
22.15	Taxisti dl notte, r. Jim Jar-musch, i. Winona Ryder, Gena Row-lands.
GRATTACIELO - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 Giochi di potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 La citta della gioia, i. Patrick Swayze.
EDEN - 15.30, 22.10 Goduria infinita, porn., JUTRI: Simionia per troie in calore, □ □
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 II tagliaerbe, r. Stephen King.
LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 Indocina, i. C. Denevue.
ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 Mor-te di un matematico napoletano, r. Mario Martora, i. Carlo Cecchi.
RADIO - 15.30, 21.30 Turbamentl mor-bosi dl sexy girls, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Fantje izpod Grmade
obveščajo, da bo jutri, 2. novembra, ob 19. uri v cerkvi v Devinu maša zadušnica v spomin na rajne pevce in prijatelje.
razstave
V	TK Galeriji je na ogled razstava sodobne hrvaške umetnosti. Razstavljajo Miroslav Šutej, Dubrovka Babič, Ljubomir Stahov in Lidija Šeler. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od
8.30	do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie".
V	palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti.
V	galeriji "Laboratorio P - Ul. S. Ci-lino 16 Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
V	občinski galeriji v Miljah (Trg Republike 4) razstavlja do 14. novembra slikar Giovanni TALLERI. Urnik ogleda: 10-12, 17-19, ob praznikih 10-12.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
CIKLUS OTROŠKE URICE V NŠK
ČE BI... IN ČE NE BI
Pisatelj mladinskih in otroških knjig SLAVKO PREGL bo med nami v petek, 6. novembra, ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, 1. nadstr.
Vabljeni osnovnošolski otroci!
koncerti
Glasbena matica
obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605.
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 se bo odvijal ciklus koncertov nabožne glasbe, ki jih organizira gledališče Verdi.
Prvi koncert bo na sporedu v petek, 6. novembra, ob 21. uri. Pod vodstvom dirigenta Lti Jia bosta nastopila orkester in zbor gledališča Verdi. Na programu Haydn, Brahms, Liszt.
Vabila za koncert (število mest je omejeno) lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v župnjistvu v Ul. Giulia 70 od srede, 4. novembra dalje.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
Danes ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva.
Nastopil bo pianist MASSIMO GON. Izvajal bo Rossinija, Schuberta-Liszta ter Paganinija-Liszta..
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
Gledališče Mlela
Danes ob 20.30 bo na sporedu koncert funky glasbe. Nastopile bodo skupine CREDIT in TAM TAM RADIO. Večer je organiziralo Združenje Anagrumba.
Tržaški jazzovski krožek
V	sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN.
BBC CLUB
Jutri ob 21. uri nastop glasbene skupine AREA 2.
Tržaško koncertno društvo
Koncertna sezona 1992/93
V	ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30
bo v gledališču Rossetti prvi koncert. Nastopili bodo TALLIS SCHOLARS.
GOSTILNA
GUŠTIN
Zgonik - Tel. 229123
obvešča cenjene goste, da nudi pizze
od 18. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih
pa od 12. ure dalje.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Žavlje (Milje)
Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-N abrežina 129 Ul. D Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2
ESSO
Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14)
Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1
IP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
API
Passeggio S. Andrea
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
razna obvestila
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Tudi letos se vsak četrtek srečamo dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ od 20. ure dalje. Vabljene!
Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure.
Kinoatelje, Slavistično društvo, ACLI in Filozofska fakulteta v Ljubljani vabijo na INTEGRACIJSKI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA, poseben izpopolnjevalni multimedialni tečaj za vse, ki aktivno obvladajo slovenski dialekt ali pogovorni jezik, radi pa bi se naučili pravilnega pisanja in izražanja. Prijave: Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20, Trst, tel. 635629.
Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg vabi k pristopu nove člane. Vsem, ki želijo podrobnejših informacij, sta v večernih urah na razpolago Fa-usto Di Donato, tel. 382018, in Sergio Bandi, tel. 231891.
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v nedeljo, 8. novembra, JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Odhod bo od 8. do 9.30 izpred Kohišča (100 m od OŠ v Cerovljah). Poskrbljeno bo za toplo pijačo in jedačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave.
Dne 8. novembra ob 9. uri bo v Domu na Brdini na Opčinah predavanje z naslovom: Kako si pomagamo sami pri migreni, išiasu in prehladnih boleznih. Sledijo praktične masaže. Vstop prost.
Partizani-aktivisti sekcije Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabijo danes, 1. novembra, na počastitev spomina padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcem, pri spomeniku Pinku Tomažiču in tovarišem ter Rozaliji Gulič. Sodeloval bo MoPZ Tabor.
Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, SKD S. Škamperle, SKD Union Podlonjer in Lega sindikata upokojencev CGIL Sv. Ivan vabijo na počastitev mrtvih danes, 1. novembra, ob 11. uri pred ploščo padlim pri Sv. Ivanu. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin umrlih.
Odbor za postavitev spomenika padlim v Mačkoljah in sekcija VZPI-ANPI bosta danes, 1. novembra, ob 10. uri položila venca na spomenik padlim v Mačkoljah. Sodeloval bo MePZ Primorsko. Vabimo vaščane k udeležbi.
MePZ Igo Gruden iz Nabrežine se bo spominu padlih in umrlih poklonil danes, 1. novembra, po naslednjem urniku: ob 14.45 pri občinskem spomeniku padlim ter ob 15.00 na pokopališču v Nabrežini, ob 15.20 na pokopališču ter ob 15.30 pri spomeniku padlim v Šempolaju, ob
15.45	pri spomeniku padlim v Praprotu, ob 16.00 pri spomeniku padlim v Prečniku in ob 16.15 na pokopališču v Sli vnem.
Člani sekcije VZPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg obveščajo, da bodo polagali vence na spomenike padlim po naslednjem razporedu: danes, 1. novembra, ob 10. uri v Mačkoljah, ob 14. uri v Prebene-gu in 14.30 v Dolini.
Fantje izpod Grmade obveščajo, da bo jutri, 2. novembra, ob 19. uri v cerkvi v Devinu maša zadušnica v spomin na rajne pevce in prijatelje.
40-letniki s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca bodo v kratkem organizirali večerjo. Zainteresirani naj se javijo ob večernih urah na tel. št. 225510 (Nadja Čuk).
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst obvešča, da bo urad v torek, 3. novembra, zaprt.
šolske vesti
OŠ Karel Širok sporoča, da se bo tečaj telovadbe za odrasle pričel v sredo, 11. novembra, ob 19.30 v šolski telovadnici.
Danes, NEDELJA, 1. novembra 1992
VSI SVETI
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 10.07 - Luna vzide ob
12.39	in zatone ob 22.35.
Jutri, PONEDELJEK, 2. novembra 1992
DAN MRTVIH
PLIMOVANJE DANES: ob 2.45 najvišja 16 cm, ob 6.47 najnižja 11 cm, ob 10.53 najvišja 15 cm, ob 19.33 najnižja -29 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.47 najvišja 19 cm, ob 21.04 najnižja -23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
15,9	stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, v jutranjih urah je padlo 2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefano De Gioia, Aliče Ravasin, Giada Ilijevic Vascotto, Enea Marchi, Aurora Marchi, Gabrieli Troisi.
UMRLI SO: 68-letni Ouinto Fedel, 85-letna Giuseppina Bastiani, 88-letni Mario Marcantoni, 85-letni Ermanno Miani, 73-letni Vittorio Zanardi, 88-letni Simeone Vojnič, 69-Ietni Guerrino Fedel, 80-letna Antonia Papo, 72-letna Evelina Vosilla, 65-letni Guido Knes, 23-letni Angelo De Michele, 85-letni Carlo Menetto, 71-letna Consuelo Laura Tedeschi, 83-letna Gua-rina Cervini, 92-letni Valeria Zollia, 83-letna Antonia Sauko.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 1. novembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje, Zgonik.
čestitke
ALOJZ TUL s Križpota slavi danes 92. rojstni dan. Še na mnoga srečna in zdrava leta mu želijo hčerka Sonja in vnuka z družinami.
V Novi Gorici hčerka BOGDANKA rojstni dan slavi, mnogo zdravja, veselja in še veliko let srečnega življenja ji iz srca vošči mama iz Prečnika.
So ptičice zbrane, na veji sede, pesmi pojo, lepo žvrgole. ANDREJ pri mizi stoji, torto reže, se sladko smeji, saj danes deseti rojstni dan slavi, še veliko takih dni v otroški brezskrbnosti mu nona Vida želi.
Sedem svečk na torti stoji, DEAN rojstni dan slavi, prvič je stopil v šolske klopi, da znanja se priuči; srečno v šoli in doma, mnogo zdravja vošči nona Vida.
Novopečenemu dohtarju DEJANU VERSI čestitajo prijatelji Maks, Andrej in Marko.
mali oglasi
OTROŠKE IGRAČE
ORVISI
Trst - Ul. Ponchielli 3 SUPER izbira - kakovost - cene
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj.
OSMICA v Koludrovici je odprta vsako soboto in nedeljo.
OSMICO je odprl v Borštu Rafael Kosmač.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka z znanjem nemščine in angleščine, z izkušnjami v zunanjetrgovinskem poslovanju. Poslati curriculum vitae z zaželenim dohodkom na poštni predal C. P. 262 - Trieste Centro.
ZADRUŽNI center za socialno dejavnost išče sodelavce za spremstvo, oskrbo in nego svojega članstva. Pisne ponudbe poslati na sedež zadruge v Trstu, Ul. Cicerone 8/B.
NUDIM lekcije iz angleščine. Tel. 225124.
KRČNE ŽILE? Obrnite se na nas - tel. 0038/66 73954.
30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685.
OPRAVLJAM hišna dela in varstvo otrok. Tel. 0038/67 31543.
FIAT 131, letnik 1982, v zelo dobrem stanju, vedno v garaži, s priključkom za prikolico, prodam za 1.800.000 lir. Tel. (040) 416770 ali (040) 43843.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 229554 ali 231975.
PRODAM nintendo s 7 igrami za 250.000 lir. Tel. zvečer na št. 211037.
PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
V CENTRU mesta prodajamo skladišče za les, premog in kurilno olje ter motorno žago, sekalnico in poltovornjak. Tel. na št. 574395.
KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872.
KUPIM zemljišče ali hišo z vrtom, potrebno obnove. Plačam v gotovini. Telefon 44871.
KMETIJSKA zadruga y Trstu ponuja v novi topli gredi danske in holandske kvalitetne lončnice ter hišno zelenje po ugodnih cenah. Razpolagamo v vseh naših trgovinah s prekrasnimi krizantemami. Obiščite nas, ne bo vam žal.
IZGUBILI smo verige za kombi v nedeljo, 25. oktobra, na cesti med Opčinami in Repnom. Poštenega najditelja prosimo, da se oglasi na tel. št. 299573.
DALMATINCI odličnih staršev, na razpolago so še 3 samčki in 1 samička, primerni za odvzem konec novembra -začetek decembra. Tel. na št. (040) 226305 ali 212094.
včeraj - danes
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti (tel. 766643), Žavlje (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
Od ponedeljka 2. do nedelje, 8. novembra
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Torek, 3. novembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12, Opčine - Trg Monte Re 3/2.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
29. oktobra je diplomirala na fakulteti političnih ved v Trstu NATAŠA KALIN Novi doktorici čestitajo in se z njo veselijo
starši, sestra, sorodniki in prijatelji
V Sesljanu imamo novega doktorja!
TANJA LEGIŠA
bo skrbela, da bomo vsi zdravi. Veselimo se in ji čestitamo vsi njeni
Na medicinski fakulteti v Trstu je z uspehom diplomirala
TANJA LEGIŠA
Mladi zdravnici čestitajo
mama, tata in Tomaž
TANJI LEGIŠA
so se uresničile želje in obrestoval trud: postala je zdravnica. Iskreno ji čestitajo
Antek, Tatjana,
Sara in Aljoša
V petek je na tržaški univerzi doktorirala
TANJA LEGIŠA
Iskreno ji čestitajo in ji želijo obilo nadaljnjih uspehov
nona Marija, tete Marica, Olga in Nadja z družinami
Dne 30. oktobra je diplomiral na fakulteti za medicino in kirurgijo v Trstu
DEJAN VERSA
Iskreno mu čestitajo in želijo mnogo uspeha pri nadaljnjem študiju nevrokirurgije
mama Nada in nona Danica, nono Leander in nona Elza
Od petka imamo novega zdravnika
dr. DEJANA
ki je uspešno dokončal študij na tržaški fakulteti za medicino in kirurgijo. Ob tem veselem dogodku mu čestita in iz vsega srca želi še nadaljnjih uspehov tudi pri specializaciji
Debora z družino
razne prireditve
Foto Trst 80 prireja 1. fotografski ex tempore v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Za informacije tel. v petek od
20.30	do 22. ure na št. 635626.
Veselo martinovanje v Bazovici v petek, 6. 11., v družbi kantavtorja Iztoka Mlakarja. Rezervacije v krožku ŠD Zarja ali na tel. št. 226659 v večernih urah. Vabi KD Lipa.
Slovenski kulturni klub. Ul. Donizet-
ti 3, vabi v soboto, 7. novembra, ob 18.30 na večer z naslovom SLOVENSKA POMLAD SKOZI GRAFITE. S pomočjo diapozitivov nam bo temo orisal znani etnograf Janez Bogataj. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
...oarkef
^Svlmlfciftbfi-pnrcherti/
EDf4l EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK /
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne pei-mere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TE LEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	87	12	16	61	4
CAGLIARI	47	7	14	58	87
FIRENCE	55	82	72	63	89
GENOVA	34	44	39	50	27
MILAN	68	79	85	84	11
NEAPELJ	26	53	67	60	44
PALERMO	8	2	59	80	40
RIM	46	87	5	78	45
TURIN	63	21	58	59	20
BENETKE	51	14	80	8	71
	ENALOTTO				
2 X X X	2 1	1 X	2	X X	2
KVOTE:
12	64.787.000,—
11 1.806.000,— 10	158.000 —
	
= * --	nedeljski televizijski in radijski sporedi
n ra|i________________________
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	La banda dello Zecchino
10.00	Zelena linija magazine
10.55	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.00	TG l'una in dnevnik
14.00	Toto TV Radiocorriere
14.15	Variete: Domenica in (vodita A. Parietti, T. Cotu-gno), vmes (14.20) športne oddaje Palla al centro, (15.20) Cambio di campo in (16.50) Solo per i finali
18.00	Dnevnik
18.10	Šport: 90. minuta
18.40	Variete: Domenica in
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	Film: Poliziotto a guattro zampe (krim., ZDA 1989, r. Rod Daniel, i. James Be-lushi, Mel Harris)
22.35	Športna nedelja (1. del)
23.25	Dnevnik in vreme
23.30	Športna nedelja (2. del)
0.05 Dnevnik in vreme
0.35 Šport: konjske dirke, 0.50 rally Slonokoščene obale
1.00	Film: La sfida (dram., It. 1957, r. F. Rosi, i. Rosanna Schiaffino)
f RAI~Ž~
7.00	Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00, 9.00, 100) vesti
10.05	II racconto di RAI 2
10.20	Film: L’amore segreto del Feldmaresciallo (kom., Avstrija 1956, i. Rudolf Vogel, Greti Schoerg)
12.00	Nanizanka: Una famiglia come tante - La festa di primavera
13.00	Dnevnik in vreme
13.40	100 ključev za Evropo
13.45	Variete: Serata d'onore (vodi Marisa Laurito)
16.45	Film: Penelope, la magni-fica ladra (kom., ZDA 1966, i. Natalie Wood)
18.25	Maraton v New Vorku
19.00	Nogomet A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
21.00	Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Susan Flannery)
22.35	Variete: CenVanni insie-me (vodi A. Ghirelli)
23.30	Dnevnik in vreme
23.55	Rubrika o protestantizmu 0.25 Dok.: Dove il si suona
1.15	Film: Ondata di calore (dram., It. 1970, r. Nelo Risi, i. Jean Seberg, Luigi Pistilli)
^ RAI 3	|
7.00	Variete: Fuori orario
9.00	Film: I pirati dell lsola Verde (pust., It.-Šp. 1970)
10.35	Koncert: Stanislav Bunin izvaja Chopina
11.20	Film: La storia di Pearl VVhite (biog., ZDA 1947)
12.55	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Nedeljska aktualna oddaja: Italiani (vodita A. Bar-bato, B. Palombelli)
16.10	Šport: A giochi fatti
16.40	Film: Larma della gloria (vestern, ZDA 1957)
18.05	Drobci
18.40	Domenica gol
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Risanke: Blobcartoon
20.30	Film: Rambo 3 (pust., ZDA 1988, r. Peter McDonald, i. S. Stallone)
22.10	Variete: Blob
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.50	Variete: Su la testa!
23.55	Film: II richiamo della fo-resta (pust., ZDA 1935)
1.15	Filmske novosti
1.25	Variete: Fuori orario
[fr* TV SlovnU« 1	|
9.10	Spored za otroke: Živ Žav,
10.00	nad. Ebba in Didrik
10.30	Za spomin...
11.00	Sprehodi po stari Ljubljani (pon. 2. oddaje)
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	Slovenski magazin
12.35	Prekmurske narodne
13.05	Begunci, tu z nami
15.40	Napovednik
15.45	Nad.: Življenje Klima Samgina. (M. Gorki, r. Viktor Titov, 4. del)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Amos (ZDA 1985, i. Kirk Douglas, Dorothy McGuire)
18.45	TV mernik
19.00	Risanka in Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.35	Dok. oddaja: Življenjske preizkušnje
22.25	Dnevnik, vreme in šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova, vmes nan. Brook-lynski most in Hannay
0.15 Video strani
|	TV Koper
13.30	Istrska paberkovanja
14.15	Film: Lenuha v Saint Tro-
gezu (kom., Fr. 1985)
15.45	Čarobna svetilka
16.30	Nan.: Projekt NLP
17.20	Kultura: Stanje stvari
18.20	Aktualna tema: Meridiani
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Zdravniki s krili
20.45	Film: Otroci raja (dram., Fr. 1945, r. Marcel Čarne), vmes Žrebanje Loto in TV dnevnik
22.50	Zabavno glasbena oddaja: Rhythm & News
TV Slovenija 2
17.00	Sova, vmes nan. Popolna tujca in nad. Večerna zarja (zadnji del)
18.30	Športna nedelja
19.30	TV dnevnik
20.00	Druga godba
20.30	Dok.: Belci ne poznajo smrti
21.00	Nad.: Dirigenti in muzikanti (4. del)
21.55	Mali kocert: kvartet Tartini (F. Schubert)
22.40	Športni pregled
CANALE S________________
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dokumentarci Jacguesa Cousteauja
10.00	Aktualno: Reportage -Randonia (vodi Marina Blasi)
11.30	Rubrika: Starbene (vodi Sandro Liberali)
12.30	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes
(13.00)	Dnevnik TG 5
13.45	Aktualno: Ciak News
13.50	Variete: Buona domenica
(vodita Lorella Cuccarini, Marco Columbro), vmes
(18.00)	nan. Časa Vianello - ■ Corso matrimoniale
20.00	Dnevnik TG 5
20.30	Film: II piccolo diavolo (kom., It. 1988, r.-i. Roberto Benigni, Walter Matthau, Stefania Sandrelli)
22.20	Aktualno: Ciak (vodi Anna Praderio), 22.50 Nonsolo-moda (vodi Fabrizio Pas-guero), 23.20 Italia doman-da, vmes (24.00)nočni dnevnik
0.35 Aktualno: Parlamento in,
1.50	Ciak News
2.00	Nočni spored
RETE 4__________________
8.00	Nanizanki: Hotel, 9.00 La baia dei deilfini
9.40	Aktualno: 4x7
10.00	Nedeljski koncert
11.00	Variete: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti)
12.50	Variete: Fantastica domenica (vodita Corrado Te-deschr. Ambra Orfei, vmes
(13.00)	nan. Che guai in časa Lamberti in (13.30) TG 4 vesti
14.05	Nanizanki: II ritomo di Co-lombo - Oualcuno ha in-gannato il tenente Colom-bo, 15.55 Kojak
17.30	TG 4 vesti
17.45	Film: Tobia il cane piu grande che ci sia (kom., VB 1974, r. Joseph McGrath, i Jim Dale), vmes (18.50) TG 4 vesti
20.00	Variete: Veliki cirkus
22.30	TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, i. Richard Chamberlain, Jean Simmons)
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Nan.: Donna in carriera -Festa di compleanno
0.20 Nan.: Sulle strade della California, 1.15 Marcus Welby, Strega per amore
ITALIA 1	1
6.20	Pregled tiska
6.30	Otroški spored: vmes risanke, varieteja In giro con Manuela, Bim bum bam
10.15	Šport: No limits, 10.45 Veliki golf
11.45	Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich)
13.00	Šport: Vodič nogometnega prvenstva (vodi Sandro Piccinini)
14.30	IP v odbojki: Misura-Mes-saggero
16.00	Šport: Domenica stadio (vodi Massimo De Luca)
18.05	Nan.: Starsky & Hutch - Si-lenzio, 19.00 Adam 12 - Mohre due volte
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.30	Variete: Dido menica (vodita Gaspare in Zuzzurro)
22.15	Športna oddaja: Pressing (vodi Raimondo Vianello)
23.45	Variete: Mai dire gol (Gia-lappas Band)
24.00	Studio šport 0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska
1.00	Film: Con guale amore, con guanto amore (kom., It. 1969, r. P. festa Campanile, i. Catherine Spaak, Lou Castel)
ODEON___________________
13.00	TV film: Il terrore del West (kom., i. Don Knotts)
14.00	Deželne vesti
14.30	Nedeljski magazin: Odeon
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He man
20.00	News magazine Telefacts
20.30	TV film: Anzacs - Il sentie-ro della gloria (i. Paul Ho-gan, Andrevv Clark)
22.30	Deželne vesti
22.45	Film: Lui, lei e il nonno (kom., It. 1961, r. A.G. Maja-no, i. Walter Chiari)
TMC____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke
9.30	Nan.: Fumo d'inchiostro
10.00	Risanke
10.30	Nan.: Chopper One
11.00	Neurejeni potni zapisi
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: Giovani giganti (dram., ZDA 1983, r. Terrel Tannen, i. John Huston)
14.00	Glasba: Madonna Special
14.50	Šport: IP v košarki Scavoli-
ni-Messaggero
16.35	Film: Una vacanza per ric-chi (dram., ZDA 1972, r, Paul VVendkos)
18.05	Film: Quel signore dei barabini (kom., ZDA 1973)
19.25	Vremenska napoved
19.30	TMC News
19.45	Sportissimo
20.30	Šport: Galagoal
22.35	Ladies & Gentlemen
23.20	Film: Dillinger (krim., ZDA
1973, i. Warren Oates)
1.20	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
14.00	Variete: Anime furlane
15.30	Rubriki: Občina, 16.30 Super pass
17.00	Nad.: Giovani ribelli
18.00	Glasbeni variete
19.00	Športne vesti
20.30	Nan.: Trappen John, 21.30 S trike Force
22.30	Športne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Pravljična dežela sreče; 10.30 Potpuri; 10.50 Satirični kabaret: Prežganka (Boris Kobal-Sergej Verč); 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni tenutek Slovencev, nato Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Tržaški Štempiharji; 14.40 Pesmi miru; 15.00 Iz krajevnih stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: z naših prireditev;
18.30	Potpuri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Politčne reklame; 10.10 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 APZ T. Tom-šič-Slovenski oktet; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem;
15.30	Dogodki in odmevi - Prenos RS;
16.00	International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Velika glasb, imena; 18.30 Lestvica LP; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.30 Morski val (vsakih 14 dni).
	ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi	■ 1 'j •••i"!;::!;;;;; iiiii iiiiiiii!	
n rai1_______________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik in rubrika o gospodarstvu
10.15	Nad.: Padri e figli (1. del), vmes (11.00) vesti
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a domi-cilio (vodi G. Magalli), vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che?
14.30	Aktualno: Primissima
14.45	Film: L isola del tesoro (pust., ZDA 1950)
16.30	Mladinski variete: Big!
17.00	Sedemdni v Parlamentu
17.30	Aktualno: Parola e vita
18.00	Dnevnik 1
18.10	Aktualno: Italija, navodila za uporabo
18.45	Variete: Ci siamo?
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Film: Grido di liberta (dram., VB 1987, r. R. At-tenborough, i. Kevin Kline, D. VVashington), vmes (22.40) dnevnik 1
23.35	Rubrika: Emporion
24.00	Dnevnik 1 in vreme
0.30 Danes v Parlamentu
CANALE 5________________
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.35	Variete: Maurizio Costan-
zo Show (pon.)
10.30	Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon)
11.30	Variete: Ore 12
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Aktualno: Sgarbi guotidia-ni (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI
14.45	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.15	Aktualno: Agenzia matrimoniale, 15.45 Ti amo par-liamone
16.00	Otroški variete: risanke in kviz Sapientini sapientini
18.00	Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi),
19.00	La ruota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, Paola Barale)
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Zabavna oddaja: Striscia la notizia (vodi Ezio Greggio)
20.40	Film- La guerra dei Roses (kom., ZDA 1989, r. Danny De Vito, i. Michael Douglas, Kathleen Turner)
22.45	Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.30	Nočni spored
I f mu	I
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Otroški variete
9.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
9.35	Rubrika o židovski kulturi
10.05	Film: La sposa non pub attendere (kom., It. 1950)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	100 ključev za Evropo
13.50	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.25 Santa Barbara
15.20	Film: Il ritomo di Lassie (pust., ZDA 1949)
16.45	II racconto di RAI 2
17.00	Kratke vesti
17.05	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nanizanka: Hunter
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick
21.35	Nan.: Il cinese - Il ricatto
non paga (i. C. Aznavour, Mariangela Melato)
23.15	Dnevnik in vreme, vmes o volitvah v ZDA
0.30 Šport: tenis, 2.00 rally Slonokoščene obale
2.10	Filmske novosti
RETE 4_________________
6.55	Aktualno: Telesveglia, vmes vsakih 30 min., vesti
10.00	Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. V. Camara)
11.00	Variete: A časa nostra, vmes (11.40) vesti
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomeriggio
14.00	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Maria
15.15	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Amanda,
16.25	Celeste, 17.00 Febbre d'amore
17.30	TG 4 vesti
17.40	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.00	Kviz: La cena e servita
18.55	TG 4 večerne vesti
19.30	Nadaljevanki: Gloria, sola contro il mondo, 20.30 La donna del mistero 2
22.30	Kviz: Io tu e mamma (vodi Corrado Tedeschi)
23.15	TG 4 nočne vesti
23.30	Film: La rosa purpurea del Cairo (kom., ZDA 1985, r. Woody Allen, i. Mia Far-row, Jeff Daniels)
1.05	Nan.: Sulle strade della California (i. K. Malden)
2.00	Nočni spored
r> rai 3_____________________
7.00	Tele video
11.35	Tečaj angleščine ZDA
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Koncert: W. Sawallisch dirigira Beethonvnove skladbe
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport: nogomet C, A in B lige, 16.45 deželna nogometna prvenstva
17.25	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
17.55	Dok.: Geo
18.30	Risanke: BlobCartoon
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.00	Variete: Blob
20.20	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Šport: Ponedeljkov proces
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.40	Variete: Q come cultura
ovvero Catastrophes 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario
1.45	Film: Angi Vera (dram., Madž. 1978)
ITALIA 1________________
6.20	Pregled tiska
6.30	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
9.15	Nan.: Baby sitter, 9.45 Seg-ni particolari genio, 10.15 Genitori in blue jeans,
10.45	La časa nella prateria, 11.45 La donna bionica
12.45	Odprti studio
13.00	Nan.: Magnum P.I.
14.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nanizanka: Happy Days
16.35	Varieteja: E' pericoloso
šport, 16.45 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli ordini papa
17.55	Varieteja: Lo dici tu, 18.00
Mitico
18.25	Nan.: MacGyver
19.30	Odprti studio
19.40	Studio šport in vreme
19.45	Varieteja: Benny Hill Shovv, 20.00 Karaoke
20.30	Šport: Mai dire gol (vodita Gene Gnocchi, T. Teocoli)
21.30	Film: Dottor Alien dallo spazio per amore (fant., ZDA 1988, r. D. De Coteau)
23.00	Variete: No limits
23.30	Nan. Valentina 0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska
[fr* TV SlovnU« 1
9.10	Spored za otroke: lutkovna igrica Mojca in živali
10.00	Nad.: Odloženi raj (pon.)
10.50	TV mernik in Forum
11.25	Utrip in Zrcalo tedna
12.00	Poročila
15.45	Napovednik
15.50	Slovenski magazin
16.20	Dober dan, Koroška
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Radovedni Taček, 17.25 nad. Utonilo je sonce, 18.00 Jakec in čarobna lučka,
18.10	nan. Oscar Junior
18.20	Obzorja duha (pon.)
18.50	Poljudnoznanstvena serija: Moja knjiga o džungli
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče
20.35	Dokumentarec meseca
21.20	Srečanje z Jutrovim ma Ptujskem gradu
21.30	Tri sestre-Deklica z oranžo (Grižnič-Šmid)
22.10	Dnevnik, vreme in šport
22.35	Napovednik
22.40	Sova, vmes variete Video smešnice, pan. Hannay ter dok. Ameriška kronika
ODEON__________________
13.00	Nad.: Colorina
14.00	Deželne vesti
14.30	Risanke
16.15	Film: Fari nella nebbia (dram., It. 1941)
18.00	Nadaljevanka: Mariana
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	News magazine Telefacts
20.30	Film: La citta maledetta (dram., 1987, r. Richard Go-vernor, i. Franc Luz)
22.15	Deželne vesti
22.30	Clou - Il piacere di piacere
23.00	Film: Stick - Plotoni d’as-salto (vojni, 1988)
TMC______________________
8.30	Tečaj angleščine Ves I do
8.45	Nad.: Doppio imbroglio,
9.30	Potere
10.00	Rubrika: Ženska TV
11.40	Nan.: Doris Day Show
12.10	Variete: Kosilo z Vilmo
13.00	TMC News - Šport News
14.00	Film: Venere in pigiama (kom., ZDA 1962)
15.50	Risanke: Snack
16.20	Variete: Amici mostri
17.20	Aktualno: Ženska TV
19.30	TMC News
19.55	Otroški variete: le favole di »Amici mostri«
I	TV Koper
14.10	Film: Otroci raja
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Otroški spored
17.00	Glasba: Rhythm & News
18.00	Primorska kronika, Studio 2 Šport
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25	Nad.: Rayanovi
19.55	Nan.: Zdravniki s krili
20.45	Športni ponedeljek
21.45	Vsedanes - TV dnevnik
21.55	Glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza
22.55	Nanizanki: Chicago Story,
23.35	N.V.P.D.
TV Slovenija 2
16.05	Sova, vmes nanizanki
17.30	Športni pregled (pon.)
18.00	Slovenska kronika
18.10	Regionalni šprogrami
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik RAI 3
20.00	TV igrica: Štiri v vrsto
20.30	Gozdarska hiša Falkenau
20.55	Gospodarska oddaja
21.25	Sedma steza
21.55	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah
22.40	Film: Propad hiše Usher (ZDA, r. R. Corman)
20.00	Nanizanka: Maguy
20.40	Film: Ultimo minuto (kom., It. 1987, r. Pupi Avati, i. Ugo Tognazzi, E.S. Ricci)
22.35	Variete: T'amo TV
23.35	Vesti: TMC News
23.55	Rubrika a motorjih Crono 0.40 Film: Sguadra antisguali
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
15.30	Fantasylandia
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Mago Merlino
18.30	Nad.: Destini
19.00	Večerne vesti
19.30	Košarka
20.30	Variete: Anime furlane
22.00	Nočne vesti
22.30	Rubrika: Živeti brez stresa
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 9.05 Črnske duhovne pesmi; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantav-torji; 12.00 Okno na Arbat; 12.30 Orkestri; 12.40 MePZ PD Mačkolje; 12.50 Orkestri; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Iz filmskega sveta; 14.50 Evergree-ni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe Jadran;
18.30	Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.45 Spot; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.15	Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.30 Prenos RS
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 V studiu; 11.30 Iz arhiva RK; 12.00 Glasba po željah; 13.35_ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Saj nismo američani; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgod. rocka; 19.00 Souvenir dTta-ly; 18.45 Kogoj med besedo in glasbo;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera.
Jutri poteče rok za kandidature za občanovega branilca
Odbor za referendum spet zahteva da se glasovanje izvede čimprej
, Odbor za ovrednotenje goriške-ga letališča zahteva od župana in občinskega odbora, da takoj sprožita postopek za izvedbo posvetovalnega referenduma o lokaciji šole-vojašnice za finančno stražo na letališču. Po mnenju odbora nima smisla, da bi čakali na imenovanje občanovega branilca, in da bi šele nato Odbor garantov odločal, ali je referendum o pomembnem vprašanju sploh izvedljiv.
Ob tem odbor za ovrednotenje letališča izhaja iz ugotovitve, da jutri, 2. novembra, poteče rok za predložitev kandidatur za občanovega branilca, tako kakor določa občinski Statut.
Šele z imenovanjem občanovega branilca naj bi bil omenjeni odbor polnoštevilen in bi lahko začel delati. To pa bi zelo verjetno pomenilo nadalnje zavlačevanje.
Ze na srečanju z županom, v začetku oktobra, so pobudniki referenduma županu predlagali, naj občinski odbor, na svojo roko, čimprej začne postopek. Tako ravnanje bi bilo tudi v skladu z večkrat in javno podanimi izjavami,
da je treba na vsak način omogočiti občanom, da se poslužujejo najbolj neposredne oblike demokracije, to je glasovanja.
Že takrat so pobudniki referenduma tudi ugotovili, da je referendum mogoče razpisati, ker je potekel predvideni rok, ne da bi občina karkoli ukrenila in ker bi se bil tričlanski Odbor garantov lahko sestal tudi v nepopolni sestavi. Statut namreč ne predvideva izrecno da se ta organ ne more sestati, če niso prisotni vsi člani, ne predvideva pa niti tega, da so sklepi, ki bi bili ob takem zasedanju sprejeti, neveljavni.
Spričo takega stanja obstaja resna nevarnost, da se na mesto občanovega branilca imenuje kandidata, ki naj bi prvenstveno rešil vprašanje umestnosti referenduma, glede lokacije šole na letališču, ne meneč se za nadalnje delo tega pomembnega organa, ki naj bi trajalo do konca mandata.
Kaj se bo iz tega izcimilo, je v tem trenutku težko napovedati. Do zdaj menda obstaja en sam kandidat - ni znano, če je bila njegova kandidatura tudi uradno
predložena - za mesto občanovega branilca. Govori se o nekdanjem občinskem funkcionarju Ientileju. Že pred časom so bili na ta račun izrečeni pomisleki.
Po drugi strani se te dni vnovič stopnjuje polemika med nekdanjim županom Scaranom in skupino, ki jo vodi nekdanji občinski odbornik in sedanji občinske svetovalec Fornasir. Gre za skupino, ki že od vsega začetka nasprotuje, načrtu, da bi se šola za financarje gradila na letališču, kakor tudi nekaterim drugim načrtom na področju javnih del.
In končno je treba upoštevati še 3.500 overovljenih podpisov goriš-kih občanov, ki so prav s svojim podpisom podprli zahtevo, da se referendum izpelje in to čimprej.
Tudi zato bo treba odločitev, tako ali drugačno, sprejeti čimprej.
Če ne zaradi drugega, zaradi bližajočih se volitev za obnovo pokrajinskega in deželnega sveta. Že zdaj je slišati ne ravno optimistične napovedi, da se utegne predstavništvo danes še odločujočih strank zmanjšati za polovico.
Ponovno se utrjajo vezi med mestoma
Borci in deportiranci z Reke obiskali Gonars in Gorico
Pred leti vzpostavljeni stiki med Gorico in Reko, zlasti med borčevskimi organizacijami in ki jih je začasno prekinila vojna na Hrvaškem, se postopoma obnavljajo. V petek je bila na obisku v Gorici večja skupina bivših borcev, deportirancev in njihovih družinskih članov z Reke. Pred spomenikom na ploščadi pred postajo so jih sprejeli predstavniki ANED, ANPI in AVL ter goriške občinske uprave. V imenu gostov se je za topel sprejem zahvalila Slavica Matetič. Sledilo je polaganje cvetja. Naj omenimo še, da so gostje z Reke pred tem obiskali tudi Gonars in tamkajšnje obeležje.	(Foto Klemše).
Močno deževje povzroča nekaj skrbi zaradi nevarnega naraščanja Soče in njenih pritokov
Pretok Vipave tik pod alarmno mejo
Pet ranjenih včeraj ponoči v Gradišču v čelnem trčenju na spolzkem cestišču
Davek za odpadke 6-odstotkov dražji Iciap pa cenejši
Goriški občinski odbor je na svoji zadnji seji posvetil pozornost pretežno prilagoditvi nekaterih občinskih tarif. V prihodnjem letu se bo spet nekoliko podražila taksa za pobiranje in uničevanje odpadkov, precej dražje bodo občinske koncesije, po drugi strani pa bodo podjetniki in vršilci svobodnih poklicev koristili zmanjšanje davkaICIAP.
Davek na smeti se po podražil za 6 odstotkov, kar naj bi po izračunih uprave krilo predvideno inflacijo. V občinske blagajne naj bi se v letu 1993 zaradi te podražitve steklo približno 176 milijonov lir več kot letos. Taksa na občinske koncesije, ki sicer v skupnem občinskem proračunu nima velike teže, se bo z novcim letom povečala za 27 odstotkov.
Podjetniki (vključno s trgovci in obrtniki) ter vršilci svobodnih poklicev bodo prihodnje leto plačevali za ICIAP 16 odstotkov manj kot letos. V sporočilu z odborove seje sicer ni navedeno, zakaj so se ob vsesplošnem privijanju davkov in tarif v tem primeru odločili za znižanje, pač pa je naveden sklep, da se prihodnje leto nekoliko popravijo dohodkovni pasovi, ki bodo sledeči: do 6 milijonov, od 6 do 35 in nad 35 milijonov lir.
Občinski odbor je tudi sklenil, da podaljša do konca leta pogodbo z zadrugo Multithema za upravljanje blagajne in drugih storitev na goriškem gradu.
Letošnji obilno deževni oktober se je včeraj poslovil od nas s še posebno izdatnimi padavinami, ki so povzročile zaskrbljujoče naraščanje vodnih tokov.
Stanju Soče ter njenih pritokov Vipave, Idrijce in Tera so vseskozi pozorno sledili izvedenci civilne zaščite na prefekturi oz. tehniki Genio Civile, ki so nadzorovali višino vode in količino pretoka. Problemi so se začeli pojavljati včeraj dopoldne, ko je po dolgih urah skoraj neprekinjenega dežja Vipava narasla do štirih metrov višine, kot so ugotovili pri merilni postaji zraven železniškega mostu pri Rubijah. Posebne nevarnosti poplave sicer ni bilo, četudi je voda ponekod (na primer v Gabr-jah) že zalila nekatere nižje predele ob strugi, kot se sicer pogosto dogaja ob močnem deževju. Kljub temu tehniki Genio Civile opozarjajo, da je Vipava včasih v preteklosti dosegala tudi do 5 in celo 6 metrov višine, ne da bi to razen zalitja najbolj izpostavljenih predelov imelo hujših posledic.
Prav tako niso bili včeraj posebno zaskrbljeni zaradi Soče, četudi se je pri Gradišču višina vode od predsinoči do včeraj opoldne povzpela z 1,57 m na 2.95 m, kar je samo 5 centimetrov pod alarmno mejo. Civilna zaščita je zaradi tega bila v stalnem stiku s centrom za opazovanje v Plavah in so na osnovi podatkov o tamkajšnjem pretoku ter količini padavin v Posočju izključevali kratko-
ročno nevarnost poplav. Malce zaskrbljeni so bili le zaradi vremenskih napovedi in zato, ker ni deževalo le v nižjih, temveč tudi v višjih legah. Sneženje v gorah bi namreč občutno razbremenilo vodne tokove.
Zaradi dežja je na spolzkih cestah bilo dosti nesreč, večinoma samo z materialno škodo nekaj pa tudi z ranjenci. Ponoči nekaj pred
2.	uro je bilo 5 mladeničev ranjenih v čelnem trčenju v Ul. Trieste v Gradišču. 21-letni Maximilian Prochilo iz Ločnika je z alfo 33 zavozil na levo stran cestišča in trčil v lancio beta 1600, v kateri so se peljali štirje prijatelji s Tržiške-ga. 24-letni Giovanni Lombardi iz
Pri umoru trgovskega potnika Luigija Gregorata in njegove tajnice Simonette Usopiazza Pin je najbrž sodelovalo kar pet ljudi. Ta domneva je včeraj pronicnila skozi sicer dokaj nepropustno zaveso preiskovalne tajnosti. Med novinarji, ki v Verbanii pri Novari sledijo delu preiskovalcev, se je včeraj razširila vest, da naj bi sodniki včeraj dali aretirati še tri osebe, ki naj bi bile bolj ali manj neposredno povezane v umor. Od četrtka zvečer sta kot glavna osumljenca na razpolago preiskovalcem 30-letni Mario Bornaghi iz Inveruna pri Milanu in njegova življenjska družica, katere imena pa še niso javili.
Včeraj so sodniki nadaljevali z zasliševanji osumljencev, da bi rekonstruirali točne okoliščine dvojnega umora. Najtežji je seveda položaj Bornaghija, četudi tako on kot prijateljica doslej nista prizna-
Tržiča, 23-letni Gianluca Schiavi-nato iz Tržiča in 23-letni Alessan-dro Gobbet iz Štarancana se bodo v ortopedskem oddelku v Gorici zdravili po 30 dni vsi zaradi zloma ali izpaha stegnenice; Prochilo se bo zaradi pretresa možganov zdravil 10 dni v kirurškem oddelku, 23-letni Roberto Zaccai iz Tržiča pa je že zapustil bolnišnico in se bo teden dni zdravil doma.
Na Komu v Gorici se je med prečkanjem ceste ranila 65-letna Rosina Tummisano, Ul. Ponte del Torrione 39, ki jo je avto sunil na tla. Okrevala bo v 10 dneh.
Na sliki (foto Marinčič) Vipava pri Gabrjah včeraj dopoldne
la krivde. Preiskovalci pa vsekakor razpolagajo s številnimi indici, po katerih naj bi bila Gregorat in Pinova ubita v njegovem stanovanju. Po nekaterih nepotrjenih informacijah naj bi celo našli del ukradenih draguljev in kladivo, s katerim je bil ubit Gregorat.
Prihodnji četrtek v FJK
Stavka delavcev kemičnih podjetij
VIDEM — V četrtek, 5. novembra, bodo v vsej Furlaniji-Julijski krajini stavkali uslužbenci kemične industrije, ki so organizirani v CGIL, CISL in UIL. Amatova vlada je dosegla 31. julija s sindikati sporazum o ceni dela, ki pa se ga ne drži, pravijo in pripominjajo, da se je zaposlenost na področju kemične industrije v deželi zmanjšala v zadnjih nekaj letih kar za 30 odstotkov.
Kristina Knez nova ravnateljica Dijaškega doma
Dolgoletni ravnatelj Dijaškega doma v Gorici Edmund Košuta je zaradi nove zakonodaje na socialnem področju pred nedavnim zaprosil za predčasno upokojitev in ga bo že z današnjim dnem nadomestila Kristina Knez, ki jo je upravni odbor društva Dijaški dom v četrtek zvečer imenoval za začasno ravnateljico. Odbor, ki ga vodi prof. Karlo Černič, se je dosedanjemu ravnatelju Košuti zahvalil za dolgoletno prizadevno in uspešno delo. Na seji z vsem učnim in upravnim osebjem doma so tudi govorili o bodočnosti te vz-gojno-varstvene ustanove. Ravnateljstvo so zaupali Kristini Knez, ki je doslej poučevala na slovenskih šolah v Gorici.
kino
Gorica
VITTORIA 15.00-17.20-19.40-22.00 »Taxis-ti di notte«. R. Jim Jarmush, igrajo: Roberto Benigni, G. Rowlands, B. Dalle..
CORSO 15.00-16.45-18.30-20.10-22.00 »Anni 90«.
VERDI 15.30-22.00 »Arma letale 3«.
Tržič
COMUNALE 16.30-22.00 »Legge 627«.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 25. do 31. 10.1992.
Rodili so se: Rivolt Amira, Matija Pahor, Andrea Maria Terpin, Gionata Brando-lin, Valentina Bressan, Samanta Pusced-du, Anissa Giavitto.
Umrli so: 83-letna upokojenka Nerina Mosetti, 58-letna upokojenka Elisa Gi-rotto, 83-letna upokojenka Gisella Sestani por. Buda, 84-letni upokojenec Paolo Mazzoli, 76-letna upokojenka Valeria Gomiscek vd. Grendene, 89-letni upokojenec Andrea Cianfarini, 61-letna Anna Maria Pavoni, 77-letni upokojenec Giuseppe Reja, 79-letna upokojenka Fran-cesca Forcisi, 92-letni upokojenec Angelo Glede, 51-letni upokojenec Luciano Pintar, 65-letni upokojenec Marino Mic-helutti, 72-letni trgovski potnik Mario Fonda, 84-letna upokojenka tole Tittarel-li vd. Furlan, 64-letni učitelj Paolo Patini. Oklici: šofer Fabio Reja in delavka Anto-nella Tunini, gospodarski izvedenec Gi-anluigi Casula in Sabina Passoni.
Poroke: tehnik Gregorio Comelli in sobarica Viviana Peteani, glasbenik Giuseppe Cecere in trgovka Alessandra Cos-si.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita - Don Boscova ulica 175 -tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - ul. Prvega maja 94 - tel. 790338.
__________pogrebi_____________
Jutri, 8.40 Paolo Mazzoli iz mrliške veže glavnega pokopališča v Trst, ob 11. uri Ouinto Fedel iz Trsta v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.

INTERNATIONAL - NOVA GORICA - SLOVENIJA
ORGANIZIRA
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE NASLEDNJA POTOVANJA
■ ,
27D12.92.™3
MALDIVI - SRI LANKA 27.12.92 - 08.01.93
1.790.000 lir
....I
I |
1.920.000 lir
2.200.000 lir
3.290.000 lir
FLORIDA 28.12.92-06.01.93
KALIFORNIJA - HAVAJI 21.12.92 - 03.01.93
LONDON, PARIZ,
AMSTERDAM, DUNAJ
5 dni	že od 800.000 lir naprej
KANARSKI OTOKI	že od 700.000 lir naprej
7 dni, odhod vsaki petek iz Ljubljane
ZA VSE POTREBNE INFORMACIJE SE LAHKO OGLASITE PRI
HITTOURS INTERNATIONAL
UL. GARIBALDI, 4 - GORICA - TEL. 0481/532407
Pri umoru Gregorata in Pinove je morda sodelovalo pet ljudi
Učenci OŠ v Romjanu imajo nove sošolce iz Bosne
Spodbuda in izziv za učitelje Otroci so se že dobro vživeli
Napad MSI na poročanje Primorskega dnevnika
O masovcih, titovcih in lažeh m spomenikih
Za učitelje in učence osnovne šole v Romjanu bo letošnje šolsko leto ostalo zapisano kot posebnost. Posebnost kar zadeva pedagoško plat, to je izvajanje učnega načrta in posredovanje znanja, posebnost kar zadeva socializacijo in tu, kot se zdi, je še najmanj težav. Otroci namreč hitro in uspešno podirajo jezikovne in tudi drugačne pregrade. Vsi so namreč predvsem otroci.
Domači otroci, če jih lahko tako imenujemo, so se namreč naenkrat znašli v manjšini. Ivani in Milošu iz Beograda, ki sta osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Romjanu obiskovala že lani, so se pred kakšnim tednom pridružili še Petar, Dino, Bojan, Aleksandar, Nataša, pa Boris, Sonja, Marjana.
V glavnem so doma iz raznih l krajev v Bosni. Ne niso begunci, čeprav je njihov prihod na Tržiš-ko nekako pospešila vojna. Njihovi starši so našli zaposlitev v teh krajih. Nekateri so prej živeli v Sloveniji.
Zanimalo nas je, kako so se lahko zbrali v tolikšnem številu. Odgovor je sila preprost. Družine se med seboj poznajo, nekatere so si celo v sorodstvu. Neke vrste solidarnost.
Medtem ko so se otroci znašli, spoprijateljili in dobro sodelujejo (zlasti pri igranju nogometa) pa čaka učiteljice težka preizkušnja. Prepričani smo, da bomo kos zahtevni nalogi; čeprav obenem ugotavljamo, da bi nujno rabili dodatno učiteljsko moč, mi je zaupala Sonja Božičeva. Didaktično ravnateljstvo je sicer že skušalo pomagati in, čeprav z deljenim časom, namenilo šoli, ki je od lanskega šolskega let sem podvojila število učencev, še eno učiteljico.
Problemov je precej in dokaj različnih. Od znanja jezika, oziro-
ma jezikov, pri čemer izgleda, da je italijanščina težji oreh, do težav s prevozom.
Učenci bivajo v glavnem v Tržiču in Štarancanu, pa do zdaj ni bilo mogoče najti najbolj primerne rešitve. ' Upamo, da se bo zade-
va uredila v prihodnjih tednih” pravijo na šoli.
Kaj pa odnosi in stiki s starši ? Zelo da se zanimajo za otroke in radi sodelujejo. Vzpodbuden znak, da se bodo posebne razmere do konca šolskega leta uredile, (foto Klemše).
Občinsko svetovalko MSI v Gorici Gianno Altieri je naše poročanje (17. oktobra) o skrivnem izkopu in prenosu posmrtnih ostankov šestih januarja 1945. leta padlih borcev fašistične X. MAS iz Šempasa v Gorico privedlo do tega, da je zadevi posvetila interpelacijo na seji občinskega sveta z (neuslišano) zahtevo, naj župan javno obsodi to »zasme-hovalno in sramotilno pisanje«. Kaj nam očita svetovalka Altieri?
1.	ton članka je bil zasmehovalen;
2.	X. Mas smo označili za "zloglasno", medtem ko nismo uporabljali pridevnikov za partizane IX. korpusa. Misovska svetovalka se pri tem sprašuje, ali je to zaradi proti-tovskih čustev podpisanega M.M. ali pa zaradi pomanjkanja primernih pidevnikov in samostalnikov v slovenskem jeziku. Sama jih zato sugerira kar nekaj v italijanščini, ko piše, da »so se Titovi banditi, kot mnogi vedo, izkazali kot drhal zločincev in morilcev, ki so se proslavljali izključno zaradi podlosti in krutosti svojih dejanj in, če so nekateri nosili uniformo, je to bilo le zato, ker so jo ukradli s trupel svojih žrtev« (citata ne navajamo zaradi kake posebne literarne vrednosti proze gospe Altieri niti ne zaradi njenih dokaj spolzkih trditev, temveč v dokaz, da slovenščina le ni tako reven jezik, če smo lahko brez težav prevedli njen čustveni izliv).
3.	»In kaj je naredil M.M.?«, se nadalje sprašuje improvizirana "zgodovinarka". »Namesto da bi nepristransko ocenil ta že zgodovinsko in objektivno dognana dejstva, ne najde boljšega kot da žali mrtve, ki se niso mogli braniti ne takrat ne danes, in da sramoti kogar je hotel s pietetnim dejanjem prenesti njihove ostanke - četudi po neuradni poti -do dostojnega pokopa«.
4.	Globalna vrednost novinarskega podviga, končno ocenjuje svetovalka Altieri, pa je v zaključni ugotovitvi, da je ime Alberta. Dosia, enega od šesterice (umrlih januarja '45), vklesano tudi na lapidariju deportiranim (maja '45). Pisec M.M.
Za uvod v novo sezono Skupine 75
Predstavitev monografije o Brdih
Predstavitev knjige o Vojku Janku Premrlu
V Katoliški knjigarni bodo v torek, 3. t.m. predstavili knjigo "Moj brat Janko Vojko" Radoslave Premrl. Tekst je pred leti izhajal v reviji zaliv, v knjižni obliki pa ga je junija letos izdala Slovenska matica.
Knjigo bo predstavil prof. Tomaž Pavšič, prisotna pa bo tudi avtorica. Na prireditev, ob 17.30, vabita Katoliška knjigarna in SKPD Mirko Filej.
Podgorci peli na Grahovem
Prejšnjo nedeljo sta pevskizbor Pro vox iz Nove Gorice, ki ga vodi Tanja Kuštrin in mešani pevski zbor Podgora, ki ga vodi dr. Mirko Spazzapan priredila koncert Vodopivčevih religioznih pesmi na Grahovem v Baški grapi.
Popoldne so člani mešanega pevskega zbora obiskali še Nemški rut, kjer so se poklonili spominu Simona Kosa. Zapeli so mu na grobu in pred rojstno hišo. Podgorce je spremljal domači župnik Bajt.
Fotoklub Skupina 75 je z odprtjem razstave fotografij Marijana Bažata in s predstavitvijo fotomo-nografije Trenutki v Goriških Brdih začel novo sezono. Predstavitev je potekala v petek, 23. oktobra v kulturnem domu na Bukovju, kjer
je še zmeraj na ogled fotografska razstava (Akti).
Umetnika, samostojnega kulturnega delavca, po rodu iz Brd, sicer živečega v Šempetru, je občinstvu predstavila Nives Marvin in ob tem podčrtala, da predstavlja foto-monografija na 129 straneh svojstven prikaz Brd, ljudi in zlasti narave.
Fotomonografijo dopolnjujejo strokovni članki izpod peresa Marijana Breclja, Aleksandra Bassina in Janeza Bogataja. Marijan Brecelj v knjigi opisuje zgodovinski in kulturni razvoj Brd, likovni kritik Aleksander Bassin opredeljuje Ba-žatovo umetniško fotografijo, Janez Bogataj pa ocenjuje etnološke vrednote prostora.
Udeležence uvodnega večera v novi sezoni Skupine 75 - skupina se je prav pred kakšnim mesecem spet združila in obnovila dejavnost — je pozdravil Silvan Pittoli. Spregovoril je seveda tudi avtorfotomo-nografije Marijan Bažato in predvsem povedal, da je s to knjigo skušal nekako poravnati dolg do svoje ožje domovine, do okolja, kjer je odraščal in obenem vpijal vse odtenke življenja, v vseh letnih
časih. Vse to je skušal zabeležiti s kamero. Rojevanje fotomonografije je trajalo kar nekaj let, kakih osem let, rezultat pa je končno tu. Vpogled v bit Goriških Brd, tako kakor jih vidi umetnik, se ponuja tudi tujemu bralcu, saj je knjiga izšla tudi s teksti v tujih jezikih.
Po prvi fotomonografiji Marjan Bažato pripravlja zdaj nekaj novega. Dela na fotomonografiji ženskih aktov in mask. Nekaj motivov nam je ponudil za razstavo na Bukovju.
O avtorju in knjigi je na predstavitvenem večeru v italijanščini spregovoril Zdenko Vogrič.
Srečanje je lepo zaokrožil Nonet Brda pod vodstvom Radovana Ko-košarja.
Na sliki: Vabilo na predstavitev fotomonografije — osnutek je izdelal H. Jussa.
Odslej Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev
Iz poveljstva karabinjerjev za goriško območje, so sporočili, da so v skladu z ukrepom glavnega poveljstva zbora, tudi na Goriškem, od danes izvedli preimenovanja enot na teritoriju. Dosedanja Grupa karabinjerjev na Goriškem (Gruppo carabinieri di Gorizia) je po novem Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev. Nobenih sprememb pa ni v razporeditvi, oziroma poimenovanju manjših enot. V Gorici, Tržiču in Gradišču delujejo tri čete karabinjerjev , v manjših krajih v pokrajini pa je 28 karabinjerskih postaj.
■ V soboto, 7. novembra bo slovesna maša za pokojne člane francoske kraljevske družine Bombonov na Kostanjevici blizu Nove Gorice. Med mašo zadušnico, ki bo ob 16.30, bo sodeloval pevski zbor iz Tavagnacca pod vodstvom Fab-rizije Cargnello in ob spremljavi organistke Raffaele Cargnello.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
(ob 40-letnici skladateljeve smrti)
Vinko Vodopivec: SRCE Iflf DIWAR
Spevoigra za soliste, igralce, balet, zbor in orkester
BESEDILO Filip Terčelj in Marij Čuk, ODRSKA PREDELAVA Aleksij Pregare, ORKESTRACIJA Hilarij Lavrenčič. NASTOPAJO: Minka - Alenka Slokar, Janko - Dušan Kobal, Roza - Franka Žgavec, Jernač -Božidar Tabaj, Cene - Kazimir Černič, Šlogarca - Majda Zavadlav, Učiteljica - Snežiča Černič, Kralj - Marko Černič, Soseda - Daniela Puia. NASTOPAJO ŠE Ana Černič, Jan Leopold, Fabjan Sfiligoj. SODELUJEJO: mešani, moški in Ženski zbor, operetni orkester in ritmična skupina.
Režija ALEKSIJ PREGARC, dirigent HILARIJ LAVRENČIČ Scena Hijacint Jussa, kostumi Tatjana Kosič, ritmika Barbara Piccolo, luči Niko Klanjšček in Branko Terčič, asistent režije Anka Černič, scenski asistent Stanko Ferfolja, korepetitor Lucija Lavrenčič, realizacija scene Mario Leopoli in Alojz Maraž, tehnični asistent Mitja Čevdek, suflerka Marinka Leban.
PREMIERA V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI, V SOBOTO, 7. NOVEMBRA 1992 OB 20.30,
PONOVITVI V NEDELJO, 8. NOVEMBRA IN V ČETRTEK, 12. NOVEMBRA OB 20.30.
--------- --------Predprodaja vstopnic v Katoliški knjigarni v Gorici, od 5. novembra.-

Dl BLAS AL DILEMA BRtil

D OSLO ALB E F
-	• _ - \r
v ■	.
FABIAtt
miOhetti eit
* a - v* 11 I c ‘r? Krt r-
GUERRA FINITA
665
ONO I FRATELLI 1NE >ORTATI IN JUGOSLAN
NEL
'ER5ARIO DELLA SCC
z-r\ni-7i a m^rtnnA
Ime Alberta Dosia na lapidariju deportiranim in napis, ki bi ga bilo treba popraviti
z ato namiguje na zlonamernost, kot da bi to bilo pomembno in ne dejstvo, da je šest še ne 20-letnih mladeničev bilo (vsaj po zgodovinskih izsledkih s katerimi razpolaga Gi-anna Altieri) »ranjenih, ujetih, slečenih, barbarsko mučenih, ubitih s strelom v tilnik in končno obglavljenih«.
Ne da bi se spuščal v - zdi se mi precej popačene - zgodovinske "resnice", ki jih z zaskrbljujočim pomanjkanjem vsakega najmanjšega dvoma razglaša svetovalka Altieri, želim kot pisec spornega članka pojasniti nekaj dejstev. Ton članka je res bil ironičen (a ne sramotilen) do »tihotapcev z okostnjaki«, kot sem jih označil. Lahko bi seveda bil drugačen, na primer poln zgražanja in moralizatorskega zagona proti osebam, ki so s svojo provokacijo kršile kar nekaj zakonskih predpisov. Vendar se mi je zgodba o sivolasih amaterskih grobarjih, ki ponoči stikajo za človeškimi kostmi, jih skrite v avtomobilskem prtljažniku prevažajo čez mejo in nato hranijo najprej doma in nato v odvetniški pisarni (kjer je, mimogrede, zaposlena tudi Altierijeva) zdela vredna prej ironične kot preresne obravnave.
Nikjer v članku ni bilo žalitev ali zasmehovanja mrtvih, ki naj - karkoli so počenjali v življenju - počivajo v miru. Pač pa je članek vseboval nekaj ugotovitev na račun početja živih. Na razliko od časov, ko je razsajala X. MAS, živimo hvala-bogu v demokraciji in nam je zajamčena svoboda tiska, kritike ter svobodnega izražanja mnenja. Kar zadeva čustva pisca, ki tako skrbijo svetovalko MSI, ji lahko zagotovim, da so moja - najbrž na razliko od njenih - gotovo antifašistična, kot je antifašistična naša republiška ustava. In vendar ta čustva nimajo nobene zveze s pridevnikom "zloglasna", ki je - kar zadeva početje X. MAS v naših krajih - nič drugega kot navedba golega dejstva: če želi, se lahko svetovalka Altieri pri še številnih živih pričah prepriča, kakšen spomin hranijo ljudje nanjo. Popolnejšo zgodovinsko rekonstrukcijo njenih grozodejstev pa lahko dobi v knjigi, ki jo je pred nekaj leti napisal italijanski zgodovinar Ricci-otti Lazzero in ki ji jo toplo priporočamo.
Vendar je to že zgodovina in gotovo ni bil namen časopisne kronike o dogodku današnjih dni ponavljati že obče znanih zgodovinskih dejstev. Prav današnje dni pa zadeva ne prav nepomembno odkritje, da je ime januarja 1945. leta ubitega Alberta Dosia vklesano na lapidariju maja 1945 deportiranim Goričanom. Tako kot na istem lapidariju vklesano ime Uga Scarpina, ki so ga čilega in zdravega pred kakim letom uredniki lista Isonzo-Soča staknili v Comu di Rosazzo, tako kot imena še marsikoga na tistem seznamu. Seveda ne gre le za večje ali manjše število deportiranih, saj to bistevno-ne spremeni zgodovinskih dejstev in odgovornosti. Gre pa gotovo za poštenost in verodostojnost določenih političnih krogov tudi glede njihovih trditev o nedolžnih in zgolj pietetnih namenih nočnih prekopov.
MARKO MARINČIČ
Mednarodni Rallystar bo danes zaključil letošnji Expo Racing
Čar dirkalnih in starih avtomobilov bo še danes blestel na goriš-kem razstavišču ob Soči. Do 21. ure si je namreč mogoče ogledati 12. izvedbo sejma Motor Expo Racing. Kljub slabim vremenskim razmeram je med tednom goriško sejmišče obiskalo precej ljudi, veliko teh jih je bilo iz sosednje Slovenije. Avtomobilski svet je gotovo med najbolj privlačnimi, posebno pa so zanimive avtomobilske dirke.
Tudi zaradi tega prireditelji pričakujejo prav danes veliko število ljudi iz cele dežele, ki si bodo, kot vsako leto, s pazljivostjo ogledali 6. mednarodni Rallystar. Z začetkom ob 10.30 se bodo pomerili piloti raznih policij. Poleg dirkačev državne policije bodo nastopili tudi en Francoz, Finec in en karabinjer.
Ob 13. uri se bodo začele vožnje štirindvajsetih pilotov, ki se bodo potegovali za končno zmago na 6. mednarodnem Rallystaru. Večina teh so stari znanci goriškega indo-or relija, ki je najbolj prestižno tovrstno tekmovanje treh Benečij.
Na šeststo metrov dolgi progi, od katerih je dobra tretjina posuta s prstjo, se bodo v dvobojih na šest krogov dolgih vožnjah pomerili Igino Cargnel, Claudio Fior, Massimo Gasparotto in Andrea Romano z lancio delta integrale, Pietro Corredig in Silvio Majer z renaultovo petko turbo, Gianni Marchiol z renault clio 16V, Gianni Venica in Gino Dall'Agnese s peugeotom 205, Marco Cappi in Roberto Buglione s lordom sierra 4x4, Novogoričan Darko Pelhan s volkswagnom golf rally ter Alberto Ugoletti in Claudio De Cecco s
lordom sierra cosworth 4x4. Vsi ti piloti bodo tekmovali s serijskimi avtomobili skupine N.
Osem pilotov pa se bo tekmovanja udeležilo z avtomobili skupine A in sicer Gabriella Scagnetti in Alessandro Pasgualini s fiatom uno turbo, Slavko Komel in Fabri-zio Colonna z oplom kadett 16V, Raffaello Fidanza, Stefano Gazzie-ro in Ennio Oddera z lancio delta integrale ter Gino Buiatti s vol-kswagnom golf 16V.
Poleg Rallystara si bomo lahko ogledali še akrobatske podvige s kamionom francoskih stuntmanov Charasse.
URNIK
10.00 - 21.00
REDNI: 12.000 LIR. ZNIŽANI: 6.000 LIR.
Posebne strani * pripravil in uredil
A.W.S.
AD WORK STUDIO GORICA
Komjane Luigi
PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM ZNANIH ZNAMK PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
34170 GORICA - Ul. Rossini 22 - tel. (0481) 531935 - 531821
12. MOTOR EXPO RACING - HALA B
30 LET IZKUŠENJ ZA VAŠO VARNOST
Je cena
DENARJA
PROBLEM?
Fiat ga izniči
AGUZ01/1
TUDI ZA RABLJENE AVTOMOBILE
To je pobuda brez mm	n mi— ^i■—>i'n11' r primerjave in velja
do 30. novembra
W MILIJONOV 1992 0b skorajšnji
otvoritvi novega sedeža v Ul. III. Armata in prenovitvi sedeža v Ul. IV. novembra v Tržiču izredni pogoji
Primer za TAEG (čl. 20 zakon 142,92, Pr0daie rabljenih 3V-Višina posojila: 5.000.000.— lir. Rok od- tomobilOV VS 6 h plačila: 12 mesecev. TAN (nominalna 7nami/ IJflfVfcJ letna obrestna mera): 0% TAEG (indi-	MMMMtmlMM
cator celotne cene posojila): 1,03
MILIJONOV V -j LETU
KIMA
BRESTI
z,*">p*,,° aaeia 3QuZZvil■
te pričakuje
GORICA
S.p.A.
Korzo Italia 169 - Tel. 520830
DINO01/11
CITROEN ZX 3 VRATA:
NOVA COUPEJA
Novo poleta Citroenov ZX je bogatejšo še zo dva nova nopodoljenšo in kakovostnejšo modela.
Novi Citroen ZX 16 V z 2000 kub cm (155KM) in z močjo, ki presega ostale iz iste kategorije avtomobilov, se pojavi med športnimi avtomobili s tehnološko uspešnimi motorji, ki so poplačani z dosežki na cesti. Novi Citroen ZX Furio 1.8 i (103KM) ima karakteristike coupejo rodo
s prostornostjo limuzine in z do potonkostidovr-šeno notranjo opremo.
Pridite, do spoznate nove športne avtomobile Citroenov ZX
4<»v
'b»
CITROEN ZX. OBČUTEK KAKOVOSTI.
/>*
Ul. Trieste, 145 - 34170 Gorica, tel. (0481) 521588
1600 Z VBRZIGOM, 83 KM, serijsko: servokrmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip.
22.900.000 lir 25.800.000 lir 28.900.000 lir
1700 Z VBRIZGOM, 102 KM, serijsko: klima sistem, ser-vo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip.
2000 Z VBRIZGOM, HO KM serijsko: klima sistem, servo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip, kolesa iz zlitine, električni zunanji ogledali z gretjem, meglenke, prilagodljiv volan.
31.600.000 lir
1700 TURBO, 122 KM, serijsko: z ABS, klima sistem, servo krmilni sistem, centralna ključavnica, električno pomikanje prednjih šip. kolesa iz zlitine, električni zunanji ogledali z gretjem, meglenke prilagodljiv volan.
Vse verzije Volva 460 imajo trostezni katalizator in Sondo Lambdo. Cena pomeni "Ključi v roke" z davkom IVA.
VOLVO
kakmost in tarnoM
Vrednost Volva 460
STRNJENE VERZIJE VELIKEGA VOLVA. TUDI V CENAH
ZASTOPSTVO
CRALI PIETRO
GORICA - Ul. lila Armata 180 - Tel. (0481) 21721 - 21073
PRIČAKUJEMO VAS NA 12. MOTOR EXPO RACINGU V HALI D
Sesterka Valpraporja Irasa začela s spodbudno zmago
VALPRAPOR IMSA - ZILLO MANIAG0 3:1 (15:3, 13:15, 15:5, 15:6)
VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, Buzzinelli, Florenin, Lutman, Paoletti, Petejan, Stabile, Superga in Rigonat.
Krstni nastop Valpraporja Imsa v domači telovadnici v Štandrežu je bil dokaj spodbuden. Le škoda, da so fantje nasprotniku prepustili drugi niz, potem ko so prvega osvojili brez večjih težav in je bil Maniago nadigran in brez moči.
V drugem nizu je bilo dovolj, da so domačini nekoliko popustili in nasprotnik je stanje izenačil. Vsekakor pa moramo omeniti, da ima Maniago nekaj dobrih igralcev, kot sta Filipuzzi, ki je visok dva metra in je dve leti nastopal v mladinski šesterki Charra iz Padove, in izredni Piccini-ni, čigar bolj znani brat nastopa v Bologni v A-2 ligi. Glede same tekme pa moramo omeniti, da so bili varovanci trenerja Zamoja boljši v vseh elementih igre, še posebej pa se je tokrat izkazal Buzzinelli. V 3. in 4. setu je Valprapor Imsa zmagal, sicer pa ne tako lahko kot kažeta končna izida, saj sta trajala seta 21 in 23 minut.
Neroden poraz borovk
BOR TOMBOLINI DRINKS - MARZOLA TN 2:3
(16:14, 15:5, 6:15, 12:15, 7:15)
BOR: Nacinovi (9 + 9), Maver (14+ 10), Flego (10 + 2), Ažman (7 + 8), Čok (3 + 6), Gregori (1 + 3), Vodopivec (3 + 0), Pitacco, Grbec, Guštini, Benevol.
TRAJANJE SETOV: 26, 15, 19, 25 in 12 minut; ZGREŠENI SERVISI BOR: 22.
Pomlajena Borova vrsta je novo prvenstveno sezono začela z nerodnim porazom proti Marzoli iz Pova pri Trentu, ki se je izkazal predvsem z dobrim serviranjem, na roko pa mu je šlo tudi precejšnje število napak, ki jih je zagrešila neizkušena domača vrsta. Gostje so namreč neposredno s servisom dosegle 15 točk, z napakami domačih pa še naslednjih 20. In prav v tem je treba iskati ključ sinočnjega poraza.
Plave so drugače icjrale dokaj solidno, z blokom (Maverjeva in Azmanova) so dosegle precej točk, zato pa, razen v drugem setu, servis ni bil dovolj učinkovit. Tudi iz protinapada so dosegle precej točk, toda vse te uspešne poteze so izničile številne napake in pa slab sprejem servisa. V delno opravičilo lahko dodamo, da je kapetanka Nacinovijeva igrala bolna, zaradi poškodbe pa še vedno ne more igrati Gustinijeva,
Podrobnejši pregled kronike tekme nam pokaže, da so borovke v prvem setu stalno zaostajale za nekaj točk in nasprotnice so tudi prve prišle do set žoge. Pri stanju 14:11 so imele kar 5 set žog, ki pa jih niso izkoristile. Prišlo je do obrata in z dvema blokoma Maverjeve so nato plave set zaključile v svojo korist. To jim je dalo krila in drugi set je bil zanje lahek plen. Namesto, da bi v tem stilu nadaljevale, pa so v tretjem nenadoma popustile, zaigrale manj zbrano, kar so nasprotnice iz Trenta spretno izkoristile. Z dobrim serviranjem so onemogočile napad domačink, ki so sicer v čertem setu skušale reagirati, toda veliko število zgrešenih servisov (9) je bilo odločilnih, da so set osvojile gostje.
Za neizkušene domačinke (skoraj ves čas so igrale tri igralke letnika 1976 in ena 1977) je bil peti set usoden. Marzola je takoj povedla in brez težav zmagala.(rg)
Derbi z Alturo za Koimpex bolj vroč od pričakovanega
ALTURA - KOIMPEX	2:3
(3:15, 15:7, 15:12, 11:15, 12:15)
KOIMPEK: Ukmar (18 + 9), Pittoni (13 + 6), Fabrizi (7 + 5), Gregori (0 + 3), Garbini (1 + 1), Brisco (1 + 7), Sosič (0+1), Pertot (0 + 1), Miot (0 + 0), Zotti, Starc, Cioc-chi.
V	telovadnici osnovne šole Don Milani na Al turi sta se pomerili šesterki s še nedefiniranim profilom, zato je bilo srečanje zanimivo predvsem z agonistič-nega vidika. Rezultal je, kajpak, presenetljiv, saj je bilo pričakovati, da bo Koimpex zmagal precej lažje, nasprotno pa je že zgubljal z 2:1 in se ima v bistvu zahvaliti predvsem napadalni osi Ukmar-Pittoni, če je vendarle prišel do napovedanih točk.
V	prvem setu in vse do rezultata 6:1 drugega so slogašice s servisi, bloki Fabrizijeve in kontranapadi neusmiljeno nizale točke proti zbeganim gostiteljicam, nato pa je prišlo do povsem nepričakovanega preobrata. Sodnik je s svojim resnično absurdnim sojenjem (pri čemer je vsekakor bolj oškodoval Koim-pex, verjamemo, da nenamerno in v bistvu zaradi neznanja) dodobra načel živce Slogine klopi in deklet na igrišču, nasprotno pa so na dan prišle do tedaj »skrite rezerve« Alture, ki je z neizmerno dozo požrtvovalnosti prevzela vajeti igre v svoje roke, predvsem pa si ustvarila veliko psihološko prednost, ki jo je nato v bistvu ohranila do konca srečanja. Slogašice se nikakor niso mogle več razigrati in čeprav so bile tako v 4. kot v 5. nizu pretežno v vodstvu, je bil razplet negotov do konca.
Tekmo je zelo dobro sintetiziral predsednik Sloge Vojko Miot: »Koimpexu se pozna neuigranost zaradi velikega števila novih igralk, zato pa potencial ekipe, za katerega se mi zdi, da je precej velik, še ne prihaja do izraza.« (ak)
Danes v košarkarski B ligi
Jadran TKB za prvi točki
Jadranovi košarkarji, ki so še vedno zadnji brez točke, bodo danes ob 17.30 v tržaški športni palači v 6. kolu B lige igrali proti Montegranaru, ki je doslej dvakrat zmagal.
Odveč je, da zapišemo, da morajo danes jadranovci nujno zmagati. Ponoven poraz bi verjetno imel za naše predstavnike precej hude posledice, saj bi postali najresnejši »kandidati« za selitev v nižjo ligo.
Naloga jadranovcev tudi danes ne bo lahka. Nastopili bodo brez Davida Pregarca in tudi Klavdij Starc ni še povsem nared, čeprav bo »Tolo« na tem srečanju vseeno igral.
Upati je tudi, da bodo naši košarkarji končno zaigrali, kot znajo (izboljšali predvsem odstotek pri prostih metih) in da se otresejo treme pred zmago, ki jih je že dvakrat zajela na domačih srečanjih, ko so tesno izgubili, obakrat za dve točki (Ancona in Ozzano). Jadranovci tudi pričakujejo podporo svojih navijačev, ki so na dosedanjih dveh domačih nastopih prišli v športno palačo kar v lepem številu.
V deželnih odbojkarskih ligah uspešne le 0lympia CDR, Soča Sobema in slogašice
Za uvod kar precej porazov
Sinoči v 5. kolu košarkarske D lige
Kontovelci uspešni
MOŠKA C-2 LIGA
OLVMPIA CDR - ROZZOL	3:0
(15:10, 15:9, 15:3)
OLVMPIA CDR: A. in M. Vogrič, Petejan, A. J. in S. Terpin, B. in G. Sfiligoj, Dornik, Povše.
Goriška 01ympia CDR je izbojevala prvi dve točki povsem pričakovano proti letos oslabljenemu tržaškemu Rozzolu. Že na začetku prvih dveh (7:0 in 9:1) nizov so domačini visoko povedli, potem pa je trener in igralec Rajko Petejan poslal na igrišče nekatere mlajše igralce, da so gostje razliko omilili. V tretjem setu je spet stopila na igrišče najboljša postava in Tržačani so tako osvojili le skromne tri točke. Posebej pa moramo pohvaliti Igorja Povšeta, ki je kot debitant povsem zadovoljil tako v obrambi, kot v napadu.
SLOGA - PRATA	1:3
(8:15, 15:9, 3:15, 10:15)
SLOGA: Božič, Cisolla, Čač, Jablan-šček, Kerpan, Aljoša in David Kralj, Andrej in Martin Maver, Riolino, Zgu-bin, Štrajn.
Slogaši so sinoči prestali ognjeni krst v C-2 ligi. Nasprotnik je bil vse prej kot ugoden, saj je Prata že lani zasedla mesto tik pod vrhom lestvice, in tudi letos po govoricah, ki se širijo v odbojkarskih krogih, meri visoko. Ze uvodne poteze pa so pokazale, da med njimi in Slogo sploh ni velike tehnične razlike. Naši fantje so takoj odločno začeli, povedli s 5:2, ko pa so ugotovili, da se lahko enakovredno kosajo z nasprotnikom jih je zajela nerazumljiva trema, padla jim je koncentracija, prav tedaj, ko bi morala biti na višku. Starostna razlika je bila absolutno v korist Sloge, ki bi morala zato vsiliti nasprotniku hiter tempo igre. Ko ji je to uspelo, je nizala točke, kar je bila zlasti razvidno v drugem setu, v katerem so naši fantje od vsega začetka visoko povedli in prednost obdržali vse do konca. Žal pa so slogaši tudi prevečkrat grešili.
Če je ta krstni nastop predstavljal test, kaj bo Sloga zmogla kot novicen doseči v C-2 ligi, lahko rečemo, da ne bo odigrala podrejene vloge. (Inka)
SAN VITO - BOR	3:1
(10:15, 15:9, 15:1, 15:2)
BOR: Cerasari, Caputi, Marega, Koren, Bresich, Furlanič, Coloni, Gombač, Paulica, Stulle, Latin, Ruttar.
Borovci so sinoči postregli z dvema povsem različnima obdobjima igre. V prvih dveh setih so bili enakovreden tekmec, prvi set so z dobro igro tudi osvojili. Nato pa je nastopil v Borovih vrstah popolen »black-out«, ki ga verjetno lahko pripišemo edinole psihični labilnosti ekipe, v kateri je mnogo neizkušenih igralcev. Gostitelji niso pokazali kdove kako dobre igre, lahko bi celo rekli, da je njihov koncept slabši od Borovega, vendar pa so bili veliko bolj spretni in mirni.
ŽENSKA C-2 LIGA
SOCOPEL - KMEČKA BANKA 3:0
(15:9, 15:13, 15:13)
KMEČKA BANKA: Vižintin, Lovi-sutti, Krašček, Tiberio, Vidoz, Manzo, Žbogar, Peterin, Magda in Maša Bralni, Zavadlal.
Goriška kmečka banka je doživela v San Giorgio di Nogaru gladek poraz
proti drugi ekipi Sangiorgine, toda z prikazano igro ni razočarala. Dekleta so pokazala dobro mero uigranosti in tudi posamezni seti dokazujejo, da so se pravzaprav borile do konca. Moramo omeniti, da ekipa je bila okrnjena, saj podajačica Maša Braini in Rafaela Zavadlal zaradi poškodbe nista stopili na igrišče.
Kakorkoli že, zdi se, da bo treba Kmečki banki še dosti delati, da doseže ustrezen nivo igranja, toda sinočnji trud dokazuje, da volje dekletom ne manjka. Po prvem setu (ta je bil izenačen do rezultata 8:8), so Goričanke zaigrale zbrano in predvsem po krilu dosegle več točk, v tretjem setu pa so že vodile z 9:3. Žal pa jim je v ključnih trenutkih zmanjkalo moči. (I. R.)
TARCENTO - SOKOL INDULES 3:0
(15:5, 15:8, 15:9)
SOKOL INDULES: L. in T. Masten, Vidali, Pertot, Cossutta, Lupine, Visin-tin, Drasič, Marucelli, Brumat.
Igralke Sokola Indules se iz Tarcen-ta vračajo s pekočim porazom, za katerega pa lahko delno opravičilo najdejo v tem, da so nastopile v nepopolni postavi, poleg tega pa so prav vse igralke morda preveč občutile prvi nastop v letošnjem prvenstvu. Servis, ki naj bi bil udarna točka sokolašic, je bil premalo oster in natančen, tako, da so domačinke s hitro igro večkrat presenetile obrambo Sokola. Če k temu dodamo, da je bil tudi napad tokrat neučinkovit in da blok ni deloval, potem kaj več od poraza niti ni bilo mogoče pričakovati. Trener je sicer z menjavami skušal preobrniti potek tekme, vendar tudi to ni pomagalo.
Kar zadeva domačo ekipo, je treba povedati, da so se precej okrepile, saj je v društvo prišlo kar pet novih igralk. Odlikuje ga hitra in raznovrstna igra v napadu, za katero blok in obramba Sokola nista našla pravega orožja.
MOŠKA D LIGA
SOČA SOBEMA - CORNO	3:1
(15:11, 13:15, 15:13, 15:11)
_ SOČA SOBEMA: I. in M. Tomšič, Štefan, Igor in Ivo Cotič, Braini, Bat-tisti, Muscau, Klede, Mučič in Pahor.
Sočani so pričeli prvenstvo z zmago proti borbenemu nasprotniku. Gostit-Ieji niso zaigrali povsem sproščeno, kljub temu so v odločilnih trenutkih bili odločnejši in nekoliko bolj prisebni, tako v prvem, kot v zadnjih dveh nizih. Na igrišču je bilo opaziti dobro mero uigranosti in zagrizenosti, kar je najboljša spodbuda za prihodnje nastope. V drugem, izgubljenem setu pa so domačini naredili več napak in niz tudi izgubili. (Poldo)
ŽENSKA D LIGA
SAGRADO - BOR FRIULEXPORT 3:0
(16:14, 15:3, 15:4)
BOR FRIULEXPORT: Gruden, T. in I. Vidali, Zadnik, Pernarcich, Stoper, Calligaris, A. in M. Faimann.
Znano je bilo, da stopa novinec Sag-rado v sezono z okrepljeno postavo, vendar pa bi se tekma za borovke lahko razpletla tudi drugače, če bi zmagale v prvem nizu, v katerem so z ostrimi servisi nevtralizirale napad gostiteljic, dobro pa so igrale tudi v polju in v sprejemu. Prav v slednjem
elementu so nato močno popustile, tako da je bil poraz neizbežen, čeprav razlika v tehničnem znanju med ekipama ni tako velika.
V opravičilo za poraz velja našteti odsotnost Forausove in pa to, da je bila sinočnja tekma za mnoge borovke prva preizkušnja na članski ravni sploh.
VIRTUS - KOIMPEX	0:3
(9:15, 14:16, 3:15)
KOIMPEX: D. in S. Ciocchi, Čebu-lec, Ferluga, Fonda, Maja in Martina Kosmina, Milič, Spacal.
Koimpex je na najboljši možni način startal v deželnem prvenstvu. Pred tekmo je sicer vladala v Sloginem taboru določena zaskrbljenost, saj so bile odsotne kar tri standardne igralke, Brišnikova, Milkovičeva in Sker-kova. Zaradi tega je na pomoč priskočila Daniela Ciocchi, ki v C-l ligi sinoči ni zaigrala. Vendar so se bojazni kmalu razblinile, saj je Koimpex takoj prevzel vajeti igre v svoje roke in brez težav osvojil prvi set. V drugem so se začele rahle težave. Po vodstvu Koim-pexa z 11:6 so naše igralke naredile nekaj zaporednih napak v sprejemu in Virtus je prišel v vodstvo celo s 14:12. Takrat so slogašice s karakterno igro nadoknadile zaostanek, osvojile set in nato v velikem slogu nadaljevale tudi v trejem, v katerem so domačinke dobesedno nadigrale. (Inka)
KONTOVEL - CBU 91:84 (50:37)
KONTOVEL: Sosič 8 (2:6), D. Gulič 10 (2:6), Grilanc 22 (3:6), Civardi 10 (2:5), Paulina 18 (6:7), Kralj 8, Hmeljak 8 (2:3), A. Daneu 4 (0:2), V, Daneu 3 (1:2), Turk, trener: M. Ban.
TRI TOČKE: Grilanc 5, Kralj 2. PON: Grilanc (38), Paulina (39).
Kontovelci so sinoči doma v D ligi osvojili drugo izredno pomembno zmago na račun verjetno neposrednih nasprotnikov v boju proti izpadu. Naši košarkarji so imeli vseskozi pobudo v svojih rokah in vodili celo za 22 točk.
Od posameznikov naj omenimo dobro igro Robija Pauline pod košema in na sploh vseh starejših igral-
cev, pa tudi mlajši so dali svoj doprinos. Med gosti sta se najbolj izkazala bivši Jadranov košarkar Manzano (22 točk) in Malagoli (28).
DEŽELNI KADETI
Dino Conti - Breg 77:80 (39:40)
Poletov turnir dečkov
POLFINALE: Latte Carso - Kraški zidar Sežana 67:63 (30:39); Aba Sa-luzzo - Polet 109:82 (55:33).
DANAŠNJI SPORED (repenska telovadnica): 9.30 finale za 3. mesto: Kraški zidar - Polet; finale za 1. mesto: Latte Carso - Saluzzo.
Domovci boljši v končnici
DOM SIMEK - RONCHI	70:57 (33:32)
DOM SIMEK: Silič, Kocjančič 2, Ambrosi 8, Zavadlal 4, Semolič 7 (7:8), Pečanac 17 (1:2), Batello 6, Košuta 15 (9:11), Jarc 12, Dornik Ugo (0:1).
Domovi člani so v prvi tekmi promocijske lige na Goriškem s težavo premagali ekipo iz Ronk. Opaziti je bilo, da igralci niso še dovolj uigrani in niso povsem osvojili novega načina igranja, ki ga je zasnoval trener Miani.
Tekma je bila vseskozi izenačena. Domovci so sicer bili stalno v vodstvu za nekaj točk, glavno prednost pa so si pridobili pet minut pred koncem in tako tudi zmagali.
Posebno pohvalo si zasluži Pečanac za igro v napadu in pa Batello za posebno dobro obrambo. (Saša Primožič)
UNDER 21
BREG - TAVAGNACCO	0:0
BREG: Gregori, Marko Ota, Štrain, Laurica, Švab, Armani, Mauri (Monde), Jakopič, Sancin, Pozzi, Buzzi (Massimo Ota), Rapotec, Bandi, Luisa.
Brežanom žal letos ne gre, saj je bil nasprotnik res skromen. Glavni problem je napad, saj napadalcem ne uspe konkretizirati dela vezne linije.
V prvem polčasu so plavi ohranjali pobudo, a le do nasprotnikovega kazenskega prostora, saj Buzzi in Mauri nista niti enkrat presenetila branilcev.
Tesen poraz Poletovih hokejistov v Gorici
GORIZIANA - POLET	5:4
(3:2)
POLET: Fabec, Mari, Kosmač, Marinuzzi, Mojmir Kokorovec, Pi-azza, Mitja Kokorovec, Serri, Ro-selli.
Novoustanovljena hokejska ekipa Poleta je včeraj odigrala svojo krstno tekmo v italijanskem pokalu proti ekipi Ginnastice Go-riziane. V začetnih minutah so poletovci igrali nekoliko nervozno in so dali Goričanom možnost, da so povedli. V nadaljevanju pa so naši uredili svoje vrste in zaostali ob polčasu le z golom razlike.
V drugem polčasu so bili najprej dvakrat uspešni Goričani, nato pa so našpi dosegli dva gola, tekmo pa tesno izgubili s 4:5.
Zaradi jalovosti napadalcev so pritiskali tudi zvezni igralci, a zmešnjava je bila še večja.
V drugem polčasu je bila igra še slabša in malo je manjkalo, da ne bi gostje odnesli cel izkupiček, saj so Brežani navalili na nasprotnikov kazenski prostor, tako da je bila obramba v težavah. Proti koncu je sodnik izključil Massima Oto in branilca Ta-vagnacca zaradi medsebojnega obrekovanja. Pohvalili bi vselej solidnega Straina in Jakopiča, ki je prvič oblekel Bregov dres. (E.B.)
MLADINCI
ZARJA ADRIAIMPEX - PONZIANA	0:1 (0:0)
ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Švara, Kocman (Kralj), Nicolo, Dandri, Gi-acca, Maggi, Guglioso (Ražem), Jurin-čič, Gentile (Gregori), Vrše.
Ponziana je bila boljša od domačih, kljub temu, da je zaigralav ves drugi polčas z igralcem manj. Že začetek tekme ni obetal nič dobrega za Zarjo, saj je bil takoj na začetku izključen Dandri. Igra je bila groba in živci so popustili, tako na eni kot na drugi strani. Sodnik je moral pokazati še dva rdeča kartona in to gostom . Po odmoru se je igra umirila, Ponziana pa je bila vse bolj nevarna. Po nerodno izvedenem offside Zarje se je Ponziana kar s tremi igralci predstavila pred vrati Plahana in ga brez večjih težav premagali. Reakcija Zarjanov je bila mila. Nasprotno so imeli gostje še vrsto zrelih priložnosti za gol.fd.gr.)
NAJMLAJŠI
PRIMORJE B - COSTALUNGA 5:2
(1:1)
ŠTRELCI: Kariš 2, Lorenzi, Manzin in Damjan Gregori
PRIMORJE B: Gruden, Sardo, Križ-mančič, Iozza, Gregori, Lorenzi, Kariš, Zornada, Manzin, Milič, Semec.
Rdeče-rumeni so se dobro borili. Lahko bi dosegli še več zadetkov. V prvem delu so dobro začeli in že v tretji minuti povedli z golom Kariša. Nato je imelo Primorje še nekaj priložnosti, ki jih ni izkoristilo. Proti koncu prvega dela so gostje izkoristili napako obrambe in izenačili, v začetku drugega dela pa je Primorje zopet povedlo z golom Kariša. Naši so imeli dokajšnjo premoč, kronali pa so jo z goloma Lorenzija in Manzina. Costa -lungi je nato uspelo znižati rezultat z zadetkom iz prostega strela, končni izid pa je ob koncu postavil Gregori (Gorazd).
CICIBANI
BOR - FORTITUDO A	2:4 (2:1)
STRELCA ZA BOR: Strain in Man-di.
BOR: Vitomil Križmančič, Ivo Križ-mančič, David Gregori, Alešk Gregori, Merlak, Bandi, Kauter, Strain, Sedmak.
Borovci bi kmalu pripravili podvig (ta jim je v prvem polčasu tudi uspeval) proti fizično boljšemu nasprotniku. Čeprav so Miljčani prvi povedli, je borovcem nadaljevanju uspelo remizirati in potem še podvojiti s hitrim Strainom in požrtvovalnim Bandljem. V nadaljevanju je prevladala boljša fizična pripravljenost gostov. Kljub porazu so se plavi dobro upirali bolj kakovostnemu nasprotniku in si zaslužijo vso pohvalo.jd.gr.)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 1. novembra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Danes v Trstu v 9. kolu v nogometni C-l ligi
Triestina juriša na zmago
Triestina se mora danes v 9. kolu italijanske nogometne C-l lige oddolžiti za spodrsljaj iz pred dvema tednoma, ko je na tekmi ob odprtju novega stadiona »Nereo Rocco« nerodno izgubila. Priložnost se torej ponuja prav danes, ko bo Triestina spet doma igrala proti Ravenni, ki deli peto mesto z 10 točkami prav z današnjim tekmecem, Ravenno.
Naloga Perottijevih varovancev pa ne bo lahka. Nasprotno! Ravenna je zelo solidno moštvo, ki v gosteh še ni izgubilo in je v napadu še posebno nevarno z najnboljšim strelcem lige Fioriom. Tu pa je še izkušeni Pradella.
Da bi prebil nasprotnikovo obrambo, Perotti bo skoraj gotovo poslal na igrišče tri prave napadalce, kot so La-bardi, Mezzini in Panero. V obrambno vrsto se bo spet vrnil kapetan Cerone. Šušlja pa se, da bi Triestina lahko najela dva močna nogometaša Spala, kot sta Zamauner in Lancini.
V včerajšnjem anticipiranem srečanju tega kola pa je Pro Šesto premagal Massese z 2:0.
DANAŠNJI SPORED (17.30): Ales-sandria - Leffe; Arezzo - Carpi; Carra-rese - Siena; Chievo - Como; Empoli -Spezia; Palazzolo - Vis Pesaro; Pro Šesto - Massese; Sambenedettese - Vi-cenza; TRIESTINA - Ravenna.
LESTVICA: Empoli 13; Vicenza 12; Chievo in Sambenedettese 11; TRIESTINA, Pro Šesto in Ravenna 10; Como in Spezia 8; Siena, Carrarese in Carpi 7; leffe, Vis Pesaro, Alessandria in Massese 6; Palazzolo 5; Arezzo 3.
Derbi današnjega, 8. kola italijanske A lige bo gotovo v Milanu, kjer bo vodilna Capellova ekipa igrala proti drugouvrščenemu Torinu. Favorit je seveda Milan, toda ...
Udinese ima danes priložnost, da pospravi vsaj eno točko, saj bo igral doma proti Laziu, ki sicer ni ravno »lahek« nasprotnik, je pa vsekakor premagljiv.
Danes bo na sporedu še nekaj zanimivih srečanj, predvsem pa velja omeniti mestni derbi med Šampdorio in Genoo.
DANAŠNJI SPORED (14.30); Atalan-
'•/ 4J r if* v
t, -	%

-T,
lilfl
V ■ *
Postava Triestine, ki se je na novem stadionu »Rocco« spoprijela z ekipo
Vis Pesaro.
V 13. kolu Slovenske nogometne lige
Živila ugnala Olimpijo Belvedur uspešen doma
KOPER — Prvorazredno presenečenje 13. kola slovenske nogometne lige, ki so ga odigrali včeraj, so pripravila Živila Naklo, ki so pod vodstvom trenerja Braneta Oblaka premagale vodilno SCT Olimpijo z zadetkom, ki ga je v 61. minuti tekme dosegel Jošt. Še vedno pa ostaja Pertičeva ekipa v vodstvu, saj je Maribor Branik izgubil v Murski Soboti in zdrsnil na četrto mesto. Naklanci so Olimpiji zadali drugi poraz v prvenstvu, obenem pa napravili prvenstvo bolj zanimivo, saj se Olimpiji nikakor ne uspe odlepiti od zasledovalcev, kot je to po zmagi v Izoli napovedoval Pertič. Primorske enajsterice so iztržile 50-odstotni izkupiček. Belvedur Izola je doma dosegel z Nafto prvo domačo zmago, SAOP Gorica je iztrgala točko Steklarju, Koprčani pa so doživeli malo katastrofo v Velenju, pa čeprav so dosegli tri
gole, toda Boškovič je moral kar šestkrat po žogo v mrežo.
REZULTATI 13. KOLA: Slovan Mavrica - Ljubljana 1:1 (1:1), Belvedur Izola - Nafta 2:0 (1:0), Publikum - Kompas Holidays 2:1 (2:0), Živila Naklo -SCT Olimpija 1:0 (0:0), Elektroelement
-	Studio D 0:0, Železničar - Potrošnik 1:0 (0:0), Steklar - SAOP Gorica 0:0, Mura - Maribor Branik 2:0 (0:0), Rudar
-	Koper 6:3 (2:1).
VRSTNI RED: SCT Olimpija 19, Ljubljana in Mura 18, Maribor Branik 17, Studio D 16, Rudar 15 in Živila Naklo 15, Kompas Holidays 14, Elektroelement 14, SAOP Gorica in Publikum 12, Koper 11, Mavrica Slovan, Nafta in Steklar 10, Belvedur Izola 9 in Železničar 9, Potrošnik 5 (13:32).
V drugi slovenski ligi je v Dekanih domači Istragas Jadran s 4:2 premagal v derbiju kola sežanski Tabor Jad-ran.(Kreft)
Danes v 8. kolu italijanske košarkarske A-l lige
Stefanel na neugodnem gostovanju
Moštvo tržaškega Stefanela čaka še kako naporen teden. Danes bo v 7. kolu italijanske košarkarske A-l lige Tanjevičeva ekipa igrala v Pistoii proti Kleenexu. Tam bodo Tržačani igrali proti svojemu bivšemu soigralcu Ma-guolu, ki je bil med tržaškimi navijači priljubljen predvsem zaradi velike požrtvovalnosti in borbenosti.
DANAŠNJI SPORED (17.30): Benettton - Baker; Scavoli-ni - Messaggero; Philips - Scaini; Clear - Bialetti; Phonola -Teamsystem; Robe di Kappa - Panasonic; Marr - Knorr; Kleenex — St6fsii6l
LESTVICA: Panasonic Reggio Calabria, Philips Milan, Knorr Bologna in Benetton Treviso 12; STEFANEL TRST in Clear Cantu 10; Messaggero Rim in Bialetti Montecatini 8; Scavolini Pesaro in Kleenex Pistoia 6; Baker Livorno, Robe di Kappa Turin in Scaini Benetke 4; Phonola Caserta in Marr Rimini 2; Teamsystem Fabriano 0.
Italijanska A-2 liga
V včerajšnji anticipirani tekmi 7. kola A-2 lige je Napoli nepričakovano v Sieni premagal domači Ticino z 82:81
(45:46) in tako dohitel ekipi Mangiaebevi in Cagiva na vrhu lestvice.
DANAŠNJI SPORED (17.30): Glaxo - Teorematour; Fer-net Branca - B. Sardegna; Hyundai - Cagiva; Mangiaebevi -Panna; Ferrara - Telemarket; Burghy - Auriga; Medinform -Sidis.
LESTVICA: Mangiaebevi Bolgona, Cagiva Varese in Napoli 10; Hyundai Desio, Fernet Branca Pavia, Burghy Modena, Ticino Siena, Glaxo Verona, Teorematour Milan in B. Sardegna Sassari 8; Auriga Trapani, Sidis Reggio Emi-lia in Telemarket Forli 6; Ferrara in Panna Firence 4; Medinform Maršala 2.
Goričani na zmago
Goriški Ciemme, ki je v dosedanjih 5 kolih B-l lige krepko razočaral, bo danes doma ob 17.30 igral proti Sarvi-nu iz Cagliarija. Goričani morajo nujno zmagati, da bi preprečili še globljo krizo.
Finale ATP v Stockolmu: Ivaniševič-Forget
STOCKHOLM — Hrvat Goran Ivaniševič in Francoz Guy Forget se bosta danes pomerila v finalu teniškega ATP turnirja v Stockholmu. Ivaniševič je po četrtfinalni zmagi nad Beckerjem v polfinalu ugnal še Edberga. Dvoboj se je končal po dveh nizih (6:4, 7:6), toda zmagovalec je bil negotov vse do zadnje točke v tie breaku, ki se je končal z izidom 10:8. Hrvaški igralec (št. 4 na svetu) je proti domačemu šampionu (št. 2) zelo dobro serviral. Tudi drugi dvoboj je bil skrajno napet, Forget pa je proti Samprasu zmagal po dveh tie breakih.
ta - Napoli; Cagliari - Fiorentina; Fog-gia - Parma; Juventus - Ancona; Milan - Torino; Pescara - Inter; Roma - Brescia; Sampdoria - Genoa; Udinese - La-zio.
Nogometna B liga
DANAŠNJI SPORED 9. KOLA: Ce-sena - Verona; Cosenza - Monza; Cre-monese - Ascoli; Andria - Padova; Lec-ce - Modena; Piša - Bologna; Reggiana - Lucchese; Spal - Piacenza; Ternana -Taranto; Venezia - Bari.
Že četrto slavje Švicarja Romingerja
PISTOIA — Švicar Tony Rominger je že četrtič osvojil prvo mesto na kolesarski dirki Firence - Pistoia, ki je najstarejša dirka na svetu (prva izvedba leta 1870). Žaradi slabega vremena je bil start v Pistoii.
Na drugo mesto se je uvrstil Chiap-pucci po 16", tretji pa je bil Anglež Yates po 26".
KRAS TRIMAC			
KLINC Peter	1969	186	v
ROSSO Mauro	1965	184	v
FONDA Rado	1971	179	p
PERTOT Marko	1969	180	p
ČEBULEC Mitja	1970	188	b
KOZLOVIČ Jaro	1969	185	b
KRALJ Štefan	1968	190	b
MILIČ Aleks	1962	184	b
OBERDAN Alan	1968	186	b
PURIČ Aleksander	1976	180	b
RACE Borut	1968	184	b
RASENI Gabrijel	1968	183	b
VARESANO Flavio	1964	184	b
BOGATEZ Fabio	1974	182	k
COLJA Iztok	1977	180	k
FERFOGLIA Manuel	1977	182	k
FORAUS Omar	1977	184	k
MURAN Alessandro	1958	180	k
VID ALI Maurizio	1976	184	k
VREMEC Martin	1971	182	k
TRENER: BOŽEGLAV Konrad			
v=vratar; p = pivot; b = bek; k=krilo
V rokometni C ligi danes start Krasa Trimac
Krasova moška rokometna ekipa bo z današnjim srečanjem ob 11. uri v Zgoniku proti Meranu končno pričela s prevenstvenimi tekmami. Zaradi preureditve tekmovalnih skupin se bodo krasovci, ki že petič zapored nastopajo v C ligi, letos srečevali izključno z ekipami iz Tridenta, Južne Tirolske in zahodnega Veneta. Med drugim bodo edini predstavniki naše dežele v C ligi, saj je videmski CUS napredoval v B ligo, Jolly iz Campoformida in druga postava tržaškega prvoligaša Pricipe pa sta se letos na stopanju v tretjeligaškem prvenstvu odpovedala.
Druge pomembne novosti letošnjega prvenstva pa zadevajo krasovo postavo. Kot znano, imajo fantje letos novega trenerja, Konrada Božeglava, ki je prejšnja leta vodil tudi krasove rokometašice. Njegova naloga dosedaj ni bila lahka, saj so se na začetku sezone pojavile precejšnje težave pri sestavljanju ekipe, v kolikor je več igralcev zapustilo ekipo. Najvidnejši primer je Marko Sardoč, ki letos nastopa kot
»tujec« pri Jadranu iz Hrpelj v 1. slovenski ligi. Na seznamu manjkajo še vratar Legiša in posamezniki kot Brizzi, Agostini in Fuliani, na katerih je slonela lanska krasova postava. Krasovci so tako nastopali na pokalnih tekmah v zdesetkani postavi, oziroma s skupino »zvestih« igralcev, ki že več let trenirajo skupaj in tvorijo dober kolektiv.
Na srečo se je do prvenstva vendarle uspelo zbrati številčnejše moštvo, s katerim se lahko cilja na dokaj mimo prvenstvo. Krašovcem se je pridružil Flavio Varesano, ki je dosedaj igral pri raznih tržaških moštvih in ki bo še kako dragocen v vlogi desnega beka. Svojo prisotnost je zagotovil tudi izkušeni Muran, trener Božeglav pa je v postavo vključil še skupino perspektivnih naraščajnikov. Tudi letos bo krasovo rokometno ekipo sponsoriziralo podjetje Trimac.
(Pjotr)
Odbojkarjem Maxicona anticipirani derbi moške Al lige z Alpitourom
CUNEO — V anticipirani tekmi 7. kola moške odbojkarske Al lige je Maxicono iz Parme v Cuneu premagal domači Alpitoru s 3:1 (13:15, 15:8, 15:12, 15:12). Obe ekipi sta bili doslej še nepremagani, zmaga gostov pa je povsem zaslužena. Danes je v ospredju zanimanja derbi Medi-olanum Milano - Messaggero Ravenna, katerega si bodo lahko ljubitelji odbojke ogledali tudi v neposrednem televizijskem prenosu po Italia 1 z začetkom ob 14.30. V osta-
lih današnjih tekmah se bodo pomerili še Gabeca Montichiari - Charro Padova, Olio Venturi Spoleto - Sis-ley Treviso, Sidis Baker Falconara -Aguater Brescia, Centromatic Prato - Panini Modena in Lazio Roma -Jockey Schio.
Prvenstvo bodo zdaj prekinili za dva tedna, da bi lahko odbojkarji iz Brazilije, Nizozemske in ZDA sodelovali s svojimi reprezentancami na klasičnem »Top four« turnirju v Osaki od 10. do 15. novembra.
Edi Kr ms deželni odbornik
Edi Kraus je prvi Slovenec, ki je bil kdaj izvoljen v deželno košarkarsko zvezo. Krausa so namreč izvolili v petek za odbornika FIP, in to po zelo »živahnem« občnem zboru, ki se je zavlekel pozno v noč. Konkurenca enajstih odbornikov, ki so kandidirali, je bila namreč zelo ostra, izvolitev našega predstavnika pa je še dokaz več, da naša košarka le nekaj pomeni v deželi.
Novi predsednik košarkarske deželne zveze je Goričan Dante Bertola, ki je tako prevzel predsedniško mesto pokojnega Norina Jacobuccija, ki je bil predsednik kar 38 let. Podpredsednik je Tržačan Vittorio Fegac. Poleg Edija Krausa pa so ostali odborniki še Maurizio Modolo (Trst), Renato Tamagnini, Renato Fantini, Fulvio Tomasin in Dario Zanghi (Videm) ter Paolo Asguini (Pordenon).
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo v Borovemo športnem centru tudi letos potekala telovadba za najmlajše. Prva vadbena ura bo v četrtek, 7. 11. z začetkom ob 16. uri za učence vrtcev in ob 17. uri za skupino mater in otrok. Interesenti bodo takrat dobili vse potrebne podatke. Vadeči naj prinesejo s seboj vadbeno oblačilo.
ŠD BREG -
ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi za mladinke letnikov 79, 80 in 81 ob ponedeljkih od 17.45 do 19.00, ob sredah od 18.00 do 19.30 in ob četrtkih od 18.00 do 19.15. Treningi minivolleya za deklice letnikov 82 in 83 so ob ponedeljkih od 17.00 do 17.45 in ob sredah od 17.00 do 18.00.
SK DEVIN
obvešča tečajnike-začetnike, da v torek, 3. novembra, ne bo vaje, ker pomožni vaditelji ne morejo biti prisotni, ker spremljajo smučarsko selekcijo ZSŠDI na Kapun. Vajo bomo nadoknadili kasneje.
Tečajnike II. nadaljevalnega tečaja na plastični stezi v Nabrežini obveščamo, da se bo tečaj pričel v petek, 6. novembra, ob 18. uri. Pomožna vaditeljica bo Sarah. Vse informacije na tel. št. 220423 - Stojan.
Na sedežu kluba lahko vsak torek od 20.30 dalje na sedežu v Cerovljah ali pri odbornikih dvignete izkaznice FISI.
domači Šport - domači šport
DANES
NEDELJA, 1. NOVEMBRA 1992
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran TKB - Montegranaro
MOŠKA D LIGA
11.00 v Trstu, Suvich: Bor Radenska -Beretich
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, Della Valle: Barcolana -Breg; 11.00 v Trstu, Čampi Elisi: Stella Azzurra - Sokol; 11.00 v Briščkih, Ervatti: Cicibona - Ferroviario
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, Suvich: Bor - Ferroviario B
POLETOV TURNIR
9.30	v Repnu: sodelujejo Saluzzo, Kraški zidar, Servolana in Polet
NOGOMET
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
14.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Fortitudo; 14.30 v Krminu: Cormone-se - Primorje
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Portuale; 14.30 na Proseku: Vesna - Pro Romans
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Repnu: Kras - Junior Aurisina; 14.30 v Trebčah: Primorec - Ronchis; 14.30 v Medeji: Medea - Breg; 14.30 v Fossalonu (Gradež): Fossalon - Sovodnje
3. AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah: Gaja - Montebello; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Don Bosco
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Montebello
NAJMLAJŠI
8.30	v Trstu, sv. Alojzij: Montebello -Primorje A
ODBOJKA
MLADINCI
9.00	v Trstu, Morpurgo: Pallavolo Tri-este - Sloga; 11.00 v Trstu, Zandonai: Volley Club - Bor Furlani
MLADINKE
11.00	na Opčinah: Koimpex - Sgt
DEKLICE
9.30	v MUši: Mossa - Sovodnje; 11.00 v Comu: Cormons - Soča
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00	v Zgoniku: Kras - Merano
JUTRI
PONEDELJEK, 2. NOVEMBRA 1992
KOŠARKA
DRŽAVNI MLADINCI
19.30	v Treviso, Palaverde: Benetton -Jadran Farco
DEŽELNI MLADINCI
19.00	v Briščkih, Ervatti: Kontovel - Cicibona; 21.00 v Briščkih, Ervatti: Bor -Intermuggia