KA.TQLJSK CEKKYEN LIST.
izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za eelo leto 4 gld. 6Ukr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za čet«rt leta 1 jrl ."¡O kr. ei sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol letatigl., zaeertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..IUnu-a* dan poprej.
„Danica" „ ____4
V tiskarnici sprejemana
Tečaj XXXVI.
V Ljubljani, 30. listopada 1883.
List 48.
Za Jezusa vse!
Da tisoče svetov bi imela, Al" demantne, zlate gore, Mil'jarde v zakladih bi štela: Za Jezusa dala bi vse.
Bi vedno b'Io v mukah živeti Za Jezusa, drago mi je; Sto tisočkrat hotla bi vmreti, Terpeti vse milo gorje.
Če pekla pregrozno terpljenje Mi Jezusa le pridobi, — Ne plaši me več pogubljenji,
V	trenotku tje serce želi.
Naj živega ognja plameni Prešvigajo dušo, telo, Požirajo madeže v meni: Le Jezus naj plača mi bo! —
Pa vera drugači mi pravi: Od tamkaj rešenja več ni; — Kjer ogenj peklenski krog davi, Tam Jezusa milega ni! —
Ni njemu za demantne gore, Mu mar ni srebra in zlata :
V	priprostosti najti le more Serce si preljubga Boga.
Da, v sercu priprostem prebivaš, Moj Jezus! tam rad si doma, Tam milosti svoje izlivaš, Le čisto Te serce ima.
Daj čisto mi vedno živeti, O Jezus, presladki Gospod! Za Tebe planiteče goreti. Te vselej ljubiti povsod!
.7. M. Bonavent.
Današnji Kajn in današnji Abel.
Dogodbe sv. pisma nekdanjih časov so velikrat podobe poznejših časov. Zatirauo in zopet reševano izraelsko ljudstvo je bilo podoba keršanskega ljudstva v novi zavezi. Poglejmo tudi. kako sta bila Kajn in Abel podoba sedanjih časov. Abel sicer predpodobuje nedolžno terpeče Jagnje Božje, Kajn pa njegove morivce, judovsko ljudstvo. S tem pa sta ob enem podoba tistih, ki so stopili ua mesto Kristusovo iu judovskega ljudstva, namreč katoliške cerkve in njenih sovražnikov — z n otranjih iu zunanjih, novih j ud o v iu novih poganov.
Adam in Eva sta imela dva sina, Kajna in Abelna; Kaju je bil stareji. Abel mlajši. Tako ima Bog sadaj v nekakem pomenu dva sina : Kajn je svet. ki je Boga zapustil. Abel pa je prava katoliška Cerkev. Kajn je bil zemljan, z zemljo se je pečal, zeiulja jc bila njegovo upanje, njegovo mišljenje in veselje. Tudi prostomiš-ljaki. ki se razglasujejo za svobodne, za neodvisne od Boga, so nekaki zemljaki. pozemeljski. posvetni ljudje; sej vse njihovo mišljenje teži le v zemljo. Uazžališ jih, ako jih spomniš na Boga. ua dušo, ua sodbo, - s tem ne marajo kaj opraviti imeti.
Kaju se je cenil za močnejšega, kakor Abel. Tako tudi otroci tega sveta presegajo otroke svitlobe. iu velikrat, daleč presegajo v svojem svetnem počeiijanji, pridobivanji itd. Kajnovci sploh skup vlečejo, se strinjajo v hudem tako. da po naravnem videzu Cerkev velja za slabejšega Abelna, sovražni svet pa kakor za močnejšega Kajna.
Kajn in Abel Bogu darujeta, kakor pravi sv. pismo. Toda z dopadljivostjo je Bog gledal na Abeluov dar, ne pa na Kajuovega. iu zakaj je Bog zavergel Kajuov dar? Gotovo zato, ker mu ni daroval z dobrim, ne s celim ser ceni, ne iz čeznatorne vere; storil je le nekaj za Boga. Tako delajo tudi prostomišljaki. rli-beralci"; nekaj dajo Bogu. nekaj časte Boga. — n. pr. veliki petek grejo božje grobe obiskat, ua Božič k sv. maši; ne opravijo pa velikonočne spovedi iu sv. Obhajila. Tudi postijo se ne mara veliki petek, ne pa druge postne dni, — mogoče, da iz zaničevanja posta iu cerkvene zapovedi pepelnično sredo meso iu ribe ob enem jedo! Dajo sicer kako miloščino, kaki dar; ne hodijo pa ob nedeljah k zapovedni službi božji. Pri vsem tem
nočejo biti brezbožni, neverni: pa vender ne mara otroke dajejo v krivoverske šole, k brezverskim mojstrom v nauk, v službo. Kdo ne sprevidi, da s takim djanjem ubijajo — pohujšujejo svojega „brata,* katoliškega vernika.	•
Abel je daroval z vernim in popolnoma vdanim sercem; Kajnovo serce je bilo v zemlji, daroval je z nespokomim sercem nekervavih darov, češ: „sej živim pošteno, nimam nič greha, da bi potreboval sprave ;" tudi novi Kajni nočejo spoznavati, da so pred Bogom kaj zadolženi ter da pokore, spovedi, rešenja od greha potrebujejo.
Kajn je daroval po svoji volji; tudi novi Kajni hočejo čisto po svoji volji Boga častiti, ne tako. kakor je Bog svojo voljo razodel in kakor njegova Cerkev uči in zapoveduje. Kajn je svoj dar sam zažgal, Abelnov dar je bil Bog sam zažgal; tako tudi le-ti prostomišljaki le s svojo natorno pametjo hočejo Boga po svoje spoznati in le z naturuo ljubeznijo ga ljubiti. Abelnu je bil dar Bog zažgal z ognjem iz nebes; le-ti pa nič nočejo vedeti od čezuatorne luči sv. vere, ki je ogenj sv. Duha in se izlija v serca vernikov, in ta še le njihove misli in djanja Bogu dopadljive dela.
In pisano je zopet* Kajn se je razserd5' v sercu zato. ker se je Bog dopadljivo ozerl na Abelnov dar, iu obličje mu je upadlo. Pretresljive nauke ima ta dogodba v sebi, uaj jih ne prezirajo, kteri so na Kaj-uovi poti. Tudi naše Kajnovce grabi jeza in uevošlji-vost. kadar vidijo notranji mir in zadovoljnost pravega kristjana. Sovražniki prave Cerkve velikrat tenko slutijo, da le katoliška Cerkev je prava cerkev, edino njeni nauki pravi nauki, da le v nji je tudi pravi mir. Ta zavednost pa jih navdaja s sovraštvom in nevošljivostjo, ker nimajo serčnosti. da bi se tudi oni iz teiuote in mraka k luči povzdignili iu tisti mir dosegli. Mar ni res tako V Zakaj n. pr. marsikteri ne more viditi duhovna, redovnika? Zakaj so pa dobri ljudje tako veseli tega stanu? Zakaj francoski in drugotni prostomišljaki preganjajo usmiljene Sestre celo od bolnikov in umirajočih? Kako. da se po občinah, celo po deželi nahajajo čuki in krokarji, ki krokajo zoper misijone, ki so vendar pomočki. da se cela občina povzdigne iz nespodobnosti k spodobnosti, iz krivic k pravici? Zakaj se liberalci spotiKujejo nad nedolžnimi obhodi, božjimi poti? Zakaj s toliko zagrizenostjo čertijo blagoslovijeue pokopališa in hočejo le poganske imeti ? . . . Vse katoliške naprave, vse življeuie in djauje vernih katoličanov je tem ljudem tiha. pa globoko segajoča pridiga, ki jim na serce govori: Tam je resnica, vi ste v zmoti, spreobernite se, — poprej ne bo miru! . . . Ta pridiga je prostomišljakom uadležua; zoperuo jim je vse očitno spoznavanje sv. vere. To je glavni vzrok, da se preganja sv. Cerkev.
Kajnu je obličje upadalo. S svojo zavidnostjo je sam sebi škodoval. sej nevošljivost je človeku njegov lastni trinog, pravi sv. Rrizostoui. Kavno tako se godi zaviuljivceiu iu sovražnikom katoliške Cerkve. Njihovo sovraštvo in nevošljivost le nje same ujeda. njim samim narveči škodo dela. Še tako so brezpametni, da jim ni žal tudi za veči stroške, če le Cerkvi zamorejo s tim -kodvati. Cerkvi sovražue časnike kupujejo, pohujšljive igre hodijo gledat, poslušat, da je le kaj zoper vero, duhovstvo. samostane. Vse radi podpirajo, kar je Cerkvi v kvar. Naj pri kaki vladi, v kakem postavodajstvu, v kakem zboru le na to kaže. da bi se kaj sklenilo v >Kodo katol. Cerkvi, duhovnov itd.: precej si vse — tudi med seboj sovražne stranke za herbtom roke podajajo, da bi se le Cerkvi škodvalo! Zakaj ti je obličje tako upadlo, je rekel Bog Kajnu. Tako bi se smelo tudi vprašati . Zakaj so se v P.), stoletji, v dobi napredka in os»itljenja, ljudske pravice tako skerčile, svoboščine tako
močno zginile? Sovraštvo in zavidljivost zoper sv. Cerkev ima v tem velik delež. Koliko je nevošljivi Kajn napravil paragrafov n. pr. na Laškem zoper Cerkev, da je potem segel po samostanih in sploh po cerkvenem in duhovskem premoženji! Koliko imajo zdaj francoski nevošljivci pisanja in postavodajanja zoper pokopališa itd., da bi Cerkev v paragrafe zadergnili, ob vso svobodo jo pripravili, jo zadušili, pa sami sebe okoristili! Toda. kolikor bolj Kajn Abelua zatira, toliko bolj samemu obličje upada, sam v zadrege gre. Strahotni n. pr. so deržavski dolgovi, leto za letom veči po \eč deželah.
Bog je svaril Kajna: Kaj to počenjaš? Kaj imaš od svoje jeze, nevošljivosti? Dobro stori, kakor tvoj brat, in tudi ti boš plačilo prejel. Ako pa hudo storiš, že greh preži pred tvojimi vrati. Ti moraš krotiti svoje hudo poželeuje, gospodovati ga! — Toda Kajn je jezo, potuho v sercu ohranil, in od tod njegova lastna nesreča in prepozno kesanje. — Tako tudi Cerkev ljubezujivo svari svoje sovražnike. Koliko si je prizadjal Pij IX, lastnoročno pisal Viktor-Emanuvelu. pruskemu kralju, — koliko dela za potolaženje kajnovske jeze sedanji sv. Oče Leon XIII! Kako priserčne in podučljive enciklike daje Rim vsemu svetu! Brez številakrat je Cerkev skazovala iu pojasnovala, da sovraštvo zoper katol. Cerkev iu vero je pogin narodov, nasproti pa svoboda Cerkve da je blagor ljudstev. Toda novi Kajn kljubu temu ohranije predsoje v glavi, jezo v sercu. (Primeri: „Apostolat d. Presse, št. 11., 1-S78.)
Pij VII pa Napoleon I.
(Po K. L. — P. Hrisoguii. M.)
Devetnajsto stoletje se je začelo za sv. Cerkev blagonosuo. Cerkev dobi novo glavo, verni novega pastirja, od kerščanstva pozdravljeuega z nado iu zaupanjem, spoštovanjem in ljubeznijo. Novi papež Pij VII je bil blag in pobožen kot kristjan in cerkveni poglavar, kteri je vedno ljubil mir. V ven je bil čverst iu neo-majljiv. pripravljen svobodo in pravice Cerkvi varovati in braniti celo s svojim živijeujem. Prihajočega v Run, v sredotočje katol. Cerkve in papežke deržave, je ljudstvo pričakalo s tolikim veseljem, da klicanju ni bilo ne konca ne kraja.
Ta čas je bil v Parizu geueral Bonaparte skoraj vladar dežele. Veruil se je bil iz Egipta, ter si je s svojim močnim duhom, z derzovitostjo iu z opanljivostjo svojega imena podvergel vse stranke, iu prevzel je kot pervi kousul na 10 let, potlej dosmertno gospostvo na Francoskem, ki je bilo po prevratu razdjano in razde; to. Moč, na ta način dobljeno, na videz omejeno, v resnici pa neomejeno, porabi Bonaparte, da zaduši prevrat, in da popravi, kar je poterla brezbožnost.
Najprej se ozre na vero. Prepričan je bil, da brez nje ni moči vladati nobene deržave, da brez nje ne more biti srečen noben narod, da brez nje ne more obstati nobena vlada. Prekucijstvo je vero zaničevalo, preganjalo, stiskalo, gazilo, terlo; Bonaparte jo zopet povzdigne, verne Cerkvi pravice iu svobodo, ktera ji je neogibno potrebna, da more spolnovati visoki poklic. Bonaparte je zopet povzdignil katoliško vero, ono, ktera je poprej gospodovala pri francoskem ljudstvu; povzdignil Cerkev, ono, zoper ktero je divjal vihar prevrata, ktera pa je vendar še živela v sercih tisoč iu tisoč ljudi, ki je bila še zmeraj ter morala ostati cerkev francoska. Ko so pervemu konsulu svetovali, naj staro vero „reformira," naj se oprime protestantizma, naj za papeža ne mara, naj vstanovi „narodno cerkev francosko," neodvisno od Rima, — je Bonaparte odločno odbil vse
take nasvete, predloge in osnove, mereče na tako versko emancipacijo. Bil je te misli, ki jo je očitno in odločno izrekal, da francoskemu narodu se poda edino le katoliška Cerkev. Narodna cerkev, odtergana od Rima, bi bila le nesreča. Popolnoma je zoper misii in čute frau-coskega ljudstva, da bi verhovna glava v deržavi v roke vzela najvišo cerkveno oblast. To naravnost vodi do despotizma, kakoršen je na Rusovskem, Turškem, ter v mnogih protestantovskih deželah. Verhovno cerkveno moč dati cerkveni oblasti, ktera bi bila pod verhovnim gospostvom deržavnim, ter od njega skozi in skozi odvisna, to se ne da tako lahko zveršiti, pa bi bilo tudi silno pogubljivo; ali bi ta oblast pri ljudstvu ne imela nobene veljave, moči iu vpliva, ali pa bi naredila strahovito opozicijo v sami deželi zoper verhovno oblast deržavno. Zavoljo tega je Bonaparte zpoznal. da za francosko ljudstvo, ktero je v mislih in djanjih skozi in skozi katoliško, je tudi v političnem oziru najrešiv-nejše in najprimernejše, da svojo najvišo cerkveno oblast priznava v neodvisnem, tujem, duhovnem poglavarju, da ta ljudstvo vladaj na poti dušnega zveličanja. kteri ob enem tudi ni nevaren deržavi, ki ne more potreti politične oblasti verhovnega deržavnega poglavarja, pa tudi škodovati ne.
Bonaparte toraj. da zopet povzdigne katoliško Cerkev na Francoskem, stopi v dogovor s papežem v Rimu, ki se zverši s koukordatoin. sklenjenim med Pijem VII pa Napoleonom I 15. julija 1801.
Šestdeset škofov, kteri so bili pod prevratom po-namesteui, je izgubilo svoje stolice. francoska je bila na novo vravnana z 10 nadškofijami in 00 škofijami. Stare škofe, ki po kanoničnem pravu niso mogli izgubiti svojih stolic, nagibal je papež, Kteri je v interesu vere bil nekam moralno prisiljen dovoliti novo cerkveno vredbo na Francoskem, naj se dobrovoljno odreko svojim škofovskim stolicam. Mnogi so res tudi tako storili, videči, da je to prav potrebno, ako se hoče cerkveni mir ohraniti na Francoskem. Z vstavnimi, od deržave nameščenimi škofi, kterih papež ni hotel priznati, je bil pervi kousul hitro gotov — kar odstavil jih je.
S tem je končal dolgo skrunsko delovanje duhovske oblasti v prevratni dobi, kar mu je več let presedalo, ker vladal je odpad od cerkve Božje. Katoliško bogoslužje je bilo spet vstanovljeno, pregnani duhovni so se vračali v domovino, pozaperti so se izpuščali. cerkva niso več plenili, v svetovne namene obernjene hrame božje so posvečevali, altarji so bili ua novo postavljeni, presveta daritev se je spet opravljala po svetem iu Bogu prijetnem načinu, ob kratkem: Kristus se j" spet vernil na Francosko, v cerkev, v serca francoskega naroda, toliko let tdtujenega Bogu in Cerkvi.
Tudi posvečevanje nedelj in praznikov je bilo vstanovljeno. „dekade" (teden z 10 dnemi) s svojimi brezbožnimi gerdobnostmi so bile odstranjene; republikanska o;a se je umaknila kerščanski. pogansko in svetogerdno poimenovanje dni v tednu so zamenili s svetimi imeni kerščanskega kaledarja.
„Sekularizirauih" (v svetno rabo obernjenih) in razprodanih cerkva in samostanov, ugrabljenih in večidel od deržave prodanih cerkvenih dober papež ni mogel zopet vstauoviti in cerkvi verniti; moralo se je to ter-peti. Oporekši zoper ta grabež iu rop, kterega ni mogel o<iobriti in „sankcijoniriti," izreče, da ostalo premoženje cerkveuo se ne sme vznemirjati; kar je bilo poprej vzetega cerkvi, je ostalo onim, ki so ga ugrabili in prekupili.
Tudi tega ni mogel papež dobiti od Napoleona, da bi se bili ugrabljeni terdnjavi, Bolonja pa Ferara, prištele k premoženju Petrovemu: Napoleon je s tem dcvoljno pokazal, da on ne spoštuje imetja najvišega
poglavarja, v kterem ima ceniti svojo duhovno veljavo. Poieg vsega tega se je papež konkordata veselil toliko, za kolikor se je popravilo cerkveno stanje. 24. maja se je izrazil o tem nagovoru do kardinalov tako-le:
„Spet so odperte hiše Božje; povzviševano ime Božje in njegovih svetnikov je začelo spet sijati v svoji veličini; služabniki svetišča našega Gospoda se spet z vernimi zbirajo okolu altarja; ovce so se spet nagernile k svojim pravoveljavnim pastirjem: cerkvene skrivnosti se spet svobodno dele; očituo spolnovanje ker.-čanske vere se opira ua čverst vklad; verhovna glava cerkvena, brez ktere vsaki raztresa, ki žnjo ne zbira, priznava se spet slovesno; zastava križa je spet zataknjena; dan Gospodov se iznovič slavi; naposled je žalostni iu s pogubljenjem žugajoči razkol ua Francoskem nehal, ter bil od ondod odpravljen."
Bilo je v resnici nekaj velikega, kar je pervi konsul tukaj izpeljal. Treba je bilo veleduha in odločnosti, kakoršna je bila le v Napoleonu, da se na novo vpelje kerščanstvo na Francoskem, da spet vzpostavi katoliško vero, takorekoč iztrebljeno.
Desetletna burja prevratna je uničila vse kerščan-ske vredbe, brezversko modroslovje je vero izverglo studu in zaničevanju, razdivjanost jakobinska je preganjala Cerkev. Le v srednjem stanu ljudstva, zlasti na deželi, je dihal globoko zakopani duh kerščanski. — a ta se ui smel pokazati na dan. Visi kroj-i družbinski so bili odtujeni kerščanstvu ; priprosta derhal pa je l ila od jakobinarjev s satanskim sovraštvom navdihnjena zoper vse. karkoli je spominjalo na Kristusa in njegovo Cerkev. Načela enciklopedistov, ktera je prevrat vpeljal v življenje, so napolnila in okužila ljudsko in deržavno življenje z nekerščanskim zopercerkvenim duhom. Taisti duh je preueval tudi vojsko. Ko je Napoleon o priložnosti cerkvene slavnosti obhajane po sklenjenem konkor-datu v Noterdamski cerkvi, hotel dati blagosloviti vojne zastave, so žugali vojaki, da jih bodo z nogami pogazili, ako se jim blagoslove, in tako nerado je bilo ljudstvo pri tej cerkveni slovesnosti, da jo je z zasramovanjein in psovanjera hotelo osmešiti. Vse to ni odverniio per-vega konsula. da ne bi izpeljal svojih osnov, da ne bi zopet vstauovljav katoliške vere. On sam je predhajal s svojim zgledom, verskim zgledom, pri cerkvenih praz-ničnostih. Na samo veliko noč 1. 1802, v dan. ko je. bil slovesno razglašen konkordat. se je peljal v der/avui kočiji naj slovesnejše v Notcrdamsko cerkev, ter je bil, obdajan od visokih deželskih in vojaških oblastni], pri slovesni službi božji, ter je poskerbel, da bodi v cerkvi popolni mir.
Koliko upora je našel Napoleon ua Francoskem, prizadevajoč si vzpostaviti katoliško Cerkev, sam pripoveduje: ..Človek si more komaj misliti upor, ¿terega sem se jaz imel bati. ko sem zopet vstauovljal katolicizem. Veliko raje bi bili hodili za menoj, ko bi bil dvignil protestautovsko zastavo.u
Poglejmo malo bolje to izreko Napoleonovo, ter prašajmo: kteri so bili vzroki, ki so ga nagnili, da je ukljub vsem oviram, ki so ga zaderževale, vendar le obnovil kerščanstvo iu to katoliško kerščanstvo. ter s papežem sklenil konkordat? Ali je storil to iz verskega čustva, iz katoliškega prepričanja, ali so ga nagibali deržavni oziri, ali je menil, da katolištvo je naj priprav-nejši pomoček, s kterim more razujzdani svet spet spraviti v red? Težko je na to prašanje gotovo iu prav odgovoriti; pa bo tudi ostalo težko in nemogoče, ker je sploh veliko tacega pri tem velikem možu. kar je uganka in nerazvozljiv vozel. Ne more se reči da je Napoleon edino le iz kerščanskega mišljenja vravnaval Cerkev, ter njeno glavo, rimskega papeža, na novo postavil v
njegove poprejšnje pravice. Ko bi bilo to res edino
*
tako, kako bi bil mogel, ne dolgo zatem, taisto Cerkev treti in stiskati? kako bi bil mogel njeno glavo, rimskega papeža, tako neusmiljeno in brezozimo preganjati? Toraj utegne res biti vzrok, da so bili politiški oziri in deržavna korist pa lastna častiželjnost močni vzroki; zavoljo tega je že poprej, ko je bil še general v Italiji, in ko je dobil od direktorija nalog, papeštvo vreči s papežem Pijem VI, tako nežno in prijazno postopal, ter ga pustil v posesti papeževe deržave, ker je upal, da bo kmalo prišel čas, ko mu bo papež več koristil, kakor prevratniki in republikanci.
Kakor je Napoleon s svojim velikim talentom spre-vidoval. da vera je neogibno potrebna, ako se ima narod mirno vladati ter osrečevati, tako je tudi spoznal, da razrita in razdjana Francoska se more le s tem umiriti, vre d i ti, preroditi, ako se terdno vstanovi stara vera, in da le v tej veri more najti svojo srečno prihodnost, svoj obstoj. Samo po sebi je očitno, da je moral, hoteč ukrotiti zverino prevrata, na pomoč poklicati tudi vero, da je moral skleniti zvezo s Cerkvijo, da potem potu dobre vterdi in za-se pridobi, prevratnike pa potlači, in hude duhove razžene. Ukljub desetletni nevihti, ktera je na vso moč besnila nad Cerkvijo, je imela še veliko zvestih privcržencev in močnih zagovornikov pri ljudstvu. pravih, veljavnih katoličanov. Ki so tem bolj hrepeneli za tem. da se vstanovi katoliška vera, ker so na lastue oči videli najgnjusnejša djanja brezvercev, strahote in pregrehe, ktere so počenjali prekucuhi, odpadli od kerščanstva, popoganjeni, podivjani, poživinjeni. Papeževo ime pa je posebno sočutje budilo v sercih francoskih katoličanov. To je Napoleon dobro videl in vedel. Vero si narediti služabnico, papeža pridobiti za-se, z njegovo pomočjo in ujegovim prijateljstvom večidel fran-roskega ljudstva pripraviti na svojo stran, pa na ta način izpeljati svoje velike osnove: to se je zdelo Napoleonu v njegovih okoliščinah največe politično delo. Take misli so bile vzrok, da je Napoleon zoperval tako imenovani -narodni cerkvi," ktera bi mu bila pri večem delu ljudstva pripravila upor, ovirala njegova početja, ter mogla biti prav nevarna njegovemu gospostvu. Pri tem pa ni še bil gotov, če zadobi moč na Francoskem v političnih načelih, ko je najprej tega iskal, da bi v roke dobil dežele. Pozneje torej je bil une misli popustil, ter je začel, zgrabivši ^olnomočje nad francoskim, tudi vesti si pokoriti, Cerkev si podlagati, papežu za-poveuati, — toda — le v svojo nesrečo.
Kakor je bil Napoleon velik sovražnik „narodne cerkve- na Francoskem, tako je bil velik zopernik pro-testantizmu. kterega bi bilo veliko Francozov raji sprejelo. kot deržavno vero, drugač pa je storil s katoliško Cerkvijo, ktero je čestil. Napoleon se ni oziral na svet onih, ki so mu prigovarjali, naj tudi versko gospostvo vzame v svoje roke. Tudi tukaj mu je njegov genij pokazal pravo stezo. Videl je, da značaj francoskega ljudstva je taki. da Francoz bo terden 111 odločen katoličan, ali pa popolni nejevernik — nekaj srednjega ne. Kazen tejza je spoznal, da se bote porodile dve stranki, ako vvede protestantizem na Francoskem, ktere se bote divje med seboj kresale, moč deržave slabile, njegovo gospostvo pa spodkopavale. Zdelo se mu je toraj — pa drugač tudi biti moglo ni — da je naj boljše in uaj pripravnejše za moč in veličastvo Francoske in za iz-peljanje njegovih osnov, če katoliški Cerkvi zopet veljavo vterdi. veljavo in moč papeževo povzdigne. V tem so mu pomagali, kar se nikakor ne sme prezirati, tudi lastni nazori in lastni čuti.
Napoleon se je rodil v katoliški veri, bil odgojen v katoliški deželi. Ljubezen do katoliške vere. ktera se je bila v mladem sercu zasadila, in nagnjenost do katoliške Cerkve ni bila v njem čisto zaraerla. Ites je,
da je v Egiptu branil mohamedanstvo, ter svojim četam rekel: „Narodi, med kterim bomo živeli, so mohame-danci; ne nasprotujte jim, izkazujte spoštovanje njihovim duhovnom, varujte njihove mošeje, bodite tako sterpljivi do Mohamedove vere, kakor ste do Mojzesove in Kristusove." Še več. o neki priložnosti je Egipčanom v razglasu rekel: „Slišite vi kadiši, šejhi in islamci, recite ljudstvu, da smo tudi mi pravi mohamedanci. Ali nismo mi poterli papeža, ki je zmeraj rogovolil, da je treba neprenehoma vojskovati se zoper našo vero? Ali nismo mi sultanovi prijatli?" (Tu je debelo lagal širo-koustni revež in dvojezičnik, ker le turki imajo povelje, vsako leto vojskovati se zoper „pogane," to je, zoper nemohamedane; kar pa katoličane tiče, je Rim prepovedal mohamedanom evangelij oznanovati, da bi se njih divji fanatizem še huje ne vnemal. To nam je tudi ranjki provikar dr. Knoblehar enekrati pravil in ni dvom», da ta prepoved se je zgodila že prešnje Čase. pred pervim Napoleonom. Papež ni nikoli „rogovilil," — le napihnjeni Napoleon je „rogovilil." Kako pa je on papeža „poterl," je med drugimi priča Moskva in Št. He-lenski otočič, kjer se je ponižan pokoril za vse prederz-nosti zoper papeža in človeštvo sploh, za toliko krivic in prelite kervi itd. Blagor njemu, če je pokora bila resnična. Vr.) Iz tega se vendar ne sme sklepati, da je bil Napoleon čisto brez vere.
Da je pri vsem tem zraven političnih ozirov bila tudi osebna naklonjenost do katol. Cerkve pri Napoleonu nagib, da zopet vterdi katoliško vero, to je izrekel on sam. Nekemu posredniku, ki je posredoval med Napoleonom pa angleškim ministrom Pittom, in kteri je Napoleonu v imenu svojega gospodarja ponudil mir pod pogojem, ako vvede na Francoskem protestantovstvo, je odgovoril: „Jaz sem katoličan, ter hočem ohraniti katolištvo na Francoskem, ker je ono prava vera, vera Francoske, vera mojega očeta, in ker je moja vera. in Bog varuj, da bi jo zatiral, hočem celo vse storiti, da jo tukaj vterdim."
Ko mu angleški poslanec oporeka, da bo papež in duhovstvo nad njim gospodovalo, ter mu velike ovire delalo, ako prizna papeža, odverne Napoleon: „Za zdaj ste dve oblasti: za časne reči imam jaz meč, in ta mi je dosti za mojo moč; za nebeške reči je Rim, in Rim bo o njih odločeval, pa da mene še prašal ne bo, v tem iina popolnoma prav; to je polnota njegove oblasti."
-Pa vi ne bote nikdar postali samostalni suveren." nadaljuje poslanec, „tudi v časnih stvareh ne, ako se ne razglasite za glavo cerkve, da pa to postanete, vidite predloga: naredite preobnovo na Francoskem, naredite vero po svoji misli."
„Vero narediti;" pristavi smejoč se Napoleon. „Kdor hoče vero narediti, mora poprej na Kal varijo iti, to se pa meni ne prilega."
Naj bodo nagibi kterikoli, ki so izključivno vodili Napoleona k temu, da zopet vterdi na Francoskem katoliško vero in Cerkev, to je gotovo, da si je pridobil veliko zaslužeuje s to vterditvo katoličanstva, tako za razcepljeni narod francoski, kakor za potlačeno Cerkev katoliško. On je bil tisti mož, kteremu je previdnost božja izročila veliko poslanje, naj stori Konec grozi in trepetu, ki je nastajal z rušenjem in skruujeujem svetih krajev. Kakor je v stari zavezi Bog poklical kralja Cira, ki naj izraelsko ljudstvo reši iz sužnjosti ter postavi tempel v Jeruzalemu, takisto je v pripravnem času poslal Napoleona iz Egipta, ki naj iz krempljev zverskega prevrata reši tako dolgo stiskano ljudstvo, tako dolgo jim preganjano Cerkev, da naj povzdigne na novo temple Gospodu, in spet postavi kerščansko bogoslužje.
Kakor je bil Napoleon drugi Cir, tako je bil še več drugi Konštantin, ki je spoznal moč evangelija,
evangelija, ktero ne osrečuje le posamnega človeka, ampak cele narode; kteri je preklical postave, zatirajoče katoliško cerkev, kteri je razglasil, da jo vsakdo svobodno spoznavaj; kteri je po lOletnem njenem preganjanju in tlačenju spet pripeljal narod v njeno naročje — to pa zato, ker je bil prepričan, da le v nji in po nji more doseči časno in večno dobro. Naj očita zgodovina tudi Napoleonu, kakor to dela Konstantinu, da ni toliko iz verskega prepričanja kolikor iz političnih ozirov Cerkvi dal svobodo in kerščansko vero zopet povzdignil; zato mu vendar ne uide objektivno zaslu-ženje, ktero si je pridobil za Cerkev in človeštvo; tudi Napoleon je, kakor Konštantin, zveršil veliko nalogo. Skoda, da ni zvest ostal temu svojemu poslanju; škoda, da ni ostal branivec Cerkve, ampak postal njen tlači-tel; škoda da je tudi njega bil prevzel duh prevrata, kterega je bil ukrotil v začetku, in se je dal pozneje od njega voditi.
Naj bi bil stanoviten ostal na potu, na kterega je bil krenil; naj bi se bil dal vladati dobremu duhu, ki ga je vodil v začetku, duhu dobrohotnosti in pravičnosti do Cerkve in apostolske stolice; naj bi bil vravnal svoje gospodovanje po načelih evangelija; naj bi se bil posluževal svoje neomejene oblasti: to bi bil on prestol, ki ga je povzdignil, postavil na čverst temelj, ter ga ob-deržal, bil bi na njem tudi umeri. Tako pa se je vergel v naročje demonu prevratu, udal se je mračnim močem ošabnosti in vladoželjnosti, in te moči so ga stermogla-vile z najvišega verhunca moči v najglobočji prepad sramote in hlapčevstva. Ker se je v svoji ošabnosti vzdignil zoper Boga. ter začel stiskati Cerkev in papeža, ktere je prej varoval, zato ga je Bog prepustil osodi, kakoršna je pred njim dosegla vse preganjavce, zato so bile zapisane tudi na steni njegove palače one grozne besede, ki jih je nekdaj nevidna roka zapisala na steno palače Baltasarjeve, besede: ,.Mane, Tekel, Fares.u Veliki, silni cesar pade ko žertva za svoje grehe in hudobije, ki jih je počel zoper Cerkev, zoper svetišče Gospodovo!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz dola Košanskega. V zadnjem listu „Zg. Dan.a je bilo kratko povedano, da je 18. nov. obhajala prostrana Košanska fara veseli praznik blagoslovi jen ia prenovljene in razširjene farne cerkve, posvečene sv. Štefanu papežu in marteruku. Fara je izmed naj starejih naše škofije, in postarala se je bila že preveč tudi njena farna cerkev. Kdaj da je bila pozidana, se ne ve; morda 1. 105G, ali vsaj nekako o tistem času. Na kamenitnem oklepu omarice za „Ss. olja" je vsekana letnica 1(>5«5, in takrat je pastiroval tukaj farman Janez Rampelius, ki je veliko delal in popravljal pri cerkvah in v duhovski hiši. Fara je bila nekdaj v moči in premožua. to priča veliki altar iz lepega marmeljna z letnico 1752 in sre-bernih svečnikov, nad kterih enem je vdobljeno pisanje: IBDFPCFC 1744. Stara cerkev z zvonikom vred je bila krita s kamnjem, ne s skalicami ali škriljastimi plošicami, ampak s težkimi plošami in skalami, kakor se vidi semtertje po Krasu; jelo je zatekati, lesovje pod streho in na stripu gojiti ter se podajati, tako da je, kakor so g dekan v pridigi omenili, že pred 20 leti rekel tedanji župnik: treba bo popravljanja.
Odlašalo se je popravljanje tako dolgo, da se je mogla cerkev od velike noči 1. 1881 zapreti, ker ni bilo varno, da se ne podere streha in strop z razmočenim in razpokanim zidovjem vred. Božja služba se je opravljala od tega časa v bližnjih podružnicah. Kolika težava je bila to za vso faro. vzlasti za duhovščino! A fara je močno spešala, zaslužki na cestah in drugod so po-
nehali, letine so slabe, posebno pri sadji, ki je tukaj poglavitni pridelek; poleg tega še dva požara pri farni vasi, in druge revščine tako, da se je skoraj slehernemu zdelo nemogoče za cerkev kaj storiti, dasi so obravnave o tem tekle že od 1. 1878.
Toda terdna in stanovitna volja sedanjega župnika g. Matija Torkarja je premagala vse te težave in mnogo druzih zaprek, ter se je delo letošnjo pomlad pričelo in dozdaj po večem dokončalo. Ostal je stari prezbiterij z velikim altarjem in kapelo na levi strani, drugo zidovje je novo in podaljšano do zvonika. Cerkev ima podobo križa, dolga je vznotraj 31 metrov, široka 9 metrov in v kapelah počez 20 metrov. Zidarsko delo je opravil g. Hočevar iz Hrušice pod Ljubljano, tesarsko g. Pust iz Ljubljane, orgije postavil in popravil g. Berčič iz Sostrega, velika vrata, omaro v svitlo zakristijo in pokleknika — vse iz hrastovega lesa — g. Miha Zalohar iz Št. Vida nad Ljubljano. Vsi imenovani mojstri so dela doveršili ceno in v popoluo zadovoljnost faranov, in se smejo z dobro vestjo priporočati vsim, kteri imajo kaj enakih del. Zidar in tesar sta mogla še veliko več storiti, kot je bilo poprej namenjeno in preudarjeno. Kjer prekopujejo in popravljajo staro zidovje, se veliko dela vselej pokaže še le takrat, kader se pričue. Omeniti se nam zdi potrebno tudi to, da so zakristije pri cerkvah večidel na senčni strani, naj bi bilo pred altarjem bolj svitlo in suho. Toda zakristije so vsled tega skoraj povsod tamne, zaduhle in vlažne, da cerkvena oprava v njih trohni in plesnuje. Bolj pripraven zavolj sprave cerkvenih reči, se nam dozdeva, je zakristijo vravnati na solnčni strani; za dovoljno svitlobo pred velikim altarjem naj se drugač pomaga.
Omenjeno nedeljo. 18. t. m., so prišli preč. gosp. Janez Urbanček, dekan Bistriški iz Ternovega in med azistenco 9 duhovnov so blagoslovili ponovljeno cerkev. To je bilo menda pervo njihovo dekausko opravilo. Po blagoslovljenji so prinesli domači gospod kaplan presveto R. Telo iz podružnice v gorenji Košani, in jako ginljivo je bilo videti, kako se je Gospod vsili gospodov. Pastir vsih pastirjev, po daljnem prestanku — čez poldrugo leto — spet vernil med svojo čedo v lamo cerkev. Na to so g. dekan 8 krepko in vsim razumljivo besedo po domače razložili pomen današnjega dne in opravila; omenili so težav pri zidanji razširjene in prenovljene cerkve, povedali faranom. kaj da naj v cerkvi iščejo, kako se v njej obnašajo, in kaj bodo v njej nahajali. Cerkev je bila natlačena pobožnega ljudstva, ki je zvesto poslušalo vnete besede pridigarjeve. Po pridigi in darovanji so imeli g. dekan veliko sveto mašo, kteri je sledila zahvalna pesem: Te I)eum. Orglal je pri sv. maši Suhorijski učitelj g. Šimen Hiti. in pel je poleg domačega pevstva posebno lepo in umetno njegov zbor kmečkih fantov, ki je toliko izurjen, da ga je veselje poslušati.
Tako je bilo končano pervo slovesno sv. opravilo v novi cerkvi na čast večnemu Gospodu nebes in zemlje, na veselje vse fare, zlasti g. župnika, kteri si je veliko prizadeval in je tudi veliko prestal, predno se je lepa hiša Božja pozidala in pod streho spravila. Obetal je, da si bo zdaj nekoliko oddahnil — daljno delo naj čaka poznejih časov. Toda skoraj, da mu ne moremo počitka prisoditi in privoliti; kajti lepo zidovje je prazno, in treba bo skerbeti za stranska altarja, križev pot, stole in kdo ve, koliko še druzih potreb. Tudi stari zvonik je nekako raztergan, umazan in polomljen, naslonjen na novo cerkev. Dela in skerbi bo še dovolj, in ravno tako tudi dovolj prostora in prilike dobrotnikom, da pokažejo svojo pobožnost in hvaležnost do Boga z milimi darovi, kterih naj bi obilo g. župniku dohajalo za daljne potrebne naprave.
G. župniku in faranom ter vsim dobrotnikom bo Bog poplačal trud in težave, ktere so imeli pri delu. Deležni bodo dobrotniki vsih molitev in presvetih daritev, ki se bodo opravljale v cerkvi, dokler bo stala. Težave se bodo pozabile, a cerkev bo z Božjim varstvom ostala, in hvaležni bodo pozni rodovi njim, kteri so jo postavili!
Teržaško-koperski škof so se podali v Rim in so naznanili svoje popotvanje in priporočilo v molitev z naslednjo okrožnico: Joannes Nepomucenus, Dei et apostolicae sedis gratia Episcopus Tergestinus et Justi-nopolitanus, Praelatus domesticus S. S. et Solio ponti-ticio assistens etc. Reverendissirao Capitulo cathedrali, universoque Venerabili Clero unitarum Dioecesium Sa-lutem a Domino sempiternain! Solemne juramentum, quod in consecratione episcopali ac denuo in capessendo regimine h aru in Dioecesium praestiti; item pastoralis officii ratio, nec non aflectus filialis me movent, imo plane impellunt ac urgent ad visitanda Limina Beatorum Apostolorum Petri et Pauli, ut Sumino Pontifici. Jesu Christi Vicario. juxta sacrorum canouum statuta rationem reddam de statu ecclesiarum curis meis commissarum, utque Ainantissimo Patri firinissimae fidelitatis et filialis de-votionis sensa turn mea. turn Venerabilis Cleri Populique fidelis. coram testata reddam. ab ipso, cui Salvator noster ovium simul et agnorum curam commisit. mihi animi robur. levamen et solatium procuraturus. uilectis-sinio Gregi anteni Apostolicam Benedictionem. coelestium donorum auspicem. ettlagitaturus.
Deo propitio, sarram pere-rrinationem ad Limina Apostolorum die 'JJ. lahentis mensis aggrediar: hinc Vos. Venerabiles F rat res obsecro. ut in orationibus Vestris mei jugiter meminisse velitis. quatenus „in viam pacis et prosperitatis dirigat me omnipotens et misericos Do-ininus: et An gel us Raphael comitetur mecum in via. ut cuui pace, salute et «¡audio revertar ad propria.u Huuc in finem quoque in omnibus Missis sumenda erit Col-lecta ex Missa. „pro i eregrinantibus ant iter agentibus" {penult. iuter votiv.) usque ad meum reditum ex Alma Vrbe. — Rog,» insuper Venerabilem Clerum curatum, ut Fideles de scopo hujus peregrinationis sacrae edo-cere. meque illoruin orationibus commendare velit. — Ego vero -etsi corpora absens. špiritu Vobiscum ero" (Col. II. ;">) et pro Vestro amore vices reddam ex intimo conie quotidie in orationibus meis. praesertim vero quum super .-cpulchris liil. Apostolorum Petri et Pauli sacro-s.actum Missae s.icrificinm Deo offeram. Interim ..pax i iiristi exultet in eordibus Vestris.- (Col. III. 15) .J'fltw* X<j,Ol»i'C(Ht!*
(pisiropiu.
Sveti Frančišek Ksaverij.
V	daljno Indijo čez morje
Se Ksaverij vnet poda.
Duš iskat če/ dol. pogorje
Ternjeva ga pot peija;
Ne boji se vodnih jarkov,
Ne pekočih solnOnih žarkov;
Moč ljubezni v njem planiti,
Vse premaga, vse vkrod.
V	božni halji, križ v desnici.
Nese nauk Kristusov,
Ljudstvom v smertni se tamnici,
V	radost vsih nebeščanov;
Serčno vero oznauuje,
Jezus sam ga ]»oterjuje;
Ko apostelj govori.
Pekla se treso moči.
Smert, nevarnost, zaničuje, Vedno je vesel, serčan, Sveto vero oznanuje, Vidi daljni ga Japan; On, z molitvijo merliče Iz grobov v življenje kliče, Šibo kuge, vsako zlo S svojo zmago on prošnjo.
V	prah za hramom hram se vdira In malikov, vraž prevar; Častno sije sveta vera.
Ko spomladni solnčni žar ; In na jutru Cerkev nova Vstaja, raste Kristusova, Ki si jo nevesto zbral, S Svojo kervijo opral.
V	rajsko-svitlih tam višavah, O Ksaverij. glej na nas, Brate v boju in težavah Zvesto brani vsaki čas.
Da po potih tega okrožja, Spremlja zmir pomoč nas Božja, Da naš trud bo v Božjo čast, Cerkvi Jezusovi v rast.
Na vse nas. ki tukaj zbrani
V	Tvojo čast smo. milo zri. Da v ljube ni bomo vžgani, Kot prijatelj božji Ti!
Da turi' mi vsi Božjo slavo Širimo in vero pravo. Svetega da križa moč
V	nas odžene greha noč.
Iiadoslav.
Misli nedolžne deklice.
Visoko je nebo, Nad njim pa zre oko Čistejši ko kristal Skoz solnca «lom svetal.
Sta rej i ko goro, Stareji ko vodo, Sta rej i ko nebo Še bistro zre oko.
Začelo nikdar ni. Bolezni zanj je ni; Ko zemlje, zvezd ne bo, Oko še bo mlado.
Oblak zanj ni teman, Mu uoč je jasen dan; Zato mu greh je znan, Če v mraku tml* skovan.
Predebel zanj ni zid, Njegov predore vid Skoz zapor okna, vrat, In gleda v brezna grad.
Širok je zemlje krog, Nad njo visok obok, Povsod pa zre oko, Zre serce, zre roko.
V	bolnika zre doma, Ne vbrani mu tema Tje v ječo gledati,
V	goščavo videti.
Kjer solnca žarkov ni, Kjer nikdar ne dani; Kjer vedno krije noč, Očesa sega moč.
Ce mislim, govorim, Če hodim, al' stojim, Kar gledam, poželim, Me gleda, kedar spim.
Če reva, oh! grešim. Mar krilo kje dobim, Storjeno ki hudo i;i skrilo za oko!
Nikdar, oh! ue grešim. Če tudi vse zgubim; Če smert vmori telo, Odpre mi raj zato.
Oko presveto čuj, Nedolžno me varuj, In angelj varh z menoj Ostani še necoj!
Necoj — življenja dni — Po poti stermi ti,
Nedolžno vodi tje, Kjer krona mi cvete.
i?—r—n.
Razgled po svetu.
Amerikanske novice. Pij IX in amerikanski škofje. V provincijalnem cerkvenem zboru v Novem Jorku zbrani škofje so vernikom med drugim prav živo priporočili katoliške časnike. Škofje natezajo v pastirskem listu besede Pija IX: „Božja previdnost je v naših dnevih katoliškemu časništvu odločila veliKo in tehtno poslanje, zakaj časniška dolžnost je: načela pravega reda in zveste vere, kjer so še, ohraniti in ljudi vzdi-govati iz temote, v ktere jih je morebiti pahnila brez-božnost in verska vnemarnost." Oni (katoliški časniki) svarijo vernike pred množino malopridnih, kužnih, ro-govilskih, brezverskih in pohujšljivih spisov. Opominjajo starše pred vsim drugim, da naj otroke varujejo strupa slabih časnikov, jih odvernejo od branja, ki se na vse kriplje, z mično podobo in kinčem. s priliznjenimi besedami in vabljivimi slikami prikupuje, da strupeno seme ljulike in zlobe v nespremišljene serca mladine trosi. Oni (dobri časniki) bičajo vnemarnost staršev, ki mirno gledajo, da njih otroci take preklicane bukve in časnike pogoltujejo, in se ne ganejo, ko strup začne moriti . . .
— Umeri je za lakoto. V okraju Vašington-skem je une dni umeri 651etni David Adama — pravijo, da prav po besedi za lakoto. Dobili so pa v njegovi hiši 15.000 dolarjev. Njegovi sorodovinci pravijo, da je imel še druzih 20.000 in več. Žena Adamsova pa je umerla že pred deset leti. boje tudi za — lakoto. — Raji naj bi bila po pameti jedla in pila in zraven se lahko še „naših študentov" v testamentu spominjala, kteri bi bili vsi lepo oskerbljeni. in ne bilo bi treba „financministra" strah biti, kaj bo ob koncu mesca, ko „gospa" pride z zapisnikom, češ: „Plačaj!" — za 100 in še toliko dijakov !
Srednje-afrikansko. Ker je angleški general Hiks z angleško-egiptovsko vojsko bil potert, je egiptovski narnestni kralj zapovedal, da vse še ostale vojne ob Višnjevi reki naj se zediuijo v Senaaru, vojne ob Beli reki pa v Hartumu, in če ne bo drugač, pa poslednjič vse skupaj v Hartumu.
Egiptovsko ministerstvo hoče 2000 žendarmov in (>000 Beduinov poslati v Suakim in to v varstvo vojne in ljudstva, ako bi se moralo umikati iz Senaara in Har tuma. Tudi beduinske glavarje hočejo v ta namen pridobiti. (če. in koliko se je nanje zanesti, je prašanjeV)
Po poslednjih naznanilih je sovražnik že blizo Hartuma; to mesto pa da ima živeža samo za en mesec in le 2000 mož posadke, zraven tega se pa še prebivalstvo k prekucu nagiba. Vse to kaže, da se tudi umakniti egiptovski vojui ne bo moč. ker na suhem so že zaperti. po Nilu pa tudi skorej bodo.
V Indiji, kakor vradni angle ¿i list naznanja so 1. 1882 zveri in kače končale 22.125 ljudi, in to samo na angleških posestvih; 1. 1881 pa 21.427 Vlani tedaj so jih tigri pokončali 805, volkovi 278. leopardi 207. hijene 350, krokodili 202. kače pa 19.579. Goved se na ta način 1. 1881 zgubilo 44.6G9, 1. 1882 pa 46.707. Angleška vlada podeli darilo za vsako škodljivo zver, ktero kdo ubije. L. 1882 je vlada izdala na ta namen 142.000 gld., in to za 18.591 ubitih zverin in za 322.421 pokončanih kač.
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Sin priporoča zmešanega očeta za ljubo zdravje. — Zanemarjen mlad človek, da bi se poboljšal in prišel v pravi red. — Spreoberujenje nesrečnih prostomišljakov.
—	Vse misijonsko osebstvo in verniki v sreduje-atrikau-skem misijonu iskreno priporočeni, da bi jih dobrotljivi Bog na prošnje N. lj. G. obvaroval hudih nevarnost, dušnih in telesnih. Tako tudi misijoni na Jutrovem. koder se razpihuje fanatizem zoper Evropejce in posebej, kar je zoper misijone. Naj bodo te zadeve priporočene zlasti tudi čč. gg. mašnikom v „memento," pobožnim dušam v osebne molitve. — Bolna oseba, kteri nobeno zdravilo nič ne pomaga, se prav živo iu zaupljivo priporoča v bratovsko molitev, da bi po pri prošnji N. lj. G. presv. Serca in sv. Frančiška Ksaverijana zadobila zaželjeno zdravje, in obljubi, ako zadobi milost ijubega zdravja, zahvalo očitno po rZg. Dan." razglasiti.
Koledar za prihodnji teden:
3. grudna. S. Frančišk Ksav. — 4. S. Barbara.
—	5. (Post.) Saba. — 0. S. Nikolaj. — 7. (Post.) — S. Ambrož. — 8. Brezmadežno spočetje M. D. — 9. Druga nedelja v Adventu.
Listek za raznoterosti.
Tombola Miklavževa bo 9. grudna v katol. družbi. Dohodki bodo za ubožue št. JakopsKe konference. Vstregel bi družbi, kdor bi ji mogel kake stvarce za dobitke podeliti. Govoril bode g. katehet Iveržič.
Novi škof za Banjaluko v Bosni je postal frančiškanski župnik Marijan Markovi (.
V	černe bnkve. Derznost pač strašna! V vasi nekje na Vipavskem se je mladeneč tako spozabil in v svoji neumnosti tako daleč zabredel, da je v temni noči se v plahto zavil, letal po vasi, ljudem nagajal iu potem — kar je najstrašnejšega — šel pred cerkveue vrata, se tam spakoval in memogredoče strašil hode po okoli stegnjenem pokopališču! Ivam zabrede še naša mladina V! Kaj si bo še umislila? Ni dovolj, da nočni pokoj bega. pohujšuje nedolžne, memo Narsvetejšega s pokrito glavo rjove in tuli enako zverinji, — začela je burke uganjati celo s samim Svetišeui in z mertviiui!
Kaj se ne boji tak hudoben človek, da bi ga Bog v tistem trenutku ne udaril V rZ Bogom ni se šaliti!*4
Občinski možje, starši — v kraj z zverinjo! Ne pustite okrog dirjati mladine: težka odgovornost vas čaka! Kaj pa še le tiste kerčmarje, ki ponočnjakom gerla nalijajo in s pijačo paiuet mešajo!
V	Goriškem centralnem seuienisu je vsled smerti preč. g. Štef. Kocijančiča izpraznjena stolica za nauke sv. pisma stare zaveze: torej je za to službo pismena in ustmena poskušuja odločena na 20. in 21. dan bližnjega mesca grudna. Gg. duhovni, želeči se poskušuji podvreči, prešnji dan izročijo pu. vodstvu središujega semeniša dotičuo prošnjo s spričevali starosti, naukov in služba.
Iz .Maribora. Stolni kapitel lavantinski naznanja, da p. n. preč. g. Franc Soičič. infuliraui stolni prošt. vitez železne kroue III. reda. ku. šk. kouzistorijalni svetovalec, namestili predsednik prosiuodalnih izpitov, ravnatelj pisarne kn. šk. ordinarijata, so po dolgi bo-lezui, prevideui s ss. zakramenti za umirajoče, 22. nov. 1883, ob 4 zjutraj v M. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspali. Pokop je bil 23. t. m., zadušuice pa v saboto 24. t. m. predpolduem ob 8 v stolni cerkvi.
Sveta Gora pri Gorici (nekaj zgodovinskih čertic o tej božji poti, o odpustkih itd.); 28 str. Devetdnev-nica k Materi Božji na Sveti Gori, 39 str. Obe prijetni mali knjižici sostavil A. Č., in natisnjeni ste v Gorici, ter se dobivate tudi v katol. bukvami. Zlasti prijatlom slavne božje poti „Sv. Gore44 bode z njima dobro vstreženo.
Xa .fntrovem. kakor iz Sajgon-a naznanjajo, se je že pričela vojska med Francozi in Tonkinci v edinosti s Kino.
Vprašanje in odgovori. Vpraša se: Kaj naj se mlade hčere učijo V Odgovor se glasi:
Učite jih čedno brati, številiti; učite jih zdrave jedi kuhati; učite jih prati, likati, nogovice plesti, obleko si šivati in pošteno srajco narediti.
Učite jih kruh peči. Učite jih, da zdrav živež veliko zdravil prihrani.
Učite jih, da le tisti je varčen, kteri manj izdaje kot dobiva, in da vsi, ki več izdajejo kot pridobivajo, morajo obožati.
Učite jih, da plačana platnena obleka se bolje podaja, kakor pa svilnata, ako dolg na nji visi.
Učite jih, da dvoje zdravo, polno lice je več vredno, kakor pa M vsled mehkužnosti ječnih lepotičij.
Učite jih močne čevlje in spodobno obleko nositi.
Učite jih, da z nečimerno gizdostjo in presiljenim lišpom se kazi podoba Božja.
Učite jih priproste biti, v Boga zaupati, si same pomagati in pridno delati.
Učite jih, da namesto je je, — ne, ne ni lepo, cele koše besed razsuti.
Učite jih modre biti, in naj se ne reče: kolikor je stareji, toliko bolj ji jezik teče in klepeče.
Učite jih, da le vera in poštenost človeka dela srečnega in zadovoljnega.
Učite jih bežati in vpiti, kader je nedolžnost v nevarnosti.
Duliovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji. Kočevje je do 31. grudna razpisano. Za Stari log je razpisanje do 10. grudna pridaljšano. — Čast. g. A u g. T u r k pride iz Borovnice v Teržič. in čast. g. Jož. Pekovec iz Spodnje Idrije v Knežak za duh. pomočnika.
V	Teižaški škofiji. Čast. g. Jern. Križaj, duh. pom. v Loki. postal je administrator kuracije Pomijanske. — Čast. g. Fr. C <» ni i s s o, provisor v Karsu, je postal administrator župnije Čemi verske. — Čast. g. Peter /obar, duh. pom. v Umagu. gre za kapelana v Kars. Čast. g. Stef. I)estradi z Opcrta v Umago. — Čast. g. Mart. Prcnc. administrator v Kozljaku. za administr. v Ivanac. Čast. Jak. Lebeu. kapelan v Gradinji, za administrator ja v Račice. — Čast. g. Luka Mož i na, kapelan na lienlih. za kapelana v Gradinjo. — Umeri je 12. t. m. preč. Jan. Mar. Sinčič, kapitelski dekan v Terstu. semcniški vodja itti> U. I. P.
Teržaški okraj bode odsihmal razdeljen v dve dekaniji: v Teržaško iu Op čin s ko. K pervi se bo štelo mesto Terst s predmestjema Gvardiela iu II o-jan, pa župnija Št eden j iu kuracija Barkola; — k drugi pa Opčina. K o nt o vel j, Prosek, Sv. Križ. Bazovica. N a t i n a r a in k a p e 1 a n i j a Lipica. Za Teržaško dekanijo je postal dekan preč. g. dr. Janez ¿ust: za Opčinsko pa preč. g. Fr. Čebu-lar, župnik na Opčini. — Razpisana do 31. grudna je častna služba stolnega dekana pri stolnem kapitelnu v Terstu.
Dobrotni darovi.
Za studentovsko kuhinjo: Dr. J. Svetina 2 gld. — Preč. g. dekan J. Porenta 2 gld. — Čast. g. župnik Janv Tavčar 3 gld. — Čast. g. župnik Jan. Keršič 5 gld.
—	Čast. g. župnik Š. Jaklič 1 gld. — Ad majorem Dei gloriam 2 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Žabnica po čast. g. Lor. Rozmanu 7 gld. in 1 šmarni tolarček. — Stara Loka po preč^ g. dekanu M. Kožuhu zopet 5 gld. 98 kr.
—	Zbirka v St. Lorencu. poslana po čast. g. župniku Ant. Hočevarji, 10 gld. 20 kr. — Fr. Budinek 5 gld. — Po čast. g. župniku J. Jakliču 1 gld.
Za opravo ubožnih cerkev: Po čč. gg. Uršulinarcah 4 gld. 93 kr. — Iz Mošenj 12 gld. — Gospa M. Jenčič 1 gld. — Gospa P. Mrak 1 gld. — Po preč. g. župniku J. Krese-tu 25 gld. — Ana Trontelj 30 kr. — Iz Ribnice 1 gld. 55 kr. — Iz Starega Terga pri Ložu 30 gld.
Za sveto Detinstvo: Čast. g. župnik Fr. Jarc 4 gld. 90 kr. — Antonija Miklavec 1 gld. — M. Š. 1 gld. — Čast. g. župnik Jan. Tavčar 1 gld. — Ad majorem Dei gloriam 10 gld. — Andr. Jan po preč. g. župniku K. Tedeschi-u 10 gld.
Za sv. Očeta: Iz Št. Vida po čast. g. župniku Š. Jakliču 20 gld., 1 ces. cekin za 5 gld. 50 kr. in 1 staro dvajsetico. — Iz Cirknice po preč. g. dekanu Jan. Po-rentu 6 gld. — Preč. g. župnik dr. Juri Sterbenc 2 gld.
—	G. Fr. W. 5 gld. — Žabnica po čast. g. Lor. Rozmanu 20 gld — Č. g. župnik A. Dremelj 1 gld. 50 kr.
Za bratovem Nase ljube Gospe presv. Serca: Jan. Šoberl 1 gld.
Za kapelo sv. Jožefa v Kutezevem: Iv. Južina 50 kr.
—	Ad majorem Dei gloriam 3 gld.
Za vstav duhovnov prestopi vsih iz razkolnistva v Carigradu: Ad majorem Dei gloriam 5 gld.
Za cerkev v Bohinjski Bistrici: Preč. g. župniku k previs, pomiloščenju serčuo čestitujoč dr. J. S. 2 gld.
Za Leopotdinsko bratovšino: Po preč. g. dekanu M. Kožuhu 1 gld. 82 kr.
Za najbolj ubožno cerkev: Neimenovan 5 gld. Za afrikanski misijon: Po preč. g. dekanu M. Kožuhu 2 gld. 20 kr. — Čast. g. župnik Jak. Marolt 2 gld.
—	Iz Horjula po čast. g. župniku 4 gld. 00 kr. — S Križev pri Teržiču po čast. g. /upniku Fr. Vohincu zbirka l gld. 50 kr. — Čast. g. župnik J. Tavčar 1 gld.
—	Čast. g. župnik Al. Košir 5 gld. 50 kr.
Za ffosp. Bukov misijon: Preč. g. dr. J. Sterbenc
Za bratovZino sv. Leopolda v podporo misijonarjem v severni Ameriki: Gospa Antonija Miklavc 1 gld.
Za Marijno bratovsino v podporo misijonarjem v srednji Afriki: Gospa Antonija Miklavc 1 gld.
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: Ad majorem Dei gloriam 10 gld.
Gosp. Val. Lahu za novo kapelo v Bosni: Ad majorem Dei gloriam 50 gld.
Za naj potrebnimi misijone: Ad majorem Dei gloriam 20 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
(i. A. V 9 : Storilo se bo, kar bo moč. Hvala ! — G. Sini. Križna.: Odpravništvu je naznanjeno zarad sprem, napisa.
—	P. II—n: Sporočilo g. J. opravili, in v drugem skusimo vstreči. — V. K.: Dobri nasvet oddan na dotično mesto in drugo opravljeno. — G. — 1— : Precej prihod.; prav serčna lival* ! Pač res, da SI. imamo malo prijateljev, in nasprotniki ne mara hočejo tudi to pozabiti, da je tdaj „il grande im-pero(< z Rimom v prijateljstvu.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki : Jožef Rlaznikovi nasledniki v Ljubljani.