Aktualno Podravje • Sanacija stom i I ¡jonske škode bo trajala več let O Stran 2 Pfeifer&Langen UPRAVA Kmetijstvo Podravje • Za zagon potrebnih 136 milijonov evrov O Stran 9 Ptuj, to 25. februarja2014 letnik LXVII • št. 16 Odgovorna urednica Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR RADIOPTUJ 89,8»98.e»l04!3 www.radio-ptuj.si Šport ZOI Soči 2014 • Odlično, fascinantno, težko ponovljivo O Stran 11 Štajerski Spodnje Podravje • Začetek 54. Kurentovanja Začetek organiziranega pustnega veselja Četudi je dež nekoliko okrnil uradni začetek letošnjega 54. Kurentovanja, se to ne bo poznalo na pustnem utripu. Rokomet • Ormožani ostali pred vrati Lige za prvaka O Stran 12 Tradicija pustnega nemira in vživetja je tako globoka, da ji niti vreme ne more do živega. Tradicionalni pustni liki in maske, predvsem tisti, ki se niso bali za svoje oprave, so tudi v dežju opravili svoj nastop po ptujskih ulicah in trgih, preostali pa v karnevalski dvorani. Med njimi so bili tudi nekateri kurenti. Nasploh pa je 54. Kurentovanje pomembna prelomnica na poti kurenta in z njim povezanega obredja v Unescovo zaščito nesnovne kulturne dediščine. Do 4. marca se bodo na osrednjem mestnem pustnem prostoru na tržnici zvrstili nastopi tradicionalnih pustnih likov in mask tega okolja, nastopile pa bodo tudi številne rock in etno zasedbe iz vse Slovenije in tujine. Dogajanje na mestni tržnici si bo mogoče ogledati brezplačno. Osrednja karnevalska povorka bo v nedeljo, 2. marca, 3. marca pa se bodo v organiziranem sprevodu predstavile najmlajše maske od blizu in daleč. Od pusta se bomo letos poslovili 4. marca. MG Tenis • Tamara Zidanšek zmagala na Bavarskem O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si '1I HH 7: iflfcM "iii Dolgujejo državi, bankam, zaposlenim in sindikatu Ptui • Podjetje Agis Plastificirnica je kot luknjasta barka; zaradi dolgov delavcem, državi in bankam jim Durs prodaja premoženje, polovični lastnik Branko Joha pa si zaradi nezavidljive situacije ne puli las. O Stran 3 Kdo bo koga: Vuk dacarje ali dacarji Vuka? Ptuj • Ogromen poslovni imperij družine Vuka je bil konec prejšnjega tedna pod drobnogledom kriminalistov, ki so opravili kar 28 hišnih preiskav. Razlog preiskav je sum utaje davkov, kar pa Miran Vuk kategorično zanika. O Stran 24 2 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 25. februarja 2014 Slovenija, Podravje • Žled poškodoval skoraj polovico slovenskih gozdov Sanacija stomilijonske škode bo trajala več let Pred dnevi je na ministrstvu za kmetijstvo in okolje potekala novinarska konferenca, kjer so pristojni spregovorili o zadnji ocenjeni škodi oziroma stopnji poško-dovanosti, ki jo je v slovenskih gozdovih povzročil žled. Ta je poškodoval 40 odstotkov slovenskih gozdov in povzročil za 194 milijonov evrov škode. Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesa, na območju ptujske izpostave zavoda za gozdove okoli 30.000. Zavod za gozdove še zmeraj zbira informacije o poško-dovanosti gozdov in hkrati pripravlja sanacijski načrt, je pojasnil Damjan Oražem, v. d. direktorja. Na podlagi doslej zbranih informacij ocenjujejo, da bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov poškodovanega lesa. Škoda, ki jo je povzročil žledolom, je tako ocenjena na približno 194 milijonov evrov, natančna ocena je še v pripravi. Oražem opozarja na previdnost pri odstranjevanju dreves Kot je še pojasnil Damjan Oražem, pripravljajo tudi podroben načrt sanacije za poškodovane gozdove. Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic ter gozdnih vlak, kjer se lahko začne sanacija gozdov, območja gozdov, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oz. infrastrukturo, poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo polomljenih delov dreves, pa tudi poškodovano drevje ob vodotokih ter v okolici hudourniških strug, ki lahko ovira pretočnost. Lastnik gozda lahko posek močno poškodovanega drevja in preventivna varstvena dela opravi tudi brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, mora pa o tem predhodno obvestiti zavod oz. pristojnega revirnega gozdarja. Oražem je povedal še, da je zavod za najbolj poškodovana območja gozdov začel izdajati generalne odločbe za posek poškodovanega drevja. Objavili jih bodo na internetni strani Zavoda za gozdove Slovenije, na oglasnih deskah krajevnih enot in revirnih pisarn, na krajevno običajen način in na oglasni deski e-uprave. V manj poškodovanih gozdovih bo zavod lastnikom gozdov izdal individualne odločbe za posek. Odločbe vsebujejo tudi navodila lastnikom gozdov, kako se lotiti odpravljanja posledic ujme. Lastnik gozda dobi strokovno pomoč za izvedbo del na pristojni krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Ta bo za poškodovane gozdove predvidoma do začetka aprila pripravil načrt sanacije, ki bo vključeval tudi načrt obnove poškodovanih gozdov, potrebnih negovalnih in varstvenih del v gozdnih sestojih. Oražem je znova opozoril, naj se zaradi nevarnosti in zahtevnosti odstranjevanja poškodovanega drevja lotijo le usposobljeni lastniki gozdov, sicer naj za to delo raje najamejo profesionalne izvajalce del v gozdovih. »Svetujemo, da se zlasti v razdrobljeni zasebni posesti lastniki gozdov pri sanaciji poškodovanega gozda povežejo med seboj. Lahko najamejo skupnega izvajalca gozdarskih storitev, se uspešno dogovorijo za potrebna dela na gozdnih prometnicah, si pomagajo pri določitvi mej med posestmi in s skupnim nastopom na trgu lesa in storitev dosežejo tudi ugodnejši finančni rezultat pri prodaji lesa.« Največja škoda na območju ptujske izpostave v Halozah Po besedah Andreja Ko-vačiča z zavoda za gozdove, izpostava Ptuj, ki zajema območje od Makol do Središča ob Dravi, kjer je 26 hektarjev poraščenih z gozdovi, na omenjenem koncu na srečo niso zaznali tolikšne škode kot drugod po državi. Po prvih ocenah bo treba posekati okrog 30.000 kubičnih metrov lesa. »Največ škode na omenjenem območju je žled povzročil v Halozah, sicer pa bo v povprečju potrebno odstraniti kubični meter lesa na hektar, ponekod nekoliko več,« nam je pojasnil Kovačič in dodal, da morajo biti iglavci odstranjeni do 15. maja letos, preostali les pa po možnostih in potrebah predvidoma v dveh letih. Spomnil je še, da je do večje škode v haloških gozdovih prišlo oktobra 2012, posledice pa ponekod še do danes niso bile v celoti sanirane. Andrej Ko-vačič prav tako opozarja, naj ljudje pri delu v gozdu pazijo na osebno varnost. V primeru izruvanih in polomljenih dreves naj lastniki presodijo, ali so zmožni sanacijo opraviti sami, sicer naj za pomoč prosijo strokovnjake za delo v gozdu. V državnih gozdovih bo imela sanacija prednost pred rednimi delovišči Kot nam je povedal Marko Maučič iz Gozdnega gospodarstva Maribor, ki izvaja vsa gozdarska dela v državnih gozdovih severovzhodne Slovenije, iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upra- Uvodnik vlja državne gozdove, doslej še niso prejeli navodil v zvezi s sanacijo. Da bo imela prednost pred rednimi delovišči sanacija poškodovanih gozdov, so medtem že potrdili na skladu, kjer bodo na podlagi načrta sanacije gozdov, ki ga bo pripravil Zavod za gozdove Slovenije, pripravili spremembo Programa izkoriščanja gozdov v lasti Republike Slovenije za leto 2014. Nov program bo osnova, po kateri bodo kon-cesionarji, ki imajo koncesije za izkoriščanje več kot 90 odstotkov vseh državnih gozdov, izvajali vsa potrebna dela, vključno s sanacijo državnih gozdov po žledolomu. Patricija Kovačec Do aprila 2015 prevoznice ne bodo potrebne Ministrstvo za kmetijstvo je zaradi lažje sanacije izjemne naravne nesreče predlagalo poenostavljeno izkazovanje sledljivosti gozdno-lesnih sortimentov brez prevoznic. Prevoznice bodo po novem do aprila 2015 potrebne le za gozdove v državni lasti. Ob tem je minister Židan na zasedanju odbora za kmetijstvo izjavil, da želijo brez administrativnih ovir omogočiti hitro in učinkovito odstranjevanje poškodovanih in podrtih dreves ter s tem zagotoviti prevoznost gozdnih prometnic, preprečiti širjenje bolezni in škodljivcev gozdnega drevja, odstraniti drevje in ostanke poškodovanega drevja s strug vodotokov ter zlasti odstraniti drevje, ki ogroža življenje in premoženje ljudi. Pri prevozih lesa od uveljavitve novele zakona o gozdovih do 30. aprila 2015 ne bo treba imeti prevoznic, kar pa ne pomeni, da za posek dreves ni potrebna odločba v upravnem postopku, ki jo lastniku gozda izda Zavod za gozdove Slovenije. Dokler moratorij ne bo sprejet z zakonom, je uporaba prevoznic obvezna na način, ki ga določa zakon o gozdovih. Zaradi zagotavljanja sistema potrebne skrbnosti, ki jo zahteva evropska uredba, pa bodo morali lastniki zemljišč v tem obdobju voditi podatke o uporabi in prometu gozdnih lesnih sortimentov in jih hraniti še pet let. Foto: Ozmec Martin Takšnih vremenskih razmer ni bilo vsaj 50 let Žled se sicer v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, vendar na območjih na prehodu med Notranjsko in Primorsko. Za letošnji pojav je značilno dejstvo, da je zajel zelo velik del Slovenije in trajal oziroma nastajal kar štiri zaporedne dni. Posledično je prišlo do velike gmotne škode na gozdovih in objektih. Tovrstnega pojava v tako velikem obsegu ne pomnimo vsaj 50 let ali celo več. Po besedah meteorologa Braneta Gregorčiča kazalniki podnebnih sprememb kažejo, da se bo spremenila verjetnost pojava ekstremnih dogodkov, ki se sicer že pojavljajo in so se pojavljali tudi v preteklosti. Večina študij kaže, da se bodo v naslednjih desetletjih močno povečala razna tveganja, ki spremljajo tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Predvsem bo večja verjetnost neposrednih vremenskih stresov, kot so vročina, suša in neurja, pa tudi toča in viharni veter. Iglavce je treba posekati, izdelati in odpeljati iz gozda do 15. maja 2014, najpozneje pred izletom podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovane iglavce. Sicer se lahko pričakuje povečanje škode v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov. Brez tradicije tudi zabave ni Ptujsko je zajel pustni nemir. Kaj prinaša in da ga je treba doživeti, se je v tem večdesetletnem organiziranem pustnem dogajanju lahko prepričal že marsikdo. Posrkal ga je vase tako kot domačine, ki se pogosto ne zavedajo razsežnosti tega bogastva in ki v vsakem poskusu dogajanja oz. nadgradnje vidijo v prvi vrsti negativno. Če bi iskali razloge, so predvsem v lastni ogroženosti in nesposobnosti skupnega iskanja kakovostnih rešitev, da bi lahko vsi skupaj od tega imeli več, kot imamo zdaj. Tudi v rumenem tisku bi morali v tem času imeti prostor za kakovostne informacije, ne pa zapise o tem, kako na ptujskem Kurentovanju prevladujejo »tuji« glasbeniki, na domače pa se pozablja. Čisto »out« pa je najnovejši zapis, da je Kurentovanje na Ptuju odprla Severina. Na prevzemnika zabavnega dela in stroškov karnevalske dvorane, ker nam je letos uspelo prvič popolnoma ločiti javni in zasebni del, je najlažje zlivati gnojnico. Taisti »zasebnik«, ki je bil še do nedavnega del javno-zasebnega partnerstva, mora v prvi vrsti preživeti, ker javno od letos zanj ne obstaja več, da bi mu pomagalo, ali pač? Javni in zasebni interes sta povsem ločena, zato naj se rešuje sam, tudi v tej godlji. Vprašanje je samo, kje sta ločnici in kdaj seje to zgodilo. Če je Kurentovanje prestižna blagovna znamka največje prireditve v javnem interesu v tem okolju, je nekako s tem povezan tudi zabavni del. Saj ne vabi izključno karnevalska dvorana, vabi predvsem tradicija, ki se spogleduje z Unescovo zaščito nesnovne kulturne dediščine, kar zelo ponosno poudarjamo, zato bi tudi v zabavnem delu morali iskati partnerstvo in sozvočje, kakovost, ki jo blagovna znamka Kurento-vanje zahteva. Nezadržno se bliža 60. obletnica, pa je prireditev še vedno v rokah nekih spremenljivk, ki bi že davno morale biti stalnica, kot so stalnica tradicionalni pustni liki in maske, ki so v teh zgodbah sicer postavljeni na stranski tir, četudi seje vse spletlo okrog njih. Tradicija in zabava bi se tudi v tej zgodbi morali dopolnjevati, ne odmikati druga od druge. Majda Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tedniksi. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 25. februarja 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 3 Ptuj • Popolnoma luknjasta barka Agis Plastificirnice Dolgujejo državi, bankam, zaposlenim in sindikatu V podjetju Agis Plastificirnica, ki zaposluje okrog 20 delavcev, se soočajo s hudimi finančnimi težavami. Po javno dostopnih evidencah v bazi Ajpes so v letu 2012 ustvarili 1,3, leto pred tem pa nekaj manj kot 1,6 milijona evrov prihodkov. Lani naj bi imela družba po direktorjevih besedah samo še 950.000 evrov prometa. Direktor in hkrati 50-odstotni lastnik podjetja je Branko Joha. Foto: MZ Branko Joha je v pogovoru za Štajerski tednik dejal, da bi lahko poravnal finančne obveznosti do države (in delavcev) jeseni lani, če bi uspel s prodajo zemljišča v Puhovi ulici. Med preverjanjem zemljiškoknjižnega izpiska smo ugotovili, da ima NLB na zemljišču, za katero so tekli pogovori o prodaji, od januarja 2008 vknjiženo lastninsko pravico oz. hipoteko. Terjatev, ki je vpisana, znaša 581.070 švicarskih frankov, kar po aktualnem preračunu pomeni nekaj manj kot 476.500 evrov. Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali bi v primeru prodaje in po poplačilu banki, ki ima na parceli lastninsko pravico, za plačilo prispevkov ostalo še kaj denarja. Lastnika podjetja Agis Plastificirnica, ki je bilo ustanovljeno leta 1995 in se primarno ukvarja s prašnim barvanjem izdelkov, sta Ptujčana Branko Joha in Janez Koderman. Vsak izmed njiju ima v posesti 50-odstotni delež podjetja. Na deležu, ki ga obvladuje Joha, je od septembra 2013 vpisana zaznamba, ki lastniku onemogoča (prepoveduje) razpolaganje z deležem. Lastnik upniške pravice je NLB, znesek izterjave pa 40.613 evrov. V letu 2011 je podjetje Agis Plastificirnica poslovalo z dobičkom 25.308 evrov. Leta 2012 so zaznali izgubo 46.527 evrov. Delodajalec že dobro leto in pol zaposlenim ne plačuje prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Čeprav jim od plač odteguje članarino za sindikat in prispevek za blagajno vzajemne pomoči, od septembra 2012 naprej niti teh prispevkov ni nakazoval sindikatu SKEI, ampak jih je (neupravičeno, nezakonito) zadržal. Za obdobje dveh mesecev lani delodajalec zaposlenim ni izdal blokov za malico. Delavci, ki so potrebovali zdravniško pomoč, so morali zdravstvene storitve zaradi neplačanih prispevkov doplačevati. Čeprav so račune predali računovodstvu podjetja, se jim znesek ni poravnal. Stavka ostala pri besedah ... Zaradi navedene situacije so zaposleni v podjetju za november 2013 napovedali stavko. Do te ni prišlo, saj so se delavci in predstavniki sindikata SKEI predhodno srečali z vodstvom podjetja. Direktor Branko Joha je takrat, 11. novembra lani, obljubil, da bodo obveznosti do zaposlenih v celoti sanirane še isti mesec. Predstavnik sindikata SKEI v podjetju Aljoša Kelenc, sekretar regijske organizacije SKEI Ptuj Franc Šuen in direktor podjetja Branko Joha so sprejeli ta sklep: »Delodajalca oz. direktorja družbe se obveže, da do 25. novembra 2013 poravna vse zaostale obveznosti do zaposlenih in obvezne prispevke za zaposlene. V kolikor obveznosti ne bodo poravnane, se delodajalcu 27. novembra izroči napoved stavke s stavkovnimi zahtevami z začetkom 2. decembra do izpolnitve zahtev.« Obljube, ki so jo definirali s tem sklepom, ni izpolnil ne delodajalec niti je niso realizirali delavci oz. sindikat. Delodajalec ni poravnal zapadlih prispevkov iz naslova pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter obveznosti do sindikata SKEI, delavci pa niso uresničili napovedi stavke. Na delu policija, tožilstvo in sodišče Vodstvo regijske organizacije sindikata SKEI je že lani poleti na Policijsko postajo Ptuj zoper vodstvo podjetja Agis Plastificirnica podalo sum storitve kaznivega dejanja - za primer, ko delodajalec zaposlenim odteguje članarino za sindikat in prispevek za blagajno vzajemne pomoči, tega denarja pa nato ne odvede na dotični naslov. O obravnavanem primeru so nam na policiji povedali: »Policisti so v omenjeni zadevi 25. julija 2013 na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu kazenskega zakonika. Po naših podatkih znaša premoženjska škoda do oškodovancev 2800 evrov.« V kateri fazi je postopek, smo se pozanimali tudi na tožilstvu. Vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Diana Še-ruga Sagadin je pojasnila, da so obravnavali primer in ga skupaj z zahtevo za izvedbo preiskave predali ptujskemu okrožnemu sodišču. Durs jim prodaja premoženje; Joha se ne vznemirja Davčna uprava RS (Durs) je zaradi neporavnanih obveznosti do države podjetju zarubila premoženje, ki ga zdaj prodaja na javni dražbi. Gre za opremo oziroma proizvodno linijo, ki se prodaja za ceno 400.000 evrov. Dražba je razpisana za jutri (v sredo) ob 10. uri na sedežu podjetja v Rajšpovi ulici 16. Kot nam je minuli teden, v sredo, 19. februarja, zatrjeval direktor Joha, naj bi bila za jutri napovedana dražba preklicana. Finančne obveznosti, za katere jih terja DU Ptuj, naj bi danes poravnali. »V torek bomo poravnali vse prispevke,« nam je v minulem tednu zagotovil Joha. »Ta zadeva se je načrtovala dolgo, dva meseca. Tudi ta rok oziroma datum dražbe (26. 2. 2014) je z davkarijo na neki način dogovorjen. Davkarija nam je morala že zaradi pritiska iz Ljubljane nekaj vzeti, uveljaviti svojo pravico. Država, dokler je lahko, nas je pardonirala. To je treba reči. Dokler so nas lahko ... Dražbe, ki naj bi bila jutri, ne bo. V torek bomo poravnali zapadle prispevke 135.000 evrov,« je suvereno dejal Joha. Na vprašanje, s čim nam lahko zagotovi, da bo vse, kar obljublja, dejansko realizirano, pa odgovoril: »Z besedo.« Agis Plastificirnica državi dolguje tudi obveznosti z naslova davka na dodano vrednost. Po direktorjevih besedah gre za znesek okrog 20.000 evrov. »Največji problem so prispevki. Kakor hitro plačamo prispevke, se bomo tudi za poplačilo DDV po mojem mnenju lahko na neki način sporazumno dogovorili z Dursom.« In četudi bi prišlo do dražbe, bi bila ta po besedah Johe neuspešna. »Za takšen denar ne. Naša rabljena oprema se na dražbi prodaja za 400.000 evrov. Za takšen denar se da danes dobiti novo.« Posledica česa so aktualne težave? Od kod izvirajo težave, ki danes dušijo Agis Plastificirni-co? »Med pomembnimi kupci podjetja sta Unior in Cimos. Obe podjetji se soočata s finančnimi težavami. Poslujeta z izgubo, problem je likvidnost,« pove Joha in doda, da sodelujejo tudi s podjetjem TPV Novo mesto. »Odlična firma. Mogoče edina prava, ki ima denar. Težave so se pojavile, ko je padel Unior. Tam nam je mesečni prihodek s 75.000 strmoglavil na nekaj tisoč evrov. Prek poslovnega sistema družbe Aha Emi smo od 2002 delali za Ikeo. Šlo je za velike serije naročil. Podjetje Agis Plastificir-nica je nekako zraslo na Ikei in Uniorju. Ker je Ikea z Aha Emi predlani, ob zamenjavi programa, končala sodelovanje, smo na prehodu iz leta 2012 v leto 2013 ostali brez 50 odstotkov realizacije. S štiriizmenskega dela smo prešli na dvoizmen-sko. Odpuščali nismo, pa tudi plač nismo zniževali. Iskali smo rešitve, kako naprej. Odločili smo se, da odprodamo zemljišče v Puhovi ulici neposredno ob naši poslovni stavbi. Za nakup je bila zainteresirana trgovska družba Eurospin, ki bi sicer v objektu sprva bila najemnik, investitor gradnje bi bila ena projektantska hiša. Dogovori o tem so bili obe- tavni. Kakor hitro bi bila med investitorjem in Eurospinom podpisana pogodba, bi se zemljišče od nas odkupilo in bi lahko rešili finančne težave podjetja. Ker smo računali, da bomo poslovanje podjetja sanirali z odprodajo zemljišča, plač nismo nižali. Čeprav smo imeli v letu 2012 za 35 odstotkov nižjo realizacijo, smo si izplačevali plače, ki si jih dejansko glede na višino prihodkov nismo mogli privoščiti. V dogovoru, na neki način tudi s sindikatom, je padla odločitev, da neto plače ostanejo enake, prispevke naj bi plačali naknadno. 20. septembra lani, takoj ko smo bili obveščeni, da je posel z Eurospinom padel v vodo, sem o tem s pisnim dopisom seznanil vse sodelavce. Ker s prodajo zemljišča nismo bili uspešni, nismo bili sposobni poplačati zapadlih obveznosti. Nihče izmed sodelavcev, čeprav imajo za to vse formalnopravne možnosti, se takrat (jeseni lani) ni odločil za izvršbo, tožbo oziroma izterjavo zaostalih neplačanih prispevkov. Novembra in decembra je sledilo znižanje plač. Novembra lani pa se je Ikea začela vračati. Podpisali smo pogodbo za 600.000 evrov, posel je že v teku. A lani se s prihodki, ki smo jih dosegli, ni bilo mogoče izvleči iz negativnega trenda poslovanja.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Na poslovnih stavbah družbe Agis Plastificirnica je vpisanih več hipotek. Upnika sta Nova KBM in Delavska hranilnica. Podjetje ima trenutno blokirane vse štiri poslovne račune: pri NLB, Novi KBM, Raiffeisen banki in Delavski hranilnici. Razlog za blokado so neporavnane obveznosti oz. pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegovih obveznosti. 4 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 25. februarja 2014 Ptuj • 54. Kurentovanje Prevladala moc etnografske dediščine Ptuj je od sobote znova pustna prestolnica Slovenije in tega dela Evrope. Na pročelju mestne hiše so v soboto izobesili karnevalsko zastavo, zastavo princa karnevala in Feccovo zastavo. Ta čast je pripadla aktualnemu princu karnevala Miroslavu Slodnjaku, vitezu dornavskemu, ptujskemu županu Štefanu Čelanu in predsedniku organizacijskega odbora 54. Kurentovanja in podpredsedniku Fecca Branku Brumnu. Foto: Črtomir Goznik Princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez dornavski, je prevzel oblast, ptujskemu županu Štefanu Čelanu pa v spremstvo do vnovičnega prevzema oblasti podaril ciganko. Menda mu bo do smrti hvaležen ... Foto: Črtomir Goznik S plesom in glasbo ter prešernim nastopom so obiskovalce razveselili tudi cigani iz spremstva 14. princa karnevala Miroslava Slodnjaka, viteza dornavskega. Na priložnostni slovesnosti je ključe mesta za čas največjih pustnih norčij prevzel aktualni princ karnevala, župan pa je za ta čas oblekel kurentovo opravo. Spomnil je na sporočilno vrednost pustne dediščine in na to, zakaj jo je vredno negovati in razvijati. Če bi bili vsi Slovenci kurenti vse dni v letu, bi bilo v Sloveniji veliko lepše, kot je danes. Odkar je Miroslav Slodnjak oblekel prinčevsko opravo, svoje delo opravlja dobro, skrbi za polno blagajno z inovativnimi metodami, zato je ptujski župan lahko miren, ker bodo cigani tudi letos svoje delo dobro opravili in napolnili občinske kašče. Seveda pa ne bo nič zastonj, le DDV bo malo nižji, stopnja se bo za pusta znižala z 22 na 10 odstotkov, tako se bo dalo tudi nekaj več zapraviti za pustne dobrote. Ves pobrani denar v pustnem obdobju bo ostal na Ptuju, v Ljubljano ga ne bodo pošiljali, saj tam še kar naprej brezglavo trošijo. Princ županu podaril tudi ciganko ... Ključ bo princ karnevala uporabil samo takrat, ko bo vlagal v občinsko blagajno. S svojimi cigani, gardo in gospo bodo poskrbeli, da bo v pustnem obdobju mesto in oko- lico obiskalo čim več pustnih zabav in dobrot željnih domačih ter tujih obiskovalcev. Aktualni princ je ptujskega župana tudi bogato obdaril: ob ježevki, s katero bo širil pozitivno energijo kurenta, je prejel še eno ciganko, ki ga bo spremljala in varovala vseh 12 pustnih dni, s seboj bo imela vedno malico, pijačo. čisto vse ... Navajena je vsega hudega, hitro pa se navadi tudi na vse dobro, je svoj dar pospremil aktualni princ. Kaj več kot to, da mu bo hvaležen do smrti za darilo, ptujski župan tokrat ni povedal, saj je bilo presenečenje veliko. Ciganka s svojim mladim spremstvom, skupaj jih je šest, pa ne bo spremljala samo njega, župana, kot je prvotno mislil, temveč tudi njegovo gospo. Letošnje Kurentovanje spremlja bogat program prireditev, ob osrednjih dogodkih, kot so sprevodi, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi 126 prireditev javnega pomena, je na slovesnosti ob odprtju povedal vodja organizacijskega odbora Kurentovanja Branko V sprevodu kljub dežju Četudi jo je sobotni dež močno zagodel organizatorjem 54. Kurentovanja, zato se je večina etnografskih skupin predstavila v karnevalski dvorani (okrog 1500 udeležencev), so svoj nastop na ptujskih ulicah in trgih nekateri le opravili. Za njihovo vztrajnost so jih nagradili obiskovalci, ki so prav tako vztrajali in se niso dali odgnati. To so bili: Pihalni orkester Ptuj, Dornavski cigani - TED Lukari Dornava, orači iz Dornave, Tlačani iz Spuhlje, Jurek in rabolj FD Rožmarin Dolena, Orači Podvinci, Krampusi iz Avstrije, plo-harji Vinko Korže Cirkovce, Pustno društvo Mune, munski zvončarji s Hrvaškega, Krampusi svetomartinski in kurenti. Še pred mini povorko tradicionalnih pustnih mask in likov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije pa so nastopili cigani, ki so del spremstva 14. princa karnevala Miroslava Slodnjaka, viteza dornavskega. Foto: Črtomir Goznik Turistično društvo Ptuj je tudi letos poskrbelo za brezplačno kuhano vino in krofe za nastopajoče in obiskovalce. Brumen, ki je povabil tudi na ogled nastopa tradicionalnih pustnih likov in mask v karnevalski dvorani, ker vse skupine zaradi dežja niso mogle nastopiti na ptujskih ulicah in trgih. Pustna etnografska dediščina je tudi tokrat premagala vse ovire. Vsak dan do 4. marca se bodo na pokriti mestni tržnici predstavili tradicionalni pustni liki in maske, za ponudbo hrane in pijače pa bo poskrbljeno v pustnih hramčkih. Na tržnici bo ves pustni čas potekal tudi etno-rock festival z brezplačnimi koncerti mladih ročk in etno zasedb iz Slovenije in tujine. V imenu slovenskih karnevalskih mest je na sobotni slovesnosti govoril predsednik Fecca Slovenije Andrej Klasinc, ki je povedal, da bodo še naprej skrbeli za pustno tradicijo tega okolja in vse Slovenije ter za to, da se bo ta prenesla naprej, po Evropi. Še naprej pa se bodo trudili medse pridobiti tudi druga slovenska karnevalska mesta, da bi bil ta slovenski pustni venček čim bolj bogat. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V Furstovi indijanski vasi, ustvarjalni otroški delavnici, so v soboto izdelovali perjanice, toteme, ko- Med enajstimi etnografskimi skupinami, ki se niso ustrašile dežja in so z nastopom razveselile stume in brali pravljice. vztrajne gledalce pod dežniki, so bili tudi munski zvončarji s Hrvaškega. torek • 25. februarja 2014 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 Slovenska Bistrica • Ledena ujma v številkah Milijonska škoda bi bila brez gasilcev še večja Statistika tedna med 2. in 7. februarjem, ko je bila Slovenija v ledenem objemu, nima primerjave. Samo na Bistriškem znaša škoda po podatkih poveljnika Civilne zaščite Slovenska Bistrica Branka Hojnika približno 4,300.000 evrov. Pri odstranjevanju posledic žledu pa so bili ključni prostovoljni gasilci, ki so hrbtenica civilne zaščite, je prepričan bistriški župan Ivan Žagar. Foto: BlažVantur Stroški in škoda v evrih Stroški gasilcev 70.000 Stroški Komunale Slovenska Bistrica 30.000 Stroški sanacije zemeljskih plazov 600.000 Škoda v gozdu 1,600.000 Škoda na električni infrastrukturi 2,000.000 skupaj 4,300.000 Ptuj • Ustanovili zvezo brigadirjev Slovenije To, kar so mladi gradili, so tajkuni pograbili Če imajo svojo zgodovino fašisti in morilci slovenskega naroda, si jo zaslužijo tudi nekdanji brigadirji, ki z bolečino ugotavljajo: »To, kar smo mladi gradili, so tajkuni zdaj pograbili. Ne zahtevamo nobenih ugodnosti, le to, da tudi to obdobje dobi ustrezno mesto v slovenskih učbenikih.« O prostovoljnih gasilcih govori v presežnikih tudi Hoj-nik: »Gasilci so se s svojo srčnostjo in humanostjo pokazali v najlepši luči. Vse so pustili na terenu, tvegali tudi svoje življenje. In ravno gasilci še vedno ohranjajo vrednote, kot so prostovoljnost, pomoč in solidarnost.« Pri odstranjevanju posledic ujme je pomagalo več kot 600 gasilcev iz desetih gasilskih društev. Skupno so v slabem tednu na terenu preživeli približno 5500 ur in se odzvali okrog 400-krat. Odstranili so več kot 2400 dreves ter tako omogočili prevoznost cest, pomagali pa so tudi Ele-ktru Maribor pri čiščenju tras daljnovodov. »Zaradi pomoči gasilcev je elektrika v marsikateri zaselek prišla prej, kot bi sicer,« je prepričan Hojnik. Razmere ob odstranjevanju dreves pa je opisal: »Drevje je padalo pred nami in za nami, nekatere ceste so bile prevozne zgolj nekaj minut. Težko je bilo zagotoviti varnost pri rezanju, saj ko je žled na drevesu, se ne ve, kako bo to padlo. Na srečo se ni zgodila nobena nesreča.« Civilna zaščita je za odstranjevanje drevja kupila Ustanovne skupščine Zveze brigadirjev Slovenije so se v četrtek, 20. februarja, v prostorih ptujskega podjetja TVP udeležili predstavniki klubov brigadirjev s Ptuja, iz Zasavja, Velenja in Ljubljane ter poudarili, da želijo s tem tesneje povezati vse klube brigadirjev. Ponovno želijo obuditi tudi pomen brigadirskega prostovoljnega dela, saj je slovenska družba 50 let nanje skoraj čisto pozabila. Danes že osiveli in ostareli nekdanji brigadirji in brigadirke so s ponosom povedali, da so bili takrat mladi in zagnani, zato so z golimi rokami in veliko dobre volje prijeli za vsako delo. Tega država ne bi smela zanemarjati, saj so bili tudi zelo uspešni. Tedaj so hitro cesto Ljubljana- deset višinskih obrezovalnih žag ter gasilcem pomagala s koordinacijo. Občina Slovenska Bistrica je poskrbela še za oskrbo s hrano ter nadomestila delodajalcem. Pri odstranjevanju posledic so pomagali še zaposleni v Komunali Slovenska Bistrica ter 30 pripadnikov Slovenske vojske. V tednu dni je bilo uničenih 20.000 kubičnih metrov gozda, ocena škode znaša približno 1,600.000 evrov. Še 400.000 evrov več škode beleži podjetje Elektro Maribor na električnih vodih. Višina te je po oceni bistriškega župana posledica premajhnega vlaganja elektrodistributerja v svojo infrastrukturo. Na Bistriškem je bilo podrtih 41 kablovodov, brez električne energije pa je bilo 2300 gospodinjstev. Ob tem je župan opozoril: »Če bi bili brez elektrike še kakšno uro več, bi se zlomil tudi sistem vodooskrbe.« Po ledenem oklepu plazovi Ljudje so se na civilno zaščito obračali predvsem s prošnjo za agregate. »Organizirali smo zbiranje agregatov od naših gasilskih društev, civilne zaščite, nekaj smo jih Zagreb zgradili v pičlih osmih mesecih, danes pa v tem času niti vseh potrebnih papirjev ni možno zagotoviti. Opozorili so tudi, da bi bilo treba končno urediti tudi status klubov brigadirjev, saj ta še vedno ni ustrezno urejen. Država ne bi smela pozabiti na prek 10.000 nekdanjih svojih mladincev, ki so sledi svojega dela pustili na mladinskih delovnih akcijah po vsej Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, zato je žalostno, da so tisti, ki so pisali zgodovino, na akcije in brigadirje preprosto pozabili. Če imajo svojo zgodovino fašisti in morilci slovenskega naroda, si jo zaslužijo tudi nekdanji brigadirji, ki z bolečino ugotavljajo: »To, kar smo tedaj mladinci gradili, so tajkuni zdaj razgrabili.« Zaradi vsega tega so na Ptuju soglasno ustanovili Zvezo brigadirjev Slovenije, z manjšimi dopolnili pa so sprejeli tudi statut, žig in znak zveze. Izvolili so tudi upravni odbor zveze, v katerega so imenovali vse predsednike klubov brigadirjev v Sloveniji, za prvega predsednika zveze pa so izvolili Kolomana Lainščka iz velenjskega kluba. Podpredsedniško funkcijo so zaupali Borutu Slanšku iz zasavskega kluba, tajniško Aleksandru Cvaru iz Velenja, nadzorni odbor pa bo deloval pod predsedstvom Foto: M. Ozmec Prvi predsednik Zveze brigadirjev Slovenije je postal Koloman Lainšček iz Velenja. Staneta Lepeja iz ptujskega kluba. Slovesno so podpisali tudi pogodbo o medsebojnem sodelovanju klubov brigadirjev po vsej Sloveniji ter sklenili, da postane praznik zveze 1. april. Predsednik zveze Koloman Lainšček je ob tem poudaril: »Namen Zveze brigadirjev Slovenije je združevati čim več društev in klubov brigadirjev v Sloveniji ter s skupnimi močmi pridobiti status in prepoznavnost brigadirstva. Zdi se nam, da je ta del zgodovine premalo poznan, še posebno mlajšim generacijam. Menimo, da bi morali dati večjo prepoznavnost delu, ki smo ga brigadirji opravljali v preteklosti. Ne iščemo bonitet iz preteklosti, ampak želimo status, ki ga trenutno nimamo. O intervencijsko kupili. Deset agregatov sta nam posodili gasilski zvezi Ormož in Sveti Jurij ob Ščavnici. Z agregatom nam je pomagal še krajan iz Skorbe, enega pa nam je do-nirala družba, pri kateri smo nabavili agregate,« je dejal Hojnik. Toda 40 agregatov ni zadostilo potrebam, zato so ti med ljudmi krožili približno na dve uri, je še dejal. Po ledenem oklepu je sledila še izdatna količina dežja, ki je povzročila plazenje zemljine na šestih območjih. »Vsi plazovi so večjih dimenzij. Eden je v Vinarju ob stanovanjskem objektu, drugi v Foštu pri gospodarskem objektu. Preostali so na cestah v Hošnici, Koč-nem pri Ložnici in na Tinjski Gori. En pa je kmetijski plaz na vinogradu na Zgornji Polska-vi,« je dejal Hojnik. Ocenjena škoda znaša približno 600.000 evrov, vendar kdo bo ponudil pomoč in saniral ta območja, še ni znano. »Država sredstev nima, težave z denarjem ima tudi občina. Stanje ni rožnato. Poskušamo se zanašati nase, vendar je v tem trenutku in v takšnih razsežnostih to težko,« je priznal Hojnik. Mojca Vtič nečem smo prepričani: če so dobili zgodovino nekdanji zločinci, potem si jo verjetno zaslužimo tudi mi, ki smo delali dobra dela in pomagali graditi domovino. Upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo vsaj delček te zgodovine predstaviti v učbenikih in zgodovinskih zapisih. Trenutno še zbiramo razne dokumente, fotografije in preostalo gradivo, ki dokazuje delo brigadirjev in povezanosti z brigadirstvom, in vabimo vse nekdanje brigadirje, da nam pomagajo pri tem. Skratka, ustanovitev zveze je le začetek ali pa kar prvi korak za pot, po kateri bomo poskušali priti do cilja.« M. Ozmec V klubih brigadirjev po vsej državi so včlanjeni nekdanji brigadirji in brigadirke, ki so od leta 1945 do 1989 sodelovali na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah po Sloveniji, v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in celo na mednarodnih mladinskih delovnih akcijah. Vsi ti klubi so prostovoljne in humanitarne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in pomagajo pri različnih oblikah prostovoljnega dela, druženja, popularizacije in ohranjevanja tradicij prostovoljnega dela, a njihov status še vedno ni ustrezno urejen. Foto: M. Ozmec Udeleženci ustanovne skupščine Zveze brigadirjev Slovenije so se zbrali v prostorih ptujskega podjetja TVP. 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 25. februarja 2014 Ptuj • S 24. medobčinskega otroškega parlamenta Že osnovnošolci se zavedajo težav današnje družbe V četrtek je v prostorih Centra interesnih dejavnosti potekal ptujski medobčinski otroški parlament, na katerem so mladi predstavniki osnovnih šol upravne enote Ptuj predstavili svoje poglede na razmere v družbi ter predloge, kako bi jih izboljšali. Izvolili so tudi dve predstavnici, ki jih bosta zastopali na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Da je tema letošnjega otroškega parlamenta več kot aktualna, se je strinjal tudi župan MO Ptuj Štefan Čelan, ki je z zanimanjem prisluhnil mladim razpravljavcem. »Pred vami je velik izziv, da prispevate k temu, da se razmere v družbi spremenijo. Upam, da se bodo v prihodnosti izboljšale, da vrednote znova zaživijo. Bodite kritični, kreativni in inovativni,« pa so bile besede, s katerimi je osnovnošolce nagovoril direktor CID Aleksander Kraner. Še kako dobro se že osnovnošolci zavedajo, kakšne so razmere v današnji družbi in kakšen je lahko tudi njihov vpliv na morebitne spremembe, pa če tudi najmanjše, je bilo jasno sodeč po razpravi. Predstavniki šol UE Ptuj so predstavili svoje poglede in poglede njihovih vrstnikov na omenjeno temo ter aktivnosti, ki so na njihovih šolah potekale v ta namen. Vsi po vrsti so se strinjali, da trenutne razmere niso ugodne za nikogar. Veliko brezposelnost in posledično Foto: Črtomir Goznik Osnovnošolci so jasno povedali, da si želijo dostojno življenje brez pomanjkanja. pomanjkanje čuti veliko otrok. Izpostavili so, da je današnja družba poleg finančne tudi v veliki duhovni ali moralni krizi, saj ni več vrednot, med ljudmi je premalo solidarnosti in spoštovanja, vse prehitro obsojamo in vse manj odkrito komuniciramo. Kot so poudarili mnogi, si mladi želijo živeti dostojno življenje brez pomanjkanja. »Bodimo mali princi, ni pomembno, koliko imaš, pomembno je, da je tvoje in da si to dobil na pošten način,« je dejala Patricija Erhatič iz OŠ Juršinci, ki je bila poleg Astrid Marovič iz OŠ Mladika izvoljena za predstavnico na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo potekal v Ljubljani. Spremljala ju bo še Ivana Ilec iz OŠ Olge Meglič. Patricija Kovačec Ptuj • Mladi glasbeniki prejeli zlata priznanja Za uspeh je potrebno veliko odrekanja Sredi februarja je potekalo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja, ki se ga je udeležilo tudi osem učencev Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Vsi so prejeli zlata priznanja, s tem pa si zagotovili tudi udeležbo na državnem tekmovanju, ki bo marca na Primorskem. Dva tedna pred tekmovanjem so kot vsako leto pripravili nastope na ptujskem gradu ter v hotelih Mitra in Primus. Gre za tradicionalne nastope, ki so se besedah mentorja Boštjana Vavha izkazali ne le za dobro, temveč odlično prakso. Sicer pa se je 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja odvijalo v prvi polovici februarja in je trajalo dva dni. Mladi glasbeniki so tekmovali v zasedbah tolkala, kitarski duo, klavirski duo, ko- morne skupine z godali, trobenta, rog, pozavna, evfonij in harmonika. Tekmovanje so s skupnimi močmi organizirali Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, kjer so izvedli tekmovanje za vsa trobila, Glasbena šola Slovenska Bistrica, ki je Foto: Arhiv glasbene šole Prejemniki zlatih priznanj Matic Majcen, Žiga Kolarič, Kaja Selinšek, Manca Gavez, Miha Sternad, Staš Planinšek, Štefan Jakob Štrucl in Manja Hliš se že pripravljajo na državno glasbeno tekmovanje. izvedla tekmovanje za harmoniko, ter Konservatorij za glasbo in balet Maribor, kjer so izvedli tekmovanje za preostale kategorije. Tekmovanja se je s ptujske glasbene šole udeležilo osem tekmovalcev, in sicer šest tol-kalistov in dva trobilca. Na veliko veselje vseh so vsi prejeli najmanj 90 točk in s tem zlata priznanja. S tem so si pridobili tudi vstopnico za nastop na državnem tekmovanju, ki bo marca v Kopru, Novi Gorici in Piranu. Mladi glasbeniki so se na tekmovanje pripravljali že od začetka šolskega leta. Program, ki so ga izvedli, je v povprečju trajal devet minut, izvesti pa so ga morali brez notnih zapisov. Da tovrstne priprave in nato sam nastop pomenijo veselje, hkrati pa velik psihični napor, so se strinjali mentorji Helena Bezjak, Boštjan Vavh, Zmago Štebih in Tom Hajšek. Po njihovih besedah se morajo glasbeniki zaradi obsega dela in priprav odreči kateri drugi zunajšolski aktivnosti, po priznanjih sodeč, pa se je njihov trud splačal. Patricija Kovačec Komentar tedna Ludvik Kotar, Radio Ptuj > «v f v Šport in druge ^ dejavnost v državi, AY.il dve plati iste medalje Izjemni rezultati, do srede kar sedem medalj na Zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, so spodbudili tudi številna razmišljanja o tem, zakaj toliko športnih uspehov svetovnega formata ter na drugi strani tako slabo gospodarsko in nasploh stanje v državi in družbi. Poglejmo, ali sta to res dve plati iste medalje. Sta, ker so enaki principi potrebni povsod. Mislim na tiste, ki jih uporabijo v športu. In obratno seveda, ko gre za uspešne družbe in države. Vsak športni kolektiv mora najprej vedeti, kaj hoče narediti in kako delati. Zato ima tudi program dela in ljudi, ki bodo to izvedli, ter izpolnjene prostorske in finančne pogoje. Cilji so lahko vezani samo na vzgojo mladih, ki nato nadaljujejo drugje, v bolj urejenih in po zmožnostih močnejših sredinah. To je usoda malih sredin, kjer ni dovolj denarja in drugih prej omenjenih pogojev. Če pa imata klub ali društvo vse pogoje za vrhunske rezultate, potem pa opravi vse samo, seveda z vključevanjem vseh, ki pri tem lahko prispevajo pomemben delež. Tu mislim na druge strokovnjake, nujno potrebne pri treniranju za doseganje vrhunskih rezultatov. Vse pa mora biti usklajeno in v sredini, kjer društvo ali klub deluje, tudi podprto, tako po prostorski in finančni plati kot z odzivnostjo okolja, lepše povedano, z obiskom gledalk in gledalcev na tekmah ali tekmovanjih. Gre za motivacijo pri športnicah in športnikih, ki se gradi tudi na ta način. Predvsem to velja za mlade, ki začenjajo, saj morajo imeti vzornike. Torej sistem mora biti postavljen, znani pa tudi motivi in cilji. Vse pa preizkušeno in potrjeno v praksi. Brez rezultatov na koncu trenažnega procesa ne bo nič, ker krog ne bo zaključen. Rezultati prinesejo potrditev ciljev dela, po drugi strani pa denar, ki je nujen za vzdrževanje sistema. Brez rezultatov se namreč dela v prazno! Tega pa ne okolje in ne pokrovitelji ne marajo. Kateri rezultati oziroma dosežki pa jih zadovoljijo, je odvisno od dogovora in ciljev dela. Enim je dovolj lokalni uspeh, drugim državnim, tretjim pa mednarodni. In tako se morajo tudi primerjati in to raven stalno spremljati. Konkurenco je treba poznati, da smo ji enakovredni oziroma boljši od nje, da ponudimo več od nje. In kje se pri na primer zlati medalji vse začne? Pri osnovni selekciji. Med mladimi, ki jih naša športna zvrst zanima in veseli, s testiranji poiščemo nadarjene in začnemo. Nisem dejal, da poiščemo samo najbolj nadarjene, ker je nadarjenost sama premalo. Biti mora povezana z delavnostjo, redom, disciplino, domačo vzgojo in še čim. In potem delamo, šolamo in brusimo nadarjenost, tako na osebni kot ekipni ravni. Odvisno od športa. Najprej se igramo in nato tekmujemo. Vse drugo poznate. Na koncu, če se nam pridruži tudi športna sreča, pridejo lovorike. Začne jih veliko, na vrh pa pridejo le nekateri. Ne pozabimo na to, ko ocenjujemo športnike in športnice. In ne zahtevajmo nemogoče! Najlepše je, ko jih spodbujamo na tekmah in tekmovanjih, pa četudi niso najboljši na svetu, da jih ne žalimo in podcenjujemo, ko jim ne gre ali niso tako visoko, kot bi mi želeli. Uspehe in neuspehe jemljimo kot del življenja in dela, ne pa kot izpolnjevanje naših želja. Vzporednice do sedaj povedanega z državo in družbo prepuščam vam. Upam le, da bo pri tistih, ki nas vodijo, vsaj malo zaleglo! In da ne bo pomote! Tudi v naši družbi je veliko dobrega in uspešnega, ni vse tako nizko in črno, kot se prikazuje. Le da uspešni žal niso zanimivi medijem, čeprav naš voz vlečejo naprej. Škoda je le, ker se v ta voz vključuje premalo vlečnih konjev, preveč je namreč zaviralcev, ki tem konjem otežujejo delo. Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 27. februarja, med 16.00 in 17.00. O delu v gozdovih Voditeljica: Karolina Putarek V Vroči liniji boste lahko s pobudami in vprašanji sodelovali tudi vi! torek • 25. februarja 2014 Politika Štajerski TEDNIK 7 Kidričevo • Trasa povezovalne ceste v Pongrcah ostaja negotova Še ena civilna iniciativa za varno cesto ob potoku Strasti krajanov okrog železniškega prehoda v Pongrcah in gradnje nove povezovalne ceste se očitno še niso umirile, saj se še naprej stopnjujejo. Skupina vašča-nov Pongrc je namreč 11. februarja ustanovila novo »civilno iniciativo za varno cesto ob potoku«. Na to so med drugim opozorili tudi svetnike občine Kidričevo na 25. redni seji. V prvem delu so brez zapletov potrdili odlok o načinu opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote na območju občine Kidričevo, čeprav je svetnika Jožeta Medveda motilo, da gre za sprejem po hitrem postopku, saj bi po njegovem mnenju morali o njegovi vsebini opraviti še javno razpravo. Po krajšem pojasnilu so prav tako po hitrem postopku potrdili tudi odlok o podelitvi koncesije za ogrevanje na območju občine, pri čemer je župan izrazil prepričanje, da se bodo po izbiri in uvedbi koncesionarja cene ogrevanja v občini Kidričevo znižale. Elitno zemljišče sredi Kidričevega bi prodali pod ceno Nekoliko se je zapletlo, ko so razpravljali o predlogu prodaje nepremičnine, ki je sicer v evidenci k. o. Lovrenc na Dr. polju, gre pa za zemljišče, na Foto: M. Ozmec Svetniku Jožetu Medvedu (levo) ni bilo všeč, da bi elitno parcelo sredi Kidričevega prodali za samo 24 evrov po m2. katerem že stoji nov objekt Zdravstvenega doma Kidričevo s stanovanji v prvem nadstropju. Svetniku Medvedu namreč ni bilo všeč, da bi tako rekoč elitno parcelo sredi naselja Kidričevo prodali za samo 24 evrov po m2, saj je to po njegovem premalo, zato je županu celo zabrusil: »Če bi se to zgodilo pred štirimi leti, ko si ti sedel v opoziciji, bi od jeze skakal kvišku, sedaj pa to počneš brez trohice slabe vesti.« A župan mu je pojasnil, da je ceno za prodajo te par- cele določil zaprisežen sodni cenilec. Medvedovi ugotovitvi se je pridružil tudi Branko Va-lentan, ki je spomnil, da je bila pred štirimi leti cena za m2 te parcele ocenjena na 34 evrov, sedaj pa je le borih 25, kar je tudi po njegovem premalo. Župan je ponovno pojasnil, da je novo ceno določil cenilec, na osnovi ponovne cenitve, nižja od prvotne pa je predvsem zaradi krize, oziroma padca vrednosti na nepremičninskem trgu. Da je 25 evrov za m2 parcele sredi Kidričeve- Popisujejo greznice Med drugimi novostmi v občini pa velja omeniti, da je javno podjetje Vzdrževanje in gradnje te dni obvestilo občane, da od začetka februarja na območju občine Kidričevo opravljajo popis greznic. Osnova za popis določila državne uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki izvajalcem nalaga vzpostavitev katastra teh objektov. Popisovalci se pri občanih identificirajo s pooblastilom podjetja Vzdrževanje in gradnje, uporabnike, pri katerih se popisovalci oglasijo, pa pozivajo, da odgovorijo na vprašanja z evidenčnega lista greznice. Podatke popisa bodo uporabili za izvedbo katastra greznic, za uskladitev občinskih evidenc z dejanskim stanjem, predvsem tam, kjer je že izvedeno javno kanalizacijsko omrežje, ter tudi za ažuriranje programa rednega odvoza grezničnih gošč na čistilno napravo. ga res smešno nizka cena, je menil tudi Stanislav Lampič, ki je celo postregel s podatkom, da je bila pred kratkim v Njivercah prodana parcela po 45 evrov za m2. Sicer pa je tudi občinski odbor za premoženje menil, da je predlagana cena cenilca prenizka, zato je svetnikom predlagal, da jo prodajo po 34 evrov za m2. In ker je temu predlogu prisluhnilo vsaj sedem svetnikov, je bil njihov predlog tudi sprejet. p ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Dve civilni iniciativi za eno cesto Sicer pa se v občini Kidričevo še vedno ubadajo s problematiko lokalne ceste Pongrce-Šikole. Kot je pojasnil župan Leskovar, so bili zaradi tega pri njem že predstavniki civilne iniciative, ki zagovarja traso povezovalne ceste ob železnici, pojavila pa se je tudi nova civilna iniciativa, ki zagovarja drugo traso ob potoku. Strasti okrog železniškega prehoda v Pongrcah se očitno še niso umirile, ampak se še naprej stopnjujejo. Skupina vaščanov Pongrc je namreč župana obvestila, da je 11. februarja ustanovila novo civilno iniciativo za varno cesto ob potoku, katere namen je, kot so zapisali v pojasnilu, da se spoštujejo v zakonitih postopkih sprejete odločitve. Kot so poudarili, je treba upoštevati tudi dejstvo, da je občina Kidričevo sprejela občinski prostorski načrt z upoštevanjem DPN in da je na januarski izredni seji na to temo sprejela sklep, da se dokončna odločitev o izbiri trase omenjene povezovalne ceste prepusti ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Poleg tega pa se v novi civilni iniciativi zavzemajo, da se vsem udeležencem v prometu zagotovi največja možna varnost, kar pa po njihovem mnenju vsekakor zagotavlja cesta izven naselja, ob tem pa se zavzemajo, da cesta poteka čim dlje od hiše oziroma parcele družine Rojko. M. Ozmec Ormož • 15. seja Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti Vedno obstaja pot, potreben je samo korak »Mati enega izmed odvisnikov je dejala, da sedaj živi lažje,« ali pa: »V zadnjih treh letih med uživalci nedovoljenih drog ni nobenega na novo okuženega z virusom HIV.« To so uspehi, ki so nastali po zaslugi dveh nevladnih organizacij, ki sta se predstavili na 15. seji Medobčinske lokalne skupine za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi (LAS). Gre za Društvo za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdrava pot iz Maribora in Društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog Ars Vitae iz Ptuja, ki nudita pomoč zasvojenim in njihovim bližnjim. Društvo za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdrava pot deluje z dvema programoma. In sicer z Dnevnim centrom in zavetiščem za odvisnike v Mariboru, kamor po besedah predsednika Medobčinske lokalne skupine za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi Stanislava Ivanuša zahajajo tudi številni zasvojenci iz našega konca. V okviru programa pa društvo opravlja tudi terensko delo, kjer zasvojencem osebno svetujejo, razdeljujejo medicinski material in jih poskušajo motivirati k pozitivnim spremembam njihovega življenja in vedenja. S kombijem tako že sedmo leto zapored pokrivajo severovzhodni del Slovenije. Po besedah Albine Ramadani iz društva Zdrava pot so v tem času zabeležili več kot 350 uporabnikov, ki jih poleg sterilnega materiala oskrbujejo tudi s kondomi, s čimer skušajo preprečiti okužbe z virusom HIV. In kot kažejo zadnji rezultati testiranj na virus HIV in hepatitis C, ki jih društvo Zdrava pot opravlja s pomočjo Inštituta za varovanje zdravja Slovenije, jim to odlično uspeva. »Raziskave in testiranja namreč potrjujejo, da v zadnjih treh letih med uživalci nedovoljenih drog ni nobenega na novo okuženega z virusom HIV,« je dejala Ra-madanijeva iz Zdrave poti. Stiska staršev zasvojencev Na 15. seji Medobčinske lokalne akcijske skupine pa se je predstavilo tudi Društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog Ars Vitae iz Ptuja, ki med drugim ponuja program Mostovi. Slednji pomaga zasvojenim pri iskanju programov zdravljenja in zdravljenim zasvojencem pri vključevanju v družbo. Po besedah Renate Štopfer iz Ars Vitae pa so starši zasvojencev tisti, ki so v največji stiski. Zato društvo nudi pomoč tudi svojcem zasvojencev, in sicer s številnimi delavnicami, ki se velikokrat izkažejo kot uspešne. Tako se je na primer Štopferjeva spomnila na besede neke matere zasvojenca, ki je dejala, da zaradi delavnic lažje živi. Droge so problem vseh nas »Naš namen je čim več ljudi osvestiti, da droge niso problem posameznika, ampak vseh nas. Ena izmed nalog, ki smo si jih zastavili letos, je tudi ta, da bomo tako strokovni kot tudi zainteresirani javnosti predstavili različna društva in ustanove, ki na našem območju delajo z zasvojenci ali s potencialnimi osebami, ki to lahko postanejo,« je dejal predsednik LAS Ivanuša. Po njegovih besedah gre za nadaljevanje tistega, kar so začeli novembra lani. Takrat so na- mreč organizirali pogovorni večer z bivšim zasvojencem Branetom Miličevičem, ki je bil odvisnik heroina in je po Ivanuševih besedah na zelo nazoren način povedal, kako izgleda življenje narkomana. »Njemu je na srečo uspelo in je danes eden izmed najboljših koordinatorjev Don Pierino komun v Sloveniji,« je zadovoljno pojasnil predsednik Ivanuša in končal s pozitivnimi mislimi: »Za tiste, ki postanejo zasvojenci, pa to ne pomeni konec. Vedno namreč obstaja neka pot, alternativa za naprej. Samo odločiti se je treba in narediti prvi korak.« Monika Levanič Z leve: Albina Ramadani iz društva Zdrava pot, predsednik LAS Stanislav Ivanuša, Danijel Balog iz Zdrave poti in Renata Štopfer iz društva Ars Vitae pred terenskim vozilom društva Zdrave poti, s katerim so v sedmih letih na severovzhodnem koncu Slovenije oskrbeli 350 uporabnikov. Nevarna pivska igra V zadnjih dneh je v Sloveniji priljubljeno družbeno stran facebook množično preplavila pivska igra »neknominate« ali »neck and nominate«. Udeleženec igre mora posneti, kako na mah popije pol litra alkoholne pijače, za tem pa nominira tri spletne prijatelje, ki imajo 24 ur časa za ponovitev omenjenega scenarija. Predsednik LAS Stanislav Ivanuša je opozoril, da gre za izredno nevarno igro, predvsem za mlajšo populacijo. O resnih posledicah igre pa poročajo tudi tuji mediji. Iz Velike Britanije namreč prihajajo tragične novice o smrtnih žrtvah zaradi nevarnih kombinacij alkohola. Foto: ML 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 25. februarja 2014 Dornava • Zbornik mednarodnega simpozija Obnova dvorca po letu 2015 »Zelo me veseli, da dve leti po simpoziju predstavljamo Zbornik, za katerega upamo, da bo pomagal oživiti in rešiti dvorec Dornava, ta neprecenljiv kulturni spomenik,« je minulo sredo ob predstavitvi zbornika mednarodnega simpozija Vrtna arhitektura 18. stoletja v Srednji Evropi dejala odgovorna urednica zbornika Danijela Brišnik. Zbornik, ki ga je izdalo Slovensko konservatorsko društvo, je povzetek simpozija o vrtni arhitekturi 18. stoletja, ki je potekal novembra 2011 v dvorcu Dornava. Delo, posvečeno v spomin konservatorki krajinski arhitektki Alenki Kolšek, zajema štiri sklope. »V prvem sklopu smo opozorili na Dornavo in jo uvrstili v širši družbeni prostor ter predstavili vrtno zasnovo parka. Drugi sklop vsebuje analize oziroma na kakšen način se lotiš obnove vrta. V tretjem sklopu sta gostji iz tujine predstavili praktične primere in izkušnje, četrti sklop pa govori o tem, kako dvorec s parkom z neko novo vsebino, ki pa mora biti podrejena kulturnemu spomeniku, živi v današnjem času,« je o vsebini Zbornika dejala konservator-ka na Zavodu za varstvo kulturne dediščine iz Območne enote Celje Milana Klemen. Zaradi slabe finančne situacije je zbornik črno-bel, sicer pa so na konservatoriju posebej ponosni na to, da je del zbornika preveden v nemščino. Zbornik, ki šteje nekaj manj kot 150 strani, je plod dela 14 avtorjev in odgovorne urednice Danijele Brišnik. Osem milijonov vredna naložba Delo priča o bogati dediščini dvorca Dornava s parkom, žal pa današnji pogled na dvorec ni prav nič bleščeč. A to bi se po besedah direktorice Direktorica Direktorata za kulturno dediščino Spela Spanžel je na predstavitvi zbornika mednarodnega simpozija med drugim dejala, da bo po obnovi dvorca Dornava potrebna dolgotrajna vsebina in širok krog partnerjev, saj bo le tako mogoče oživiti in ohranjati tako velik kompleks. Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Špele Spanžel lahko spremenilo po letu 2015, ko naj bi začeli celostno obnovo dornavskega kompleksa. »Ocenjena investicija je osem milijonov evrov, za katero se predvideva, da bo izpeljana s pomočjo evropskih sredstev. V letu 2014 je načrt, da se pripravi dokončna projektna dokumentacija, na podlagi katere bo mogoče začeti obnovo, ki jo načrtujemo po letu 2015,« je pojasnila direktorica Direktorata Spanželova. Obnova celostnega kompleksa Dornava je uvrščena v Nacionalni program za kulturo, ki ga je Državni zbor sprejel novembra lani in po besedah Spanželove predstavlja strateški okvir za konkretne aktivnosti. Največja skrb oziroma pozornost Ministrstva za kulturo pa bo usmerjena v samo vsebino dvorca. »Takega kompleksa tudi po obnovi ni enostavno zapolniti,« je povedala Spanželova in dodala, da bodo poleg občasnih vsebin, kot so razne prireditve, potrebne vsebine za daljše časovno obdobje. »Brez dolgotrajne vsebine za daljše časovno obdobje in brez širšega kroga partnerjev, ki lahko pri tej vsebini participirajo, na dolgi rok ni mogoče ohranjati in zlasti oživljati tako velikih kompleksov, kot je Dornava. Zato je naše prizadevanje usmerjeno v to smer. Pri tem pa seveda računamo na partnersko sodelovanje z lokalno skupnostjo,« je še dodala. Namembnost dvorca Trenutna ideja o namembnosti dvorca po obnovi je mul-tikulturni center, ki pa ji je dornavska občina izredno naklonjena. »Takšna rešitev nam zelo ustreza, saj če zapremo dvorec za ozke kroge, potem to ni več naš dvorec. Jaz in vsi v moji občini jemljemo dvorec za svojega in je naš ponos, zato želimo, da bo tudi v prihodnje odprt za javnost ter za domači kraj in da ne bo težav, če bi kdo želel v njem izpeljati na primer kakšen koncert,« je pojasnil župan občine Dornava Rajko Janžekovič in še dodal, da bi dvorec moral biti prepoznan tudi širše v državi. Vsako leto večja škoda Trenutno pa je ta edinstvena baročna stavba v zelo slabem stanju. Dvorec namreč že več kot desetletje sameva in propada. Leta 2002 so se namreč zaradi načetosti zgradbe iz njega izselili varovanci Zavoda Marijana Borštnarja. Pred leti je bila sicer obnovljena streha, kar pa po besedah generalne direktorice Direk-torata za kulturno dediščino Damjane Pečnik še zdaleč ni dovolj. Za dvorec tako že vse od leta 1999 Ministrstvo za kulturo namenja zgolj nujna sredstva, in sicer za ogrevanje ter vzdrževalna dela v parku. »Gre za majhne zneske - okoli 20.000 evrov na leto, toliko, da ne gre na slabšanje stanja dvorca,« je pojasnila direktorica Direktorata Spanželova. Kljub temu pa generalna direktorica Pečnik opozarja, da je čimprejšnja obnova nujna, saj je škoda z vsakim letom, ko se ne začne sanacija, večja. Monika Levanič Ljutomer • Dušan Prelog, dobitnik Miklošičevega priznanja Magister znanosti, predan petju Med letošnjimi dobitniki Miklošičevega priznanja, podeljenega na osrednji kulturni prireditvi ob Prešernovem dnevu v Ljutomeru, je bil tudi Dušan Prelog. Magister znanosti s področja farmacije ga je prejel za dolgoletno pevsko udej-stvovanje. Glasba in še zlasti petje sta mu bila povsem blizu že od samega otroštva. »Oče se je aktivno ukvarjal z zborovod-stvom, zato sem pogosto obiskoval koncerte najrazličnejših pevskih sestavov, pa tudi sicer se je v naši družini pelo ob vsaki priložnosti,« pravi 47-letni Prelog in dodaja, da se je njegovo intenzivnejše prepevanje pričelo v osnovni šoli, ko ga je učiteljica Janja Vrbančič povabila, da se je ob petju v zboru pridružil še dekliškemu nonetu. Kot študent je začel prepevati v ljutomerskem Komornem pevskem zboru Orfej. Pel je v vseh moških komornih zasedbah, ki jih je vodil. S posebnim zadovoljstvo pa se spominja svoje pevske udeležbe v razkriškem cerkvenem pevskem zboru. Sicer pa je Dušan Prelog poznan kot zborovodja, saj je v letih 2002 in 2003 vodil na novo ustanovljen Mešani mladinski pevski zbor Razkrižje, kot ustanovitelj vodi dekliški pevski zbor Pole poje Razkriž-je, v obdobju 2005 in 2006 pa je »poveljeval« Razkriškemu oktetu. Najodmevnejši je zagotovo njegov prevzem Ljutomerskega okteta leta 2010. V Dušan Prelog prejema čestitke županje Olge Karba. minulem obdobju se nekoliko bolj poglobljeno posveča slovenski ljudski pesmi, njenim izvorom in različnim načinom interpretacije. »Bogata zakladnica slovenskega ljudskega izročila, tako v izvorni obliki kot tudi v preoblekah odličnih priredb slovenskih skladateljev, je lahko neusahljiv vir navdiha in užitkov ob poustvarjanju,« zatrjuje Dušan Pre-log, ki na področju pevskega ustvarjanja načrtuje kar nekaj novosti. Pravi, da se je z dekliškim pevskim zborom poleg slovenskih ljudskih pesmi lotil tudi nekoliko bolj zabavnega repertoarja, kjer namerava pripraviti tematski koncert. V delu z oktetom si obeta tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo. »Ljutomerski oktet prihodnje leto obeležu- Pa brez zamere Gustav Nevarna igrala Zadnjič sem sesprehajalmimo povsem neosebnega, hladnega in umetnega blokovskega naselja, zraven katerega povrhu poteka še prometna obvoznica. In sem kot že tolikokrat do sedaj pomislil, kako lahko ljudje živijo v teh mrtvih gmotah betona in železja, pri čemer jim, ko stopijo na majhen balkon (če ga imajo, seveda), da bi zajeli vsaj malo svežega zraka, pljuča napolni smrdljiv in škodljiv avtomobilski smog. A ljudje smo si pač različni, in če mi je osebno pač tuje živeti v betonskem mravljišču, v odsotnosti vsake narave, je najbrž komu drugemu to v užitek ali pa ga vsaj ne moti preveč (seveda ne grepo-zabiti tudi na tiste, ki si ne morejo privoščiti bivanja kje drugje kot pa v industrijskih centrih mest). Ko sem tako sam pri sebi tuhtal te reči, sem naletel na edino stvar v tej odtujeni betonski džungli, ki je delovala prisrčno ter človeku prijazno. Tam sredi brezosebnih in brezobličnih kockastih mravljišč so stala otroška igrala. Saj veste; plezala, gugalnice, tobogan, peskovnik in podobne stvari. Majhno zavetišče prisrčnosti ter človeškosti sredi brezimne sivine. Otoček domišljije, smeha, kreativnosti in radoživosti. Nedolžno, a popolno nasprotje in negacija vsega, kar ga obkroža. Zato je igrišče treba obdati z jekleno ograjo. Kot da bi hoteli zamejiti otroški smeh in prešernost, ki večji del dneva odmevata z igrišča. Saj se pa ja ne spodobi, da bi v teh težkih časih, v tej krizi, v vsemogočnemu Strahu, ki vlada svetu, bili prešerni, razposajeni in otročje navihani. Ne. Dandanes je treba biti turoben, resen, siv, mrakoben, zaskrbljen, puščoben, paranoiden, shizofreničen, sumničav, prestrašen in globoko depresiven. Se spomnite odlične risanke Gustav, kije prihajala z druge strani železne zavese? No, danes je treba biti Gustav. Ne pa razposajen člov(eč)ek, poln upanja, smeha in življenjskega zagona, ki se prekopicuje po igralih. Danes je treba delati in držati jezik za zobmi, ne pa se igrati - kajti igra je zmeraj tudi ustvarjanje, snovanje nečesa novega. Tisti, ki se igra, ustvarja. Ustvarjati pa zmeraj pomeni tudi biti samostojen, misliti. V naših časih je torej ustvarjati, se igrati nevarno, nezaželeno. Zato je igrala potrebno obdati z ograjo. Biti vesel in radoživ dandanes pomeni biti čudaški, sumljiv, skoraj zrel za umobolnico. Tisti, ki pritiskajo gumbe, ki vlečejo niti, ki se dogovarjajo, ne želijo, da bi ljudje bili razposajeni, igrivo ustvarjalni in samostojno misleči. Ljudje si ne smemo več privoščiti biti igrajoči se otroci, ampak moramo živeti kot utrujeni starci, sivi in puščobni, ki se krivo sklanjajo nad ma-šinami, opravljajoč svoje mezdno delo, komaj čakajoč na to, da jih nekdo brcne v tisto kvadratno luknjo v zemlji in jih odreši tega turobnega in mizernega življenja. Biti moramo Gustav. Da. Igrala so nevarna. Zato je igrala treba ograditi. Gregor Alič je polstoletno neprekinjeno delovanje, zato bomo seveda pripravili slavnostni koncert, želimo si tudi gostovanj, še zlasti v pobratenih mestih, naši zvesti poslušalci pa si prav gotovo ob tovrstnem jubileju zaslužijo tehtno in kakovostno pevsko presenečenje.« NŠ PETKOV VEČER Bodite nocoj 4 družbi oddaje glasbo do srca na radiu Ptuj zMarjanom www.radio-tednik.si Foto: ML Foto: NS torek • 25. februarja 2014 Kmetijstvo ŠtajerskiTEDHiK 9 Ormož • Vnovična proizvodnja sladkorja iluzija ali realnost Za oživitev proizvodnje potrebnih 136 milijonov evrov Leta 2006 je bila v Ormožu ukinjena predelava sladkorne pese. Ta poteza je za že tako ali tako gospodarsko obubožano mestece pomenila dodaten razvojni udarec. Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) si več let prizadeva, da bi na slovenskih poljih pesa ponovno rastla, v ormoški tovarni bi oživili proizvodnjo sladkorja. Po informacijah, ki jih je Združenje prejelo lani v začetku poletja, naj bi bile po letu 2017 v Evropi kvote za sladkor ukinjene, s čimer bi se pridelovalcem na območju Slovenije ponudila nova možnost za pridelavo sladkorne pese. Ker pridelava brez predelave ni smiselna, bi bilo nujno najti investitorja, ki bi bil pripravljen v zagon proizvodnje sladkorja vložiti znaten finančni znesek. Del investicije bi poskušali pokriti pridelovalci sami in bi bili solastniki tovarne. Preden bi se z investitorjem lahko konkretno dogovarjali o sodelovanju, bo treba v prvi fazi zagotoviti zadostno količino surovine oz. sladkorne pese. Združenje bo zato v sodelovanju s KGZS med kmetovalci v času subvencijske kampanje izvedlo anketo, s katero bodo poizvedovali, ali bi se pridelovalci morebiti ponovno odločali za pridelavo te poljščine. »Namen ankete je definirati količino površin, ki bodo namenjene za pridelavo sladkorne pese v Sloveniji. Če v Sloveniji površin ne bo dovolj, jih bomo iskali zunaj, predvsem na Hrvaškem in Madžarskem. Anketa se bo izvajala v času subvencijske kampanje. Kmetovalci bodo takoj po zaključeni subvencijski vlogi izpolnili anketni list in ga oddali kmetijskemu svetovalcu. Anketni list je možno najti tudi na naši spletni strani www.sladkornapesa. si. Anketa se bo izvajala na območju celotne Slovenije, z izjemo goriške regije. Rezultati bodo znani konec maja,« je povedal predsednik ZPSPS Mirko Kosi in dodal, da bo Združenje podatke iz ankete uporabilo za interne namene. Rezultati jim bodo v pomoč pri pogovorih s potencialnimi investitorji. Potrebnih 13.000 hektarjev Nekdanja TSO je zagotavljala 70 odstotkov sladkorja za samooskrbo v Sloveniji. V Ormožu se je letno pridelalo okrog 70.000 ton sladkorja. »Z investitorji se pogovarjamo o tovarni, ki bi imela kapaciteto okrog 100.000 ton pridelave sladkorja na SLADKORNE PESE SLOVENIJE www.sladkornapesa.si S tiskovne konference ZPSPS (z leve): Črtomir Rozman, Mirko Kosi in Andrej Rebernišek letni ravni. Za proizvodnjo, ki bi bila ekonomsko upravičena, bi potrebovali med 12.000 in 13.000 hektarjev obdelovalnih površin. To je seveda več, kot smo v Sloveniji v preteklosti namenili za pridelavo sladkorne pese. Je pa dejstvo, da bo na območju Slovenije težko zagotoviti toliko obdelovalnih površin, zato se bomo ozirali tudi po zemljiščih na Hrvaškem. Ker prevoz pridelka pomeni relativno visoke stroške, ne razmišljamo, da bi peso vozili iz zelo oddaljenih krajev. Naš cilj je, da aktivnosti vodimo na vseh tistih območjih, kjer se je sladkorna pesa v preteklosti pridelovala. Upamo, da bo anketa prinesla za nas ugoden rezultat.« ZPSPS si prizadeva, da bi sladkorno peso predelovali na obstoječi lokaciji TSO. »Oživitev proizvodnje na obstoječi lokaciji bi bila za investitorja najugodnejša. Če bo lokacija za tovarno nova, to pomeni tudi podražitev investicije.« Po najbolj črnem scenariju še vedno obstaja možnost, ki je sicer tudi zelo verjetna, da bi se razpoložljive kvote porazdelile v druge države. Tako bi Slovenija in Ormož ponovno ostala praznih rok ter posledično tudi v prihodnje brez lastne samooskrbe s sladkorjem. Prav tako se poraja vprašanje, ali je država oziroma resorno ministrstvo ideji o oživitvi proizvodnje sladkorja v Ormožu sploh naklonjeno. Imajo podporo KGZS »Nekih resnih analiz o tem, kaj se bo v letu 2017 in kasneje na evropskem in svetovnem sladkornem trgu zgodilo, še ni. So različna predvidevanja. Načeloma do znižanja oz. prevelikega znižanja cen sladkorja na trgu EU ne bi smelo priti. V skladu s študijo, ki smo jo izvedli, bi bili pridelava in predelava sladkorne pese, upoštevajoč napovedi o gibanju cen sladkorja, eko- Zaradi zaprtja TSO je Slovenija iz evropskega proračuna prejela dobrih 63 milijonov evrov denarja: 34,8 milijona evrov lastniki TSO (nizozemski živilski koncern Consun), 900.000 evrov rafinerija in 27,4 milijona evrov kmetje v obliki neposredne pomoči oziroma investicijskih podpor. Iz TSO, kjer so morali v zameno za prejeti denar tovarno razgraditi, so bile tehnološke linije prodane proizvajalcu sladkorja v hrvaško Virovitico. Lastnik večjega silosa, enega izmed objektov nekdanje TSO, je danes nemški trgovec s sladkorjem Pfeifer&Langen. Nepremično v Ormožu uporablja za pakiranje hrvaškega sladkorja, ki ga prodaja na evropski trg. Celoten kompleks še obstoječih objektov in zemljišč na pogorišču nekdanje TSO naj bi bil ocenjen na dobrih pet milijonov evrov. Za oživitev proizvodnje bi potencialni investitor potreboval 136 milijonov evrov. Takšen podatek izkazuje študija profesorja Črtomirja Rozmana. Osvojili znanje, nabavili mehanizacijo ... Sledil klavrni konec »V Avstriji sladkorno peso pridelujejo na več kot 50.000 hektarjih površin. Leta 2006, ko je evropska reforma o sladkorju stopila v veljavo, so jo pridelovali na 42.000 hektarjih. Lastniki kapitala in avstrijska vlada so mnenja, da je sladkor zanimivo tržno blago. Avstrijci se morebitne ukinitve kvot ne bojijo. Tradicija pridelave sladkorja pri njih je stara čez sto let. Pri pridelavi in predelavi sladkorne pese so znanje in izkušnje zelo pomembni. Ko smo v Sloveniji ukinjali pridelavo, je marsikateri kmetovalec potožil, da je bila proizvodnja sladkorja ukinjena prav v času, ko je pridelava pese prešla na višjo tehnično raven. Pred tridesetimi leti so nas težko prepričali, da smo se zanjo odločili. Počasi smo jo osvajali. Ko smo jo osvojili, bili na vrhuncu tako po njeni kakovosti kot količini, in ko smo imeli na poljih najsodobnejšo mehanizacijo, so nam tovarno zaprli,« pojasnjuje predsednik ZPSPS Mirko Kosi, ki dopušča možnost, da bi se po vzoru Irske tudi v Sloveniji najprej zgradil obrat za proizvodnjo bio etanola. »Do tega scenarija bi lahko prišlo, če v prvi fazi med kmetovalci ne bi bilo dovolj zanimanja za pridelavo sladkorne pese. Obrat bi bil na nek način prva faza ali stopnica do končnega cilja - tovarne za proizvodnjo sladkorja. Je pa res, da se za odkup sladkorne pese, ki bi bila pridelana na območju severovzhodne Slovenije, zanima tudi tovarna sladkorja iz Virovitice. Pripravljeni so odkupiti pridelek z okrog 2.000 hektarjev obdelovalnih površin. A to ni naš primarni cilj. Mi se primarno zavzemamo za to, da bi proizvodnja sladkorja ponovno stekla v Sloveniji, v Ormožu.« nomsko upravičeni,« trdi profesor Črtomir Rozman s Fakultete za biosistemske vede in kmetijstvo iz Maribora, sicer avtor študije o izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije v Sloveniji. Prizadevanja vodstva in članov ZPSPS podpira tudi KGZS. Direktor ptujskega Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek: »Ko je bila na kmetijah pridelava pese ukinjena, smo se strinjali, da gre za veliko škodo. Za vzgojo te poljščine so bili v Sloveniji, pa tudi ožje v regiji, idealni pogoji. Reforme, ki jih sprejema EU, so prehodne narave. Zato je treba na reformo trga pridelave sladkorja gledati z vidika, da gre za prehodno obdobje. Ko bodo zaveze iz reforme za nami, se nam morda ponuja nova priložnost. Kot ugotavljajo kolegi, bi se pridelava in predelava izplačali. Imamo potrebno znanje in ugodne naravne pogoje. Menim, da bi bilo možno najti tudi investitorja. Pridelava sladkorne pese je bila v naših krajih pomembna kmetijska panoga. Želimo, da se ta kultura vrne na naša polja.« Zgled je Irska Podobno kot Slovenija je tudi Irska leta 2006 ostala brez lastne pridelave slad- korja. »Z Irci smo v nenehnem stiku. Ker so korak pred nami, nam z nekaterimi informacij ami pomagajo. Pri njih se zdaj že pridobiva dokumentacija za gradnjo nove tovarne na novi lokaciji. Sicer je treba dodati, da bodo najprej zgradili obrat za proizvodnjo bio etanola iz sladkorne pese. Je pa res, da imajo tam pridelovalci neomajno podporo resornega ministra,« pojasnjujejo v Združenju. Pridelava sladkorne pese in posledično sladkorja še danes velja za dobičkonosno dejavnost. Po sladkorni reformi je ta industrija zamrla v petih evropskih državah. Skupno so zaprli 83 tovarn sladkorja, vključno s Slovenijo. Proizvodnjo je ohranilo 18 držav, pri čemer je najpomembnejše dejstvo, da 70 odstotkov evropskega sladkorja pridelajo v štirih državah: Francija obvladuje 28 odstotkov sladkornega trga, Nemčija 23, Italija in Velika Britanija pa vsaka po 10 odstotkov. Kartelno obvladovanje trga se je kmalu pokazalo tudi v nakupnih cenah. V državah z močno lastno proizvodnjo sladkorja so se cene gibale med 450 in 550 evri za tono. Slovenija je sladkor v povprečju kupovala vsaj po enkrat višji ceni. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ 10 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 25. februarja 2014 Ormož • Območno srečanje otroških folklornih skupin Na Ringa raja 2014 izstopali Škrjančki »Srečanje folklornih skupin v februarju, torej v mesecu kulture, zagotovo ni naključje. Ljubitelji kulture namreč dobro vemo, da ljudska duhovna kultura, kot radi poimenujemo folkloro, označuje ljudsko umetnost naroda in dosega umetniško izražanje ter vrednotenje lepega,« je na minulem srečanju otroških folklornih skupin Ringa raja 2014 zbrane nagovorila ravnateljica Osnovne šole Ormož Majda Podplatnik Kurpes. Na območnem srečanju otroških folklornih skupin Ringa raja 2014 se je predstavilo devet folklornih skupin iz šol in vrtcev. Nekatere izmed njih pa so za nastop uporabile tudi različne rekvizite, na primer pletene košare. Prireditev je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost (JSKD), območna izpostava Ormož v sodelovanju z Osnovno šolo Ormož. V jedilnici ormoške šole je tako nastopalo devet folklornih skupin iz vrtcev in šol, v uvodu pa še predskupi-na, in sicer Folklorna skupina Osnovne šole Ormož pod vodstvom Danice Rižnar, ki je odplesala sklop prleških plesov. Na Ringa raja 2014 se je kot prva predstavila folklorna skupina Drobižki iz vrtca pri OŠ Sveti Tomaž pod vodstvom Katarine Pondrk s plesom, ki so ga naslovili »Muha? Eh ne, ali pač?« Iz OŠ Sveti Tomaž pa sta nastopali tudi mlajša folklorna skupina Kolca pod vodstvom Mateje Munda, ki je odplesala ples »Na travniku« in folklorna skupina Škrjan-ček pod vodstvom Katarine Pondrk s plesom »Marička je prišla«, ki je po besedah strokovne spremljevalke Mojce Kmetec tudi najbolj izstopala. Na srečanju se je predstavila še Folklorna skupina OŠ Stanka Vraza Ormož pod vodstvom Nataše Krajnc, ki je odplesala »Dere sen jaz mali bija«. Nastopala je tudi Folklorna skupina OŠ Ivanjkovci pod vodstvom Klavdije Petrovič, ki je odplesala »Kam se polžekom mudi«, s plesom »Rajanje na travniku« pa se je predstavila še Folklorna skupina OŠ Središče ob Dravi pod vodstvom Lidije Palčič. Iz OŠ Miklavž pri Ormožu sta nastopali dve folklorni skupini, in sicer folklorna skupina Klasek pod vodstvom Mojce Novak, ki je odplesala »Stara mati dober den« in folklorna skupina Drobtinice pod vodstvom Tanje Novak, ki se je predstavila s plesom »Gnes pa nega nič jejc«. Na srečanju, ki ga je povezovala Karolina Putarek, pa je prvič nastopala folklorna skupina iz OŠ Velika Nedelja pod vodstvom Matej-ke Majcen, in sicer s plesom »Pastirčki«. Nastope vseh devetih skupin je poleg številnega občinstva in strokovne spremljevalke Mojce Kmetec spremljala še strokovna spremljevalka Saša Veler, ki bo podala oceno odrskih postavitev nastopajo- čih. Za Štajerski tednik je dejala, da je z odrsko postavitvijo nastopajočih zelo zadovoljna: »Vidi se, da je bilo veliko mentoric na seminarjih JSKD, tako da so stvari dobro predelale tudi z otroki. Otroci so bili videti sproščeni. Tudi prihodi na oder so bili boljši, bolj povezani. Nekatere stvari pa bo treba še vseeno popraviti, kot je na primer gledanje z odra in naveličanost, ki jo kažejo nekateri nastopajoči.« Mentoricam nastopajočih folklornih skupin, ki so bile hkrati tudi avtorice odrskih postavitev, je vodja območne izpostave Ormož Barbara Podgorelec podelila priznanja JSKD. Monika Levanič Ptuj • Osnovnošolci obiskali knjižnico Navdušila jih je pravljičarka Lilijana Dan pred slovenskim kulturnim praznikom smo vsi oddelki posebnega programa vzgoje in izobraževanja OŠ dr. Ljude-vita Pivka Ptuj del šolskega dneva preživeli v modri družbi knjig. Obiskali smo ptujsko Knjižnico Ivana Potrča. Sprejela nas je pravljičarka Lilijana Klemenčič. Nemudoma smo se tudi sami nalezli veselega, radoživega razpoloženja, ki ga je dopolnilo eno-urno poučno popotovanje od najmanjše do največje knjige. Za začetek nas je prijazna pravljičarka popeljala v pravljico o princesi Elizabeti, iz katere smo se naučili, da obleka ne naredi človeka, temveč so za to pomembne druge vrline: prijaznost, ljubeznivost, ljubezen in pogum. Druga knjižna avantura je bila nekaj posebnega. Že ko si je pravljičarka nadela bele rokavice, smo začutili, da bo sledilo nekaj nenavadnega, pomembnega. Predstavila nam je eno najimenitnejših dragocenosti, ki jo premore knjižnica. To je skoraj tristoletna knjiga z le-seno-usnjenimi platnicami in veličastno kovinsko obrobo. Pravljičarka nas je poučila, da se je stranski del knjige včasih zlato bleščal, danes pa je barva pobledela. Nato je sledilo neverjetno, a resnično: v zaprti dlani je pravljičarka skrivala najmanjšo, malo, mini, miniaturno knjigo, knjigico, knjigičico. Povedala nam je, da se v tej simbolični mini knjigi, ki ima sicer prave liste in platnice, skriva celotna, dokaj dolga Prešernova zgodovinsko-epska pesnitev Krst pri Savici. Ogledali smo si še Prešernov rokopis in se seznanili z dejstvom, da je za časa svojega življenja naš največji pesnik izdal le eno samo knjigo, in še to mehkih platnic, Poezije. Učenci so nato imeli možnost prelistati cel niz Prešernovih knjižnih del: Povodnega moža, Turjaško Ro- zamundo, Sonetni venec, Svetega Senana, Zdravilo ljubezni, Uvod h krstu pri Savici in druge. Za konec smo bili deležni še zadnje, tokrat zabavne knjižne pustolovščine. Spoznali smo namreč knjigo kartonko in zvočnico, iz katere so nas pozdravili vsi junaki strašnih zelenih gozdov: rjoveči lev, vreščeča opica, skovikajoča sova, rožljajoča klopotača in trobeči slon. V Knjižnici Ivana Potrča smo se imeli malo pravljično, malo zabavno, malo poučno, malo zgodovinsko in predvsem zelo, zelo prijetno. Jasna Veber Zazula Pravljičarka Lilijana Klemenčič je učencem pokazala tudi najmanjšo knjižico. Tednikova knjigarnica Odlična slikanica za odrasle, za otroke pa tudi Zelo pogosto velja, da je odlična slikanica še najbolj knjiga za odrasle. Namreč za tiste odrasle, ki gledajo ali bolje čutijo s srcem in imajo le-tega odprtega v vse oblike likovne in besedne umetnosti. Rada bi vas torej opozorila na slikaniško novost, ki je ravno zaradi širokih možnosti estetskih užitkov ne gre spregledati. Med živalskimi literarnimi junaki so med najbolj priljubljenimi psi vseh sort in velikosti. Najdemo jih kot glavne akterje v basnih, pravljicah in zgodbicah, številne so njihove upodobitve po ilu-stratorski plati, nastopajo tudi kot osrednji liki romanov za odrasle. Seveda, saj gre za človeku najboljšega, zvestega prijatelja in tudi pomočnika, sodelavca, družabnika ... Polno je pesmi, ki so posvečene psom, da ne govorimo o risanih in igranih filmih. Te dni je izšla odlična slikanica z enostavnim naslovom Črni pes. Ooo, kako odlična knjiga! Ooo, kako odlična zgodba in ooo, kako odlične ilustracije! Slikanica je avtorska, torej jo v celoti podpisuje Levi Pinfold in doslej je bil avtor neznanka slovenskim bralcem, saj je to njegovo prvo delo prevedeno v slovenščino. Zelo zagonetno deluje naslovna platnica slikanice z naslovom Črni pes, saj je na naslovni platnici stara vila sredi dreves, pred njo pa otročaj. In nikjer nobenega psa! Tudi na prvih straneh slikanice - nobenega psa. Skozi zgodbo in slike počasi spoznavamo družino z dokaj povednim priimkom, ki se glasi Korajža; njeni člani se počasi, drug za drugim zbujajo. Prvi je pričakovano ata, druga je mama Korajža, tretja je Katja Korajža, sledi ji Jaka in čisto na koncu se prebudi še najmlajša in najmanjša članica družine: Takrat je najmlajša v družini Korajža, klicali so jo Mala (na kratko), opazila, da se nekaj dogaja. »Družba, zakaj se skrivate pod odejo?« »Skrivamo se pred črnim psom!« so zašepetali. »O, kakšni tepčki ste,« je rekla Mala in odprla vhodna vrata. »Ne hodi iz hiše!« so zatrepetali. »Pesjan te bo poje »Snedel ti »Pohrustal ti bo kosti!« Mala pa je šla kljub temu. Slikanica je prava mala pravljica o zakrknjenem življenjskem pristopu, ki se tako rad zakorenini v odraslih ljudeh, ko naenkrat začno z govoričenjem tistega puhličastega rekla o negovanju otroka v sebi. Res. Slikanica zelo nazorno, celo arhetipsko in s prijemi ljudske pesmi in pravljice, ki ju je čutiti ob branju in gledanju slikanice Črni pes, govori o strahu in previdni neprevidnosti, ko se odrasli, skoraj odrasli in odraščujoči prepuščajo najbolj preprosti in najbolj lagodni življenjski izbiri. Pravzaprav je Črni pes odličen psihološki portret družine, morda bi, z nekoliko cinizma, vesten bralec in poznavalec dodal, da v tipični slovenski družini zagotovo ne bi vstal prvi ata, pa tudi ta Male ne bi niti pod razno spustili iz hiše. Morda. Slikanica, ki je monolit besede in slike, slike in besede, je večpomenska. Tako je enakovreden del zgodbe, povedan skozi podobe, ki pa so zelo težko opisljive v svoji polnosti in povednosti, zato je nujno, da si bralec sam razbere, kar si zna, zmore in hoče razbrati iz povedanega, iz naslikanega. Avtor Levi Pinfold je za slikanico Črni pes prejel Kate Greenaway Medal, v slovenščino sta jo prevedla Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik (prevod dela Black dog), prvič pa jo je založila založba Templar Publising v Veliki Britaniji leta 2011. In še zelo pomemben podatek, ki je zapisan v knjigi: Levi Pinfold je slikanico ilustriral s tempera barvami, nekatere je pripravil sam, druge je dobil že pripravljene. LilijanaKlemenčič vol« Foto: ML Foto: JVZ Rokomet Ormožani ostali pred vrati Lige za prvaka Stran 12 Rokomet Porazi proti višje uvrščenim ekipam Stran 12 Tenis Ta mara zmagala na turnirju na Bavarskem Stran 13 Namizni tenis Na vrhu tri ekipe izenačene Stran 13 Nogomet Kidričani poraženi v Zagrebu Stran 14 Nogomet Slovenija z Angleži in (znova) Švicarji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si ZOI2014 • Soči (Rusija) Največ medalj Rusiji, Slovenija na 16. mestu Rusija je najuspešnejša država letošnjih ZOI, saj so njeni športniki skupno osvojili kar 33 medalj, od tega 13 zlatih. Glede na žlahtnost medalj je na 2. mestu Norveška, glede na število pa ZDA. Slovenci so se v obeh kategorijah odrezali odlično, saj so v prvi kategoriji pristali na 16. mestu, glede na skupno število pa si delijo še višje, 12. mesto! Skupno so na ZIO medalje osvojili predstavniki 26 držav. Medalje po državah: zlate srebrne bronaste skupaj 1. Rusija 13 11 9 33 2. Norveška 11 5 10 26 3. Kanada 10 10 5 25 4. ZDA 9 7 12 28 5. Nizozemska 8 7 9 24 5. Nemčija 8 6 5 19 7. Švica 6 3 2 11 8. Belorusija 5 0 1 6 9. Avstrija 4 8 5 17 10. Francija 4 4 7 15 11. Poljska 4 1 1 6 12. Kitajska 3 4 2 9 13. Južna Koreja 3 3 2 8 14. Švedska 2 7 6 15 15. Češka 2 4 2 8 16. Slovenija 2 2 4 8 17. Japonska 1 4 3 8 18. Finska 1 3 1 5 19. Vel. Britanija 1 1 2 4 20. Ukrajina 1 0 1 2 21. Slovaška 1 0 0 1 22. Italija 0 2 6 8 23. Latvija 0 2 2 4 24. Avstralija 0 2 1 3 25. Hrvaška 0 1 0 1 26. Kazahstan 0 0 1 1 Slovenci takoj za Norvežani Še boljše so se Slovenci odrezali v razvrstitvi, ki prikazuje razmerje med številom prebivalcev države in številom osvojenih medalj. Na tej lestvici je Slovenija z osmimi osvojenimi medaljami (2 milijona prebivalcev) zaostala le za zimsko smučarsko velesilo, Norveško (26 medalj, 5 milijonov prebivalcev). Slovenski nosilci medalj: zlato: 2 x Tina Maze (smuk, veleslalom); srebro: Peter Prevc (mala skakalnica), Žan Košir (paralelni slalom); bron: Vesna Fabjan (tek na smučeh, sprint), Teja Gregorin (biatlon, preizkušnja na 12,5 km), Peter Prevc (velika skakalnica), Žan Košir (paralelni veleslalom). ZOI 2014 • Soči (Rusija) Odlično, fascinantno, težko ponovljivo V nedeljo so se s spektaku-larno sklepno slovesnostjo v Sočiju končale 22. zimske olimpijske igre. Te so bile za slovenski šport daleč najuspešnejše doslej in so prihodnjim generacijam slovenskih športnikov postavile visok, težko ponovljiv mejnik - ta zdaj znaša kar osem medalj! Sam sem - podobno kot številni drugi ljubitelji športa - pred odhodom napovedoval od tri do pet medalj za slovenski šport, pri tem pa največ stavil na ekipno tekmo smučarskih skakalcev (naši so zmagali na zadnjih petih tekmah svetovnega pokala). Kljub temu da glavni vložek ni bil oplemeniten z medaljo, pa se je pri preostalih slovenskih adutih zgodilo toliko lepega, da bi si, če bi imel žilico za stave, zlahka povrnil izgubljeni vložek ... Tina Maze -najuspešnejša alpska smučarka Prva dama slovenskega tabora je brez dvoma Tina Maze. Dve zlati olimpijski medalji lahko osvoji le vrhunski šampion in Tini je v Sočiju uspelo prav to. Najprej si je skupaj s Švicarko Dimonique Gisin delila 1. mesto v kraljevski disciplini alpskega smučanja, v smuku. To je bil sam po sebi izjemen dosežek, ki pa ga je 30-letna Črnjanka čez nekaj dni dopolnila z zlato olimpijsko medaljo v veleslalomu. Na obali Črnega morja so tekmovalke in gledalce tisti dan tekme močile debele dežne kapljice, marsikateremu Slovencu pa so oči orosile solze ponosa. Njeno »plavanje« po ciljnem prostoru bomo imeli še dolgo pred očmi . V globokem spominu bomo imeli tudi prvo (in drugo) predvajanje slovenske Zdravljice. In simpatično napoved ruskega napovedovalca na podelitvah: »Pred-staviteljica Slavenije, Tiiinaaa Maaazeee ...« Med drugim je bila najuspešnejša tekmovalka v vsem sporedu alpskega smučanja. Prevc in Košir -srebro in bron Tina je bila naša najuspešnejša zbirateljica medalj, a Foto: splet Tina Maze je z dvema osvojenima zlatima odličjema najuspešnejša tekmovalka v celotnem sporedu alpskega smučarskega dela ZOI v Sočiju. nikakor edina. Njen dosežek dveh osvojenih medalj je uspel tudi smučarskemu skakalcu Petru Prevcu in de-skarju Žanu Koširju. Prav Peter Prevc - doma iz Dolenje vasi pri Železnikih - je na teh igrah za Slovenijo odprl sezono lova na medalje. Njegov dosežek na mali skakalnici je sprožil plaz in dal preostalim zagon in pogum pri njihovih nastopih. Iz kakšnega testa je, je Peter pokazal že lani na svetovnem prvenstvu v Italiji, kjer je osvojil dve srebrni medalji. Pritisk bremena medalje mu tudi tokrat ni spo-drezal kril, ampak ga je brez težav »odvrgel čez ramo« in kar dvakrat odletel . na stopničke za zmagovalce. V spominu bodo ostali tudi njegovi kratki in iskreni odgovori na novinarska vprašanja. Tretji v naši ekipi z dvema medaljama je Žan Košir. De-skar iz Tržiča je prvi izmed številnih odličnih slovenskih deskarjev, ki mu je na velikih tekmovanjih uspel veliki met. Simpatični Gorenjec je pokazal dovolj vztrajnosti in trme, da je prestopil mejo, ki loči številne dobre tekmovalce od dobitnikov medalj. Zvezdniški trenutek za Tejo in Vesno Vesna Fabjan (doma iz Besnice pri Kranju) in Teja Gregorin (Ihan pri Domžalah) sta osvojili bronasti medalji, a imata njuna dosežka v očeh številnih Slovencev močan lesk. Gre za dekleti, ki nista zvezdnici, a sta si z vztrajnostjo priborili veliko spoštovanja. V Sočiju sta dočakali svoj zvezdniški trenutek, ki sta si ga pošteno zaslužili in zanj garali precej let. Teja bi lahko tudi v svojem drugem nastopu v Sočiju prišla do medalje, a je na koncu osvojila 4. mesto. Osmoljenci Še nekaj slovenskih predstavnikov je bilo blizu osvojitve medalj, a so zaradi spleta nesrečnih okoliščin ostali brez njih. V prvi vrsti gre omeniti biatlonca Jakova Faka (4. mesto) in smučarja prostega sloga Filipa Flisar- ja (6. mesto, padec v polfi-nalu). Kljub odličnim nastopom lahko v tem odstavku omenimo Tino Maze, ki je bila še dvakrat blizu kolajnam: 4. je bila v kombinaciji in 5. v superveleslalomu. A osmoljencev je bilo veliko tudi v drugih reprezentancah, če omenimo samo rusko reprezentanco v hokeju, ki je izpadla že v četrtfinalu. Timski duh V nasprotju z Rusi pa so odličen vtis s svojimi nastopi pustili slovenski hokejisti. Risi so prišli na turnir kot popolni avtsajderji, na koncu pa se z dvema zmagama (Slovaška, Avstrija) uvrstili celo v četrtfinale, kjer so jih izločili poznejši olimpijski podprva-ki, Švedi. Zanimivo je, da so številni prav hokejiste uvrstili med največje slovenske junake, saj je visoka uvrstitev med ekipnimi športi (7. mesto) na tako velikem tekmovanju nekaj izjemnega. Hokejisti so bili med drugim tudi močan povezovalni faktor vse slovenske reprezentance. Prav ta element je bil v Sočiju pri naši ekipi izjemno močan in je prišel do izraza kot še nikoli doslej: hokejiste smo opazili na tekmah skakalcev, te na hokejskih, vse skupaj na slovesnih podelitvah . Odličen timski duh je omenila tudi Tina Maze (ni mislila samo vzdušja v svoji ekipi, ampak med vso reprezentanco) in si ga še kako želimo na vseh področjih »normalnega« življenja v Sloveniji. Igre v Sočiju so pred začetkom pri mnogih vzbujale mešane občutke, na koncu pa je bila z njihovo organizacijo in izpeljavo zadovoljna velika večina. Kljub visokim temperaturam (najvišje na zimskih igrah doslej) so bila zunanja in notranja tekmovališča odlično pripravljena in so izpolnjevala visoke standarde. Opazke, da so bile to »Puti-nove igre« in da je bilo zanje porabljenega preveč denarja, pa je zagotovo težko oceniti. Še najbolj slikovito je to opisal Borut Nunar, pomočnik direktorja svetovnega pokala v biatlonu: »V Rusiji se ne sprašuje, koliko kaj stane .« Čez štiri leta bo gostitelj olimpijskih iger Južna Koreja, mesto Pjeongčang. Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 25. februarja 2014 Rokomet • 1. A SRL (m) Ormožani ostali pred vrati Lige za prvaka Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so si s četrtim zaporednim porazom zaprli vrata Lige za prvaka. V nadaljevanju sezone jih čaka težak boj v Ligi za obstanek. Krško - Jeruzalem 23:22 (10:12) KRŠKO: Žitnik (7 obramb), Polutnik (2 obrambi); Miklavčič, Dimc, Jazbec 3, Dular, Ban, Cer-jak 1, Kučič 2, Sikošek Pelko, Kastelic, Majerle 2, Čanžar 5 (3), Koprive 9, Zoran 1, Omerzel. Trener: Sandi Markl JERUZALEM: Žuran, Belec (10 obramb), T. Cvetko; Poznič, Putarek, Bogadi 3, Radujkovic 4, Čudič 8 (5), Gregorc 2 (2), Mavrič, Mesarič 1, Rajšp 2, Peček 2, Ki-rič. Trener: Saša Prapotnik SEDEMMETROVKE: Krško 3/3; Jeruzalem 7/7. IZKLJUČITVE: Krško 2; Jeruzalem 8 minut. IGRALEC TEKME: Luka Koprivc (Krško) Po porazu v Krškem in zmagi Sevnice v Izoli so ormoški rokometaši ostali tik pred vrati Lige za prvaka in jih v nadaljevanju sezone čaka boj za obstanek v ligi. Liga se nadaljuje 15. marca, ko bodo je-ruzalemčki znova gostovali v Krškem. Ormožani so v Leteči dvorani v Krškem zaigrali brez Aleša Šišmanoviča, ki je že prestal operacijo meniskusa in bo za tekme nared čez kakšen me- sec. Njegovo nalogo sta na levem zunanjem prevzela David Bogadi in Jaša Rajšp, prvi strelec lige Bojan Čudič (146 zadetkov) pa je ostal v vlogi dirigenta ormoške igre. Gostje so zelo pomembno tekmo za obe ekipi začeli z dvema zadetkoma, vendar so Krčani takoj vrnili s serijo treh zadetkov in z vodstvom 3:2 v 7. minuti. To je bilo edino vodstvo Krškega vse do 52. minute, ko so gostitelji povedli z 21:20. Ormožani so v 21. minuti po golu Jaše Rajšpa prvič povedli za štiri zadetke (6:10), v 26. minuti pa po golu Dominika Pečka še drugič (8:12). Žal je v vrstah Jeruzalema sledilo nekaj nezbranosti in borbeni Krčani so do odmora zadeli dvakrat in prepolovili zaostanek na - 2 (10:12). 1. NLB leasing liga REZULTATI 22. KROGA: Krško - Jeruzalem Ormož 23:22 (10:12), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 32:30 (18:15), Krka - Gorenje Velenje 22:31 (12:17), Ribnica Riko hiše - Slovan 27:27 (11:16), Sviš - Trimo Trebnje 23:29 (14:16), Istrabenz plini Izola - Sevnica 22:31 (10:15) 1. GORENJE VELENJE 22 21 1 0 43 2. CELJE PIVO. LAŠKO 22 19 0 3 38 3. MARIBOR BRANIK 22 16 3 3 35 4. RIBNICA RIKO HIŠE 22 13 3 6 29 5. TRIMO TREBNJE 22 11 2 9 24 6. SEVNICA 22 8 1 13 17 7. KRKA 22 7 2 14 16 8. JERUZ. ORMOŽ 22 8 0 14 16 9. SLOVAN 22 7 1 14 15 10. ISTRABENZ IZOLA 22 6 1 15 13 11. KRŠKO 22 3 4 15 10 12. SVIŠ 22 3 2 17 8 Sedemminutni post vinarjev brez doseženega zadetka je v 33. minuti prekinil Ču-dič, ki je zadel za vodstvo s tremi goli prednosti (10:13). Dobre štiri minute pozneje je Rajšp še zadnjič na tekmi po-vedel goste v vodstvo za štiri (12:16). Gostje bi se lahko v tem primeru celo odlepili na varnih pet golov prednosti, a so jim to preprečile tehnične napake in vratarja Krškega. Nato je na parket stopil domači igralec Luka Koprivc, ki je od 41. do 47. minute dosegel kar pet zadetkov zapored in prednost Jeruzalema se je močno stopila. Domačini so v 52. minuti z osmim zadetkom Koprivca v 2. polčasu (!) povedli z 21:20. V dramatičnem sklepu sta sodnika Nenad Ma-sleša in Damjan Pangrec razveljavila zadetek Rajšpa za ormoško vodstvo - sporno situacijo sta ocenila kot prekršek v napadu. Obe ekipi od 53. do 59. minute nista dosegli zadetka. Pri neodločenem rezultatu 22:22 so v zadnji napad na tekmi krenili domačini, gostje pa so odgovorili s pritiskom po vsem igrišču. S tesnim pokrivanjem so bili zelo blizu temu, da osvojijo žogo, vendar je Čanžarju na robu prekrška v napadu uspelo zatresti mrežo solidnega Boštjana Belca za zmago domačinov s 23:22. Gledalci so na eni strani videli razumljivo veliko veselje (Krško) in na drugi veliko razočaranje (Jeruzalem). Uroš Krstič Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Škoda, da smo ostali pred vrati Lige za prvaka in nismo nagrajeni za lepo sezono po rednem delu prvenstva. Ključen je bil spodrsljaj proti Izoli. Žal je bil to naš edini pravi kiks v letošnjem prvenstvu, ki nas je drago stal. Zdaj je treba strniti vrste, pozabiti na zamujeno priložnost in si poskušati čim prej zagotoviti obstanek v ligi.« Rokomet • 1. B SRL (m) ■ II Iy I V V ■ ■ ■ ■ I I ■ V ■ I Porazi proti višje uvrščenim ekipam, najbližje uspehu Drava Moškanjci Gorišni-ca - Slovenj Gradec 24:29 (12:12) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bratuša, Petek 4, Prejac 3, Horvat, Marušič 5, Kovač, M. Bedrač 7, Firbas 3, Tement, Kraner, T. Bedrač, Zorli, Mendaš, Balas 2, Škorc, Lukaček Trener: Seba-stjan Oblak. Rokometaši iz Gorišnice so imeli na začetku drugega dela prvenstva kar naporne in močne tekmece. Po gostovanju pri močnem Šmartnem so zdaj gostili vodečo ekipo v 1. B SRL iz Slovenj Gradca. Gostje iz Koroške so veljali za favorite in so pričakovali lažjo tekmo, kot je bila na koncu. Domačini so tokrat nastopili brez Matjaža Valenka, ki se je med tednom poškodoval. Kljub temu so se domačini zelo borili in kar precej namu-čili Korošce. Ti v 1. polčasu niso mogli do nobene prednosti in prvi del tekme se je končal z neodločenim izidom. V nadaljevanju je bila igra podobna. Domačini so še naprej stiskali zobe in želeli razveseliti svoje privržence, vendar jim na žalost ni uspelo. Predvsem v drugem delu drugega polčasa so izkušeni gostje unovčili svoje adute, zlasti večji izbor igralcev, in prišli do odločilne prednosti. K temu sta svoje dodala še sodnika, ki sta imela svoje kriterije, nikakor pa niso bili v korist domačinov, in točke so odšle v Slovenj Gradec. Dol TKI Hrastnik -Velika Nedelja Carrera Optyl 34:22 (14:8) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Klemenčič, Zorec, Kaučič 4, Bombek 4, Hanželič 1, Bezjak, Veselko 1, Štefičar 8, Špindler 1, Dogša, Lorenčič, Cimerman, Majcen 2, Hojžar 1. Trener: Bojan Munda Čeprav je bilo nerealno pričakovati točke v gosteh pri petouvrščeni ekipi prvenstva, so bile želje gostov usmerjene prav v to smer presenečenja. V prvih petnajstih minutah so gostje igrali zelo dobro in celo vodili 2:4. Po seriji napak in zastreljanih strelov so domači prevzeli pobudo in z delnim Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Moškanjci - Gorišnice so vodilni ekipi lige nudili dober odpor. Na fotografiji je Matej Bedrač, ki je dosegel 7 zadetkov. izidom 7:1 prevzeli nadzor nad tekmo. Že do polčasa so si priigrali šest zadetkov prednosti. Tudi v nadaljevanju tekme je bil potek igre povsem enak. Gostom je zaostanek šestih zadetkov iz prvega dela uspelo braniti do 43. minute. Ko sta ekipi začeli menjavati igralce, se je pri gostih pokazala pomanjkljivost kratke klopi. To so domači izkoristili in si do konca tekme priigrali visoko zmago. Kljub visokemu porazu sta bila zelo uspešna velikonedeljska vratarja, saj sta skupaj obranila 17 strelov domačih, v napadu pa je strelsko izstopal Kristijan Štefičar z osmimi zadetki. Prvenstvo se nadaljuje čez štirinajst dni. Danilo Klajnšek Dobova - Drava Ptuj 30:28 (15:17) DRAVA PTUJ: Lukežič, Janžeko-vič 1, Toš, Čeh, Maroh 4, Požar 1, Fridrih, Sabo 2, Grm, Jerenec 6, Lesjak 2, Žuran 6, Bezjak 6, Ger-čar. Trener: Uroš Šerbec Ptujski rokometaši so se na tekmi z Dobovo dobro upirali favoriziranemu tekmecu, ki se bori za najvišja mesta in trenutno zaseda visoko 3. mesto na prvenstveni lestvici 1. B-lige. Dravaši so tekmo začeli zelo čvrsto in so presenetili domačine z dobro obrambo 6-0 ter učinkovitimi napadi. Tako so povedli za zadetek ali dva in so to prednost ohranili do konca prvega polčasa, ki so ga dobili 15:17. V nadaljevanju so držali stik z domačimi vse do 45. minute. Takrat so igralci Dobove izenačili, pri čemer sta jim pomagala tudi sodnika s kakšno napako in prestrogo izključi- tvijo Ptujčanov. To so igralci Dobove izkoristili in povedli za tri, štiri zadetke. Izkazal se je predvsem novi igralec v dresu Dobove, Mate Svalina. Te prednosti domačini do konca niso izpustili iz rok, kljub temu da so se ptujski ro-kometaši še približali in je bil končni rezultat tekme 30:28. Za Dravo so bili tokrat z doseženimi šestimi zadetki najbolj učinkoviti Bezjak, Jerenec in Žuran. Predvsem slednja mlada igralca sta pokazala v napadu veliko odločnosti. Kljub porazu se je v Dobovi pokazalo, da se Ptujčani dvigujejo v igri in lahko v prihodnjih krogih proti na papirju lažjim tekmecem upajo na zmage. David Breznik 1. B SRL (m) REZULTATI 14. KROGA: Mo- škanjci Gorišnica ■ - Slovenj Gra- dec 24:29, Dol TKI Hrastnik - Ve- lika Nedelja Carrera Optyl 34:22, Do bova - Drava Ptuj 30:28, Damahaus Cerklje - Šmartno 23:22, Mokerc Ig - Radeče MIK Celje 24:22, Grosuplje - Loka 2012 28:32 1. SLOVENJ GRADEC 14 13 0 1 26 2. LOKA 2012 14 11 0 3 22 3. DOBOVA 14 10 0 4 20 4. DAMA. CERKLJE 14 8 1 5 17 5. ŠMARTNO 14 8 1 5 17 6. DOL TKI HRASTNIK 14 7 1 6 15 7. MOŠKANJCI - GOR. 14 6 1 7 13 8. DRAVA PTUJ 14 5 2 7 12 9. RADEČE MIK CELJE 14 5 1 8 11 10. MOKERC IG 14 4 0 10 8 11. GROSUPLJE 14 2 1 11 5 12. V. NEDELJA C. O. 14 1 0 13 2 Karete • DP v Velenju Tanja Vrbnjak državna prvakinja Karate zveza Slovenije je v Velenju izvedla člansko državno prvenstvo, kjer je nastopilo 68 tekmovalcev iz 34 klubov. Na svojem prvem nastopu med članicami je Tanja Vrbnjak iz Ljutomera osvojila 1. mesto v borbah (+ 68 kg) in postala državna prvakinja. V dolgoletnem obdobju karate sekcije TVD Partizan Ljutomer je tovrsten podvig v članski konkurenci uspel le še Brigiti Brezovac davnega leta 1999. Karateist leta 2013 Ljutomerčana Pokrivač in Vrbnjakova izvrstna druga Karate zveza Slovenije je podelila priznanja najboljšim tekmovalcem za leto 2013. Med dobitniki cenjenih priznanj, ki se podeljujejo na podlagi točkovanja doseženih rezultatov v preteklem letu, sta z osvojenima drugima mestoma tudi člana Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer Aleš Pokrivač (kadeti) in Tanja Vrbnjak (mladinke). NŠ torek m 25. februarja 2Q14 Šport Štajerski 13 Nogomet • Prijateljska tekma Strelske vaje belih Foto: Črtomir Goznik Josip Fuček (Zavrč) OMLADINEC - ZAVRC 0:8 (0:4) STRELCI: 0:1 Božak (10.), 0:2 Smrekar (19.), 0:3 Božak (22.), 0:4 Kelenc (40.), 0:5 Kelenc (47., iz 11-m), 0:6 Fuček (67.), 0:7 Go-lubar (68.), 0:8 Fuček (72.) ZAVRČ: Kovačic, Lešnik, Sam-bolec, Kurbus, Kokol, Dugolin, Težak, Šafaric, Kelenc, Smrekar, Božak. Igrali so še: Kresinger, Brlečic, Vaš, Fuček, Golubar, Ma-tjašič. Trener: Viktor Trenevski Zavrčani so bili v soboto gostje hrvaškega nižjeligaša Omladinca. Zmagovalec je bil odločen že pred srečanjem, vprašljiva je bila le končna razlika. Veseli spoznanje, da so beli kljub precejšnji kakovostni razliki prikazali pravi pristop. Z dvema zadetkoma se je na zelenice vrnil Doris Kelenc in dokazal, da je poškodba preteklost. Sicer pa Zavrč do začetka nadaljevanja prvenstva čakata še slaba dva tedna treningov, zadnje pripravljalno srečanje pa bodo odigrali proti ekipi Veržeja. tp Namizni tenis m 1. SNTL (m) Na vrhu tri ekipe izenačene V zadnjih letih sta se za naslov državnih prvakov enakovredno borili le ekipi iz Maribora in Puconcev; katera je bila uspešnejša v medsebojnih obračunih, tista je vpisala zvezdico. Letos se je ta dvoboj razširil v troboj, saj se je omenjenemu dvojcu priključila Krka. Novomeščani so v tem krogu v derbiju kroga gostili Mariborčane. Za slednje sta nastopila tudi Matic Slodej in Gregor Zafoštnik, a poraza svoje ekipe jima ni uspelo preprečiti. Darko Jorgič in Uroš Slatinšek sta bila preprosto premočna in sta poskrbela za poravnanje na vrhu lestvice. Kar tri ekipe (Zavarovalnica Maribor, Krka in Kema I) imajo zdaj enako število točk, kar obeta izjemno razburljiv sklep prvenstva (prve štiri ekipe se uvrstijo v končnico za prvaka, preostale igrajo končnico za obstanek). REZULTATI 14. KROGA: Olim-pija - Ptuj 5:1, Mengeš - Kema Puconci I 1:5, Kema Puconci II - Letrika 3:5, Tempo Velenje -Ilirija 5:4, Krka - Zavarovalnica Maribor 5:2 (Jorgič - Slodej 3:2, U. Slatinšek - Plohl 3:2, Novak - Zafoštnik 1:3, U. Slatinšek -Slodej 3:0, Jorgič - Zafoštnik 3:1, Novak - Plohl 0:3, U. Sla-tinšek - Zafoštnik 3:1). 1. KRKA I 14 12 2 24 2. ZAVAROVAL. MARIBOR 14 12 2 24 3. KEMA I 14 12 2 24 4. LETRIKA 14 9 5 18 5. TEMPO 14 7 7 14 6. ILIRIJA 14 7 7 14 7. MENGEŠ 14 5 9 10 8. KEMA II 14 4 10 8 9. OLIMPIJA 14 2 12 4 10. PTUJ 14 0 14 0 Olimpija - Ptuj 5:1 Boldin - Malovič 3:0, Grm Urbančič - Cvetič 3:0, Flajs -Šegula 3:2, Grm Urbančič - Ma-lovič 3:0, Filipovič - Šegula 2:3, Flajs - Cvetič 3:0 Poleg Marsela Šegula in Saša Maloviča je trojico mladih ptujskih igralcev v Ljubljani tokrat tvoril še 12-letni Gašper Cvetič. Zmaga je prepričljivo pripadla domačinom, že drugič zapored pa Ptujčani niso ostali povsem praznih rok, ampak so osvojili eno posamezno točko. Tudi tokrat jo je prispeval 12-letni Mar-sel Šegula, ki je ugnal dve leti starejšega Davida Filipoviča. Močan odpor je ponudil še 18-letnemu Mihi Flajsu, a se je ta izognil porazu. JM Foto: Črtomir Goznik Sašo Malovič (NTK Ptuj) Tenis • Blaž Rola Osvojil več točk, a izgubil dvoboj Osrednje igrišče teniškega centra v New Delhiju, kjer je Blaž izgubil dvoboj 2. kroga. Ptujski teniški igralec Blaž Rola je tudi prejšnji teden ostal v Indiji, kjer je nastopal na tretjem zaporednem challenger turnirju. Tokrat se je ta odvijal v glavnem indijskem mestu New Delhi (13 milijonov prebivalcev), nagradni sklad pa je znašal 100 tisoč dolarjev. Prvi nosilec je Kaza-hstanec Aleksander Nedovye-sov (93. na ATP), Blaž (152.) pa je imel status 7. nosilca. 23-letnemu Ptujčanu se je v 1. krogu po robu postavil Španec Daniel Munoz-De La Nava (221.). Gre za izkušenega, 32-letnega levičarja, s katerim se je Rola enkrat že pomeril, in sicer lani na challenger turnirju v španski Mar-belli. Takrat je bil v polfinalu uspešnejši Španec. Tokrat se je zgodba razpletla drugače, čeprav je bil dvoboj izjemno izenačen in negotov do zadnjega udarca. Prvi niz je z dvema breako-ma po 48. minutah dobil Rola, ki je izkoristil prvo zaključno žogo. Drugi niz je bil izenačen do rezultata 3:2, nato pa je Nava dobil štiri zaporedne igre in izenačil na 1:1 v nizih. Blaž je imel predvsem slabi odstotek zadetih prvih servisov (48 %). V odločilnem tretjem nizu je Blažu prvemu uspel break in je povedel s 5:3. Pri rezultatu 5:4 je serviral za zmago in si priboril zaključno žogo. A se je trdoživi Španec z breakom vrnil v igro in se prebil do tie-breaka. Tam sta oba tekmeca kar po vrsti izgubljala točke na svoj servis, pri vodstvu 6:5 pa je Blažu uspel odločilni mini break, s katerim si je po skoraj dveh urah in pol zagotovil napredovanje v 2. krog. Končno razmerje točk je bilo 101:99 v korist Slovenca ... V 2. krogu se je Blaž meril z igralcem iz Moldavije, 24-letnim Radum Albotom (163). Srečanje se je pričelo z breakom (Albot) in re-brea- Tenis • TK Terme Ptuj Tamara zmagala na Bavarskem! Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), stara 16 let, je prejšnji teden nastopala na mladinskem turnirju ITF v nemškem Cadolzburgu, kjer je potekalo Bavarsko mladinsko prvenstvo. Turnir je imel oznako 4. ranga, Tamara (290. na mladinski lestvici ITF) pa je bila na njem 4. nosilka. Turnir je začela z gladko zmago proti 16-letni domači igralki, ki se je na glavni turnir prebila skozi kvalifikacije. Njena tekmica v drugem krogu je bila soimenjakinja iz Švice, leto mlajša Tamara Arnold. Po izenačenem prvem nizu je Zidanškova v drugem povsem prevladovala. V četrtfinalu se je merila z nemško vrstnico, 7. nosilko turnirja, Vinjo Lehman (381.). Dvoboj je bil odločen v treh nizih, daljšo pa je potegnila Slovenka in se uvrstila v polfinale. Tam jo je čakala leto mlajša Italijanka Lucrezia Stefanini (552.), dvo- Mladinski turnir ITF, Cadolzburg, rezultati: 1. krog: Zidanšek (4.) - Jessica Regehr (Nemčija) 6:1, 6:1; 2. krog: Zidanšek (4.) -Tamara Arnold (Švica) 7:6(2), 6:0; četrtfinale: Zidanšek (4.) -Vinja Lehmann (Nemčija, 7.) 6:4, 4:6, 6:4; polfinale: Zidanšek (4.) -Lucrezia Stefanini (Italija) 6:3, 6:1; finale: Zidanšek (4.) - Theo Gravouil (Francija, 2.) 6:4, 6:4. Tamara Zidanšek je v čudoviti dvorani v Cadolzburgu (6 igrišč) zmagala na svojem prvem mladinskem ITF-turnirju 4. kategorije. boj pa je bil povsem v znamenju naše igralke. V finalu se je Tamara merila z 2. nosilko, leto mlajšo Francozinjo Theo Gravouil, ki zaseda 55 mest višje na lestvici (235 ). Očitno pa Tamara trenutno igra v takšni formi, da je tudi 2. nosilka ni mogla ustaviti. Pri tem je izjemno pomembno tudi dejstvo, da je Tamara s tem rezultatom prebila psihološko oviro; s tem se lahko zdaj odločno poda tudi v naslednje dvoboje. Za Tamaro je bila to prva zmaga na mladinskih turnirjih ITF 4. ranga. Po uvrstitvi v finale na turnirju na Otočcu (4. rang) je to že drugi odmevni rezultat zapored, skupno pa je v zadnjih desetih srečanjih dosegla devet zmag in doživela en poraz. S tem rezultatom se bo močno približala 200. mestu na mladinski Challenger turnir v New Delhiju, rezultati: 1. krog: Rola (7.) - Daniel Mu-noz-De La Nava (Španija) 6:4, 3:6, 7:6(5); 2. krog: Rola (7.) - Radu Albot (Moldavija) 4:6, 7:5, 4:6. kom (Rola). Odločilni trenutek prvega niza se je zgodil v 7. igri, ko je Albotu uspel break, ki ga je zadržal do konca - 4:6. na enak način kot prvi (break, rea-break) se je začel tudi drugi niz. Pri rezultatu 4:3 je tokrat Rola izvedel drugi break, a je Albot še enkrat vrnil udarec z re-breakom. Pri rezultatu 6:5 je Albot serviral za izenačenje, a je po najdaljši igri na srečanju (20 točk) Rola izkoristil 5. zaključno žogo in izenačil na 1:1 v nizih. V odločilnem niz se je skoraj povsem ponovila zgodba iz prvega niza: na začetku dva breaka in odločilna sedma igra, kjer je Albotu uspel odločilni odvzem servisa. Na koncu je Moldavec izkoristil drugo zaključno žogo in slavil 4:6. Celotni dvoboj je trajal več kot dve uri in pol, v celotnem dvoboju pa je - zanimivo - več točk osvojil Blaž - 109:106! Blaž je v Indijo odpotoval z velikimi pričakovanji, tri nastope pa je končal z le 15 osvojenimi točkami med posamezniki (dvakrat drugi krog). Uspešnejši je bil v igri dvojic, kjer se je v Čenaju uvrstil v finale, v Kalkuti pa v polfinale. Ta teden bo nastopil na challenger turnirju v kitajskem Guangzou, kjer je 2. nosilec. V 1. krogu se bo pomeril s Špancem Gerardom Granollersom. JM lestvici ITF, kar ji bo omogočilo sodelovanje na turnirjih višjega ranga. Od slovenskih igralk sta zdaj višje le še Manca Pislak (113) in Nina Potočnik (165.). TUrnir U-18 v Ljubljani Na igriščih TK Šport plus je potekal odprti mladinski turnir deklet, ki se ga je udeležila tudi članica TK Ptuj, Maruša Plank (letnica 2000). Maruša je že v 1. krogu naletela na zelo visoko oviro, saj ji je žreb za tekmico določil 6. nosilko, Ljubljančanko Saro Sirše. Tri leta starejša tekmica na mladinski lestvici TZS zaseda 16. mesto, Maruša 34. A je mlada igralka ptujskega kluba močno presenetila in slavila v dveh nizih. V nadaljevanju jo je čakal na videz lažji dvoboj proti vrstnici, a se je morala za nadaljevanje močno potruditi. Odločil je tie break drugega niza, v zadnjem je bila Maruša suverena. Za vstop v polfinale se je merila še s tretjo Ljubljančanko zapovrstjo, štiri leta starejšo Saro Djurdjevic. Ta je pred tem izločila 3. nosilko Veroniko Erjavec, brez težav pa je ugnala tudi Plankovo, ki je z dvema zmagama vseeno presegla cilje pred turnirjem. JM OP Šport plus U-18, rezultati: 1. krog: Plank - Sara Sirše (LTC, 6.) 6:4, 6:2; 2. krog: Plank - Anja Trbe-žnik (MAX LJ) 2:6, 7:6(3), 6:1; četrtfinale: Plank - Sara Djurdjevič (Slovan LJ) 0:6, 1:6. 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 25. februarja 2Q14 Nogomet • Prijateljske tekme Kidričani poraženi v Zagrebu, Ptujčani remizirali s Celjani ZAGREB - ALUMINIJ 2:0 (1:0) ALUMINIJ: Murko (Lipovac), Rešek (Gerečnik), Bingo, Lonza-rič, A. Medved, Drevenšek, Ko-zar (Vindiš), Vrbanec (Grezda), Panikvar, Petek (Kajtna), Jova-novič (Cesar). Trener: Robert Pevnik Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali pripravljalno tekmo s hrvaškim drugoliga-šem Zagrebom. Kidričani niso nastopili v kompletni sestavi, saj so zaradi bolezni manjkali kapetan Denis Topolovec, Rok Letonja, K. Medved, in Elviro Podbrežnik. Zdrava pa nista nastopila niti Kozar in Lonzarič, a sta vseeno stisnila zobe. Igra je bila dinamična, Kidričani pa so se trudili po svojih močeh in imeli nekaj priložnosti. Prvič so zagrozili prek Pa-nikvarja, a se ta v zaključku ni najbolje znašel. Domačinom je prvi zadetek uspelo doseči v prvem polčasu. V nadaljevanju srečanja so Kidričani zaigrali še bolje in bili nevarnejši nasprotnik. Mladi Cesar je tako zadel vratnico, lepi priložnosti je imel tudi Grezda, vendar se mreža domačih ni zatresla. V celoti gledano so bili z nastopom v Zagrebu zadovoljni. Strokovno vodstvo Aluminija se je odločilo, da ne bodo odigrali novih pripravljalnih tekem, saj želijo sanirati poškodbe in v trening po bolezni postopoma vključiti igralce. DK NŠ DRAVA PTUJ -ŠAMPION CELJE 0:0 NŠ DRAVA PTUJ: Musič, Ja-ušovec, Kajzer, Javornik, Habit, Da. Krajnc, Kirič, Kočar, Osterc, Ljubec. Igrali so še: Ajlec, De. Krajnc, Tomažič - Šeruga, Lu-gonič, Arsič, Wagner, Antolič, Droždek, Nikollaj. Trener: Franc Fridl Članska ekipa Drave je na igrišču z umetno travo na Ptuju gostila ekipo Šampiona. Celjani so na dnu 2. slovenske lige, medtem ko so Ptujčani pri vrhu 3. lige vzhod - iz teh podatkov Nogomet Franc Panikvar trener Starš Ljubitelji nogometa dobro poznajo Franca Panikvarja, nekdanjega dolgoletnega igralca Aluminija. Pozneje je bil trener več klubov iz našega območja, zadnji dve leti in pol pa je presedel na klopi NK Prepolje. Sedaj je prevzel ekipo NK Starše, kjer je pred leti tudi igral. Foto: Črtomir Goznik Leon Panikvar (Aluminij) Franc Panikvar je bilo pričakovati izenačeno tekmo. To se je tudi v resnici zgodilo, saj je bila igra sila izenačena, z redkimi priložnostmi na obeh straneh. Za Dravo je bil najbližje zadetku tik ob koncu tekme Ljubec, ko je odlično izvedel prosti strel, a je njegov poskus gostujoči vratar s skrajnimi napori izbil. Trener ptujske ekipe Franc Fridl je ponovno dal priložnost za igro nekaterim nadarjenim mladincem, zato sta bili enajsterici v obeh polčasih zelo različni. Tako je na najboljši mogoči način dobil sliko o trenutni pripravljenosti svojih nogometašev. David Breznik PODVINCI BETONARNA KUHAR - MALEČNIK 3:0 (1:0) STRELCI: Požegar, Marinič, Dabič - Simonič. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Brumen, Šebe-la, Rumež, Lah, Topolovec, Ku-serbanj, Požegar, Murat, Fran-gež, Toplak. Igrali so še: Kocen, Orovič, Marinič, Šendelj, Leben, Pal. Trener: Miran Ljubec. Nogometaši iz Podvincev so bili v minulem tednu zelo aktiv- »Starše so mi pri srcu, saj sem tu začel že pred 25 leti. Z njimi sem bil trikrat prvi v MNZ Maribor, dvakrat smo prišli v 3. SNL. Moram reči, da so pogoji za delo odlični. Sedaj bo treba pridobiti mlade igralce in narediti okostje ekipe. NK Starše imajo tudi vse mlajše selekcije, tako da lahko v doglednem času računamo na domače igralce. Klima je pozitivna in na tem je treba vztrajati. K temu je treba dodati dobro delo in ambicioznost predsednika Branka Sela in tehničnega direktorja Franca Svenška. Najpomembneje je, da si zaupamo.« O ciljih nam je Franc Pani-kvar dejal naslednje: »Najprej je treba konsolidirati vrste, položiti temelje in šele nato pridejo na vrsto tudi višji cilji. Prvi bo zagotovo 1. liga MNZ Maribor.« Danilo Klajnšek ni, saj so odigrali kar tri tekme. V sredo z Bukovci, v soboto pa s tretjeligašem iz Malečnika. Srečanje je bilo enakovredno le prvih petnajstih minutah, v nadaljevanju pa so imeli vse niti igre v svojih nogah nogometaši Podvincev. 1 A AVTO GEREČJA VAS -LENART 4:4 STRELCI: D. Hertiš (2 x), Fa-tai, Tominc 1 A AVTO GEREČJA VAS: Cve-tič, Kokot, Gabrovec, Strel, A. Šešo, Fatai, N. Šešo, Rozman, Jazbec, Leben, Tominc. Igrali so še: M. Hertiš, D Hertiš, Horvat, Klajderič. Trener: Igor Vorih Nogometaši iz Gerečje vasi in Lenarta so odigrali tekmo polno tempa in številnih priložnosti. Doseženih je bilo kar osem zadetkov, tako da so gledalci prišli na svoj račun. MONS CLAUDIUS - APAČE 5:0 (3:0) APAČE: Valentan, Tramšek, Krajnc, Vajsbaher, Jus, Fruk, Širovnik, Rumež, Novak, Len-dero, Hergan. Igral je še Pišek. Trener: Gorazd Šket Nogometaši Apač, člani ptuj- Košarka Kovačič in Lubaj v regijski reprezentanci Košarkarska zveza Slovenije organizira za nadarjene igralce posebne treninge regijskih selekcij. Starostna skupina U-13 je imela pred dvema tednoma takšen trening v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Med izbranci sta bila tudi dva člana KK Drava Aljaž Kovačič in Žiga Lubaj. Oba sta zelo nadarjena igralca in sta že nekaj let nosilca igre ptujske ekipe. To ske Super lige, so v Rogatcu odigrali prvo pripravljalno srečanje. Domačini so bili boljši tekmec in so zasluženo visoko premagali goste. Danilo Klajnšek ZMAGA IN REMI VERŽEJA Nogometaši Farmtecha Ver-žej (2. SNL) so odigrali dve prijateljski tekmi na umetni travi. V Murski Soboti so s 3:0 premagali člana 1. lige MNZ Maribor Jurovski Dol, gole pa so dosegli Kocuvan, Ropoša in Pihler. V Lendavi so se Veržejci s hrvaškim Rudarjem (Mursko Središče) razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (M. in D. Vinkovič). V TREH TEKMAH BREZ PREJETEGA ZADETKA Nogometaši Avto Rajh Ljutomer (3. SNL) so po uvodnih pripravah za spomladanski del prvenstva odigrali že tri prijateljske tekme. Na Ptuju (umetna trava) so premagali vrsto Ormoža 4:0 (Šnajder 2, Kardinar, Buzeti), v Lendavi (umetna trava) so ugnali vrsto Turnišča 5:0 (Kocuvan 2, Ciglarič, Buzeti, Brumen), z ekipo Črenšovcev pa so se razšli brez zadetkov. NŠ so opazili tudi trenerji regijske selekcije vzhod U-13, ki Kova-čiča in Lubaja redno vabijo na selekcijske treninge. S tem projektom želijo na KZS izboljšati sodelovanje klubskih trenerjev in trenerjev, ki vodijo regijske selekcije ter s tem zagotoviti povečanje učinkovitosti reprezentančnega selekcijskega procesa in strokovnega dela v klubih. Z aktivnostmi v programu namenjajo velik poudarek predvsem individualnemu delu z igralci ter praktičnemu usposabljanju in izpopolnjevanju trenerjev. David Breznik Nogomet Turnir Majolki Ob 50-letnici NK Stojnci so organizirali turnir zmagovalcev treh lig malega nogometa. Tako so nastopili KMN Majolka (zmagovalka ONL Videm), Poetovio s Ptuja (MNZ Ptuj) in KMN Tomaž iz Ormoža (ZLMN Ormož). Nogometaši vseh ekip so prikazali dober, všečen nogomet, tako da so ljubitelji tega športa v dvorani Mar-kovci prišli na svoj račun. Ekipe so bile enakovredne, na koncu pa se je prvega mesta veselila ekipa KMN Majolka. Danilo Klajnšek Zmagovalec turnirja, KMN Majolka Košarka • 4. SKL, 2. del Razglašeni ptujski košarkarji Foto: Črtomir Goznik Igor Brkič (KK Ptuj) Fenomeni - Ptuj 92:54 22:14, 23:11, 23:11, 24:18 KK PTUJ: Damiš 3, Brkič 17, Žnidarič 10, Kramberger 10, Pukšič 2, Likavec 3, Markež 9. Trener: Matjaž Damiš Košarkarji Ptuja so na gostovanje v Ljubljano znova odšli z nepopolno postavo in so visoko izgubili s Fenomeni. Zraven velike razlike v točkah so imeli Ptujčani tokrat zares zelo slab dan: igrali so brez prave energije, tako da so slabo delovali v obrambi in napadu. V napadu niso zadevali odprtih metov, prav tako pa so preveč grešili tudi s prostih metov. Fenomeni so se nenehno menjavali na igrišču in so bili vseskozi veliko boljši tekmec. Prvih sedem minut je bila ptujska peterica konkurenč- na, nato pa je popustila in Ljubljančani so imeli ob koncu prvih desetih minut prednost osmih košev. To razliko so v nadaljevanju samo še povečevali, saj so gostje naredili ogromno napak pri podajanju žoge, v organizaciji in realizaciji napadov. Fenomeni so dosegli veliko lahkih košev in so povečevali prednost iz minute v minuto. Potem ko so si po tridesetih minutah igre priigrali že 32 točk naskoka, so delno popustili, tako da so Ptujčani lahko držali korak z njimi. Varovanci trenerja Damiša so nekoliko izboljšali met in so bili v zadnjih desetih minutah precej enakovreden tekmec. Končni izid tekme je realni kazalnik dogodkov na igrišču. Ptujčani so tokrat igrali zelo razglašeno in niso delovali kot prava ekipa. David Breznik torek • 25. februarja 2014 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet Mariborčani v četrtek s Sevillo v gosteh f i Mariborski nogometaši se bodo v četrtek znova pomerili s Sevillo. Na povratni tekmi šestnajstine finala evropske lige bodo varovanci Anteja Šimundže iskali svojo priložnost za zgodovinsko napredovanje, za katero po aktivnem izidu 2:2 s prve tekme še vedno obstajajo možnosti. Maribor je v tej sezoni prvič prezimil v evropski ligi, gre za zgodovinski podvig slovenskega kluba. Po izenačenem izidu s prve tekme, za Maribor sta zadela kape-tan Marcos Tavares in nova okrepitev Dare Vršič, ekipa v Sevillo ne odhaja z belo zastavo. Prav nasprotno, vodstvo v prvem polčasu, na koncu pa neodločen izid vijoličastim dajeta upanje na nov mejnik, morebitno uvrstitev v osmino finala drugega najmočnejšega klubskega tekmovanja v nogometu. Zaradi boljših vremenskih razmer in ustrezne aklimatizacije je ekipa v Andaluzijo z mariborskega letališča odpotovala že v ponedeljek. Mariborčane so Španci v Ljudskem vrtu presenetili po prekinitvah, kapetan Seville Ivan Rakitic je bil tvorec akcij pri obeh gostujočih zadetkih, tudi tokrat bo treba ustaviti predvsem njega. »Še bomo delali na prekinitvah, to nam je v četrtek manjkalo. Vesel sem, da se zdravstveno stanje v ekipi normalizira. V moštvo se po poškodbi vrača Marko Šuler, pričakujemo, da bo v popolnem trenažnem procesu. Manjše težave ima glede fizične priprave edino Dare Vršič, po kartonu lahko spet računam na Aleša Mertlja, vsi so v kadru za četrtkovo tekmo. A kot veste, je prehitro govoriti, kdo bo na dan tekme na zelenici,« je dejal Šimundža. Foto: Črtomir Goznik Ante Šimundža, trener Maribora Sevilla v zadnjem obdobju tudi zaradi slabših predstav ni razprodajala svojega stadiona Ramon Sanchez Pizju-an s kapaciteto 45.500 sedežev. A evropske domače tekme so zmeraj zgodba zase, tudi krivulja uspehov se je Špancem z nedeljsko zmago obrnila navzgor. »Mislim, da lahko še dvignemo našo raven, ne želimo se omejevati. Želimo biti motivirani, želimo napredovati. Maribor je preskočil krstno preizkušnjo, prva tekma je za nami, zdaj bo zato morda malo lažje. V četrtek moramo in želimo biti boljši. Težko pa je reči, kako se bo razpletlo. Pričakujemo pritisk, njihovo igro na rezultat, saj igrajo doma. A še vedno smo sami sebi pomembnejši, kaj si mi želimo. Na pot gremo z 22 igralci, štirje bodo ostali na tribuni, kdo in kako, se bom odločil tam, ko bom dobil odgovore od igralcev skozi trening naslednje tri dni,« je sklenil Šimundža. Tekma se bo v četrtek začela ob 19. uri po slovenskem času. sta Nogomet • Žreb kvalifikacij za EP 2016 Slovenija z Angleži in (znova) Švicarji V nedeljo so v Nici opravili žreb za kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo 2016, ki bo v Franciji. Slovenska nogometna reprezentanca bo igrala v skupini E skupaj z Anglijo, s San Marinom, z Litvo, Estonijo in s Švico. Kvalifikacije se bodo začele septembra. Na žrebu so kar 53 ekip razdelili v devet skupin, osem s po šestimi članicami in eno s petimi. Uefa je reprezentance razdelila v bobne glede na njihove količnike uspešnosti, v katerih so všteti dosežki po letu 2010. Na EP, ki bo med 10. junijem in 10. julijem 2016, se bodo uvrstile prvo- in dru-gouvrščene ekipe iz vsake skupine, pa tudi najboljša tre-tjeuvrščena ekipa. Vse druge tretjeuvrščene se bodo v dodatnih kvalifikacijah novembra 2015 borile za zadnje štiri vstopnice za prvenstvo, kjer bo ob gostiteljici Franciji prostor še za 23 udeleženk. Kvalifikacijske tekme bodo med tednom na sporedu ob 20.45, ob koncih tedna pa ob 18.00 in 20.45, termini pa bodo od četrtka do torka. »Lahko samo zadovoljni, če si s kakšnim žrebom sploh lahko zadovoljen. Če pogledam druge skupine, ki so na papirju 'težje', sem kar zadovoljen. Tudi logistično je v Foto: Črtomir Goznik Valter Birsa bo tudi v prihodnjem kvalifikacijskem ciklusu pod vodstvom Srečka Katanca nastopal v dresu slovenske reprezentance. redu, lažje je iti v Anglijo in Švico kot pa, denimo, v Kaza-hstan. Nam bolj ustreza igrati proti Angliji kot na primer Nizozemski, Španiji, Portugalski ... « je po žrebu povedal Katanec, ki se bo po kvalifikacijah za SP 2014 znova pomeril s Švico. »Mislim, da je lažje igrati proti njim kot proti Hrvaški, Romuniji, Ukrajini, saj poznam njihovo kakovost. Želel sem si realen boj za vsaj dodatne kvalifikacije, to se je zgodilo. Fantje imajo lepo priložnost, ampak že danes se morajo na to začeti pripravljati. Smo pa realisti, odigrali smo nekaj korektnih tekem, ampak morajo fantje še več delati in napredovati ... Nič ne pride samo po sebi,« je še povedal Katanec in si zaželel, da bi se tudi njegovi fantje zgledovali po slovenski hokejski reprezentanci, ki je navdušila na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Zreb kvalifikacij za EP 2016: Skupina A: Nizozemska, Češka, Turčija, Latvija, Islandija, Kazahstan Skupina B: Bosna in Hercegovina, Belgija, Izrael, Wales, Ciper, Andora Skupina C: Španija, Ukrajina, Slovaška, Belorusija, Makedonija, Luksemburg Skupina D: Nemčija, Irska, Poljska, Škotska, Gruzija, Gibraltar Skupina E: Anglija, Švica, Slovenija, Estonija, Litva, San Marino Skupina F: Grčija, Madžarska, Romunija, Finska, Severna Irska, Ferski otoki Skupina G: Rusija, Švedska, Avstrija, Črna gora, Moldavija, Liechtenstein Skupina H: Italija, Hrvaška, Norveška, Bolgarija, Azerbajdžan, Malta Skupina I: Portugalska, Danska, Srbija, Armenija, Albanija Nogomet • Turnir v Mariboru Kidricani prvi brez prejetega gola Mladi nogometaši Aluminija U-11, ki jih vodi Damjan Me-tličar, so se udeležili turnirja v Mariboru, ki je potekal v telovadnici srednje lesarske šole. Ekipe so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini, Kidri-čani pa so v svoji premagali vse tekmece: Aluminij - Zlatoličje 3:0, Aluminij - Miklavž /Do-brovce 1:0, Aluminij - Drava I 1:0, Aluminij - Hajdina 4:0. V tekmi za 3. mesto je ekipa Zlatoličja premagala Dravo II. 1:0. V finalu sta se pomerila zmagovalca skupin: Aluminij in Jareni-na. Uspešnejši so bili Kidričani, ki so tekmecem nasuli kar pol ducata zadetkov. Omeniti velja, da mladi Kidričani niso prejeli niti enega zadetka na vsem turnirju. Slovenska izbrana vrsta bo prvo tekmo odigrala 8. septembra v Estoniji, v prvem domačem nastopu pa bodo 9. oktobra gostili Švicarje. JM, sta Pokal Slovenije: V polfinalu Maribor z Olimpijo Nogometna zveza Slovenije je v nedeljo v Ljubljani izžrebala polfinalna para pokala Slovenije. V enem se bosta med sabo merila večna nogometna rivala, Maribor in Olimpija, v drugem pa Rudar Velenje in Gorica (ta je v četrtfinalu izločila Aluminij). Prvi tekmi bosta 26. marca, povratni pa 2. aprila. Polfinalna para: Maribor - Olimpija, Rudar Velenje - Gorica Za najboljšega vratarja so izbrali Žana Vidoviča, najboljši strelec turnirja pa je bil Domen Zajšek. ALUMINIJ: Domen Zajšek, Žan Vidovič, Domen Škrinjar, Alen Ostroško, Vid Kovačec, Tibor Knaus, Alen Ahec, Vid Koder-man, Nino Milič. Trener: Damjan Metličar Danilo Klajnšek Domen Zajšek - prvi strelec turnirja Zmagovalna ekipa Aluminija Pet zmag mladih Kidričanov Mladi nogometaši Aluminija so bili konec tedna zelo aktivni. Fantje U-15 so gostovali na Ptuju in vrstnike iz NŠ Poli Drava premagali s 6:0. Pet zadetkov je dosegel Jure Perger. Naporen vikend so imeli tudi mladinci in kadeti. Prvi so v soboto s 7:1 premagali Nafto iz Lendave, v nedeljo pa z 2:0 še hrvaško ekipo Vrapče (vodi jo znani igralec Ivica Du-spara). Tudi kadeti so bili uspešni, saj so proti Nafti zmagali s 4:0, proti Vrap-čam pa z 11:0. 16 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 25. februarja 2014 Ptuj • Deveta humanitarna Obarjada Ko gre za dober namen, je se dez neviden Na dvoriSču Ptujske kleti je v soboto potekala Ze 9. Obarjada Lions kluba Ptuj, največji dobrodelni dogodek 54. Kurentovanja in tudi sicer, kjer ekipe podjetij, ustanov in drugih kuhajo piSčančjo obaro z dodatki za dober namen. Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa MO Ptuj, v kateri so kuhali Metka Jurešič, Janez Rožmarin, Miran Meško in Miro Vamberger. Letos so ekipe, bilo jih je 16, prišle le z začimbami in dobro voljo ter domačimi dobrotami, ker so organizatorji 9. Obarja-de poskrbeli tudi za zelenjavo. Vsakoletna Obarjada ni samo humanitarni dogodek in druženje za dober namen, iz leta v leto postaja vse bolj prepoznan kulinarični dogodek, saj se mize ekip šibijo od vseh dobrot. Na njih pa so bile tudi letos skrinjice, da so lahko obiskovalci in vsi drugi še dodatno darovali. V skrinjicah se je letos nabralo 1840 evrov za nakup skenerja za njihovo mlado slepo in slabovidno članico, ki jih je prevzel predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Janez Solina. Vidi se, da Lions klub Ptuj resnično vodijo dobri ljudje, ki imajo občutek za potrebe ljudi. To svojo pozitivno energijo pa širijo tudi v okolje, je povedal v svoji zahvali. Ekipe kuharjev obare so bolj ali manj že prekaljene, tako da jim to ne dela več posebnih težav, na voljo pa so tudi številni preverjeni recepti, če bi se slučajno zalomilo. Pri delu so imele ekipe ob navijačih še glasbeno spodbudo domačih muzikantov, nekaj potrebnih začimb pa sta dodala tudi Luka Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa Obarjade 2013, ekipa Ilkosa, je razrezala tlačenko. Foto: Črtomir Goznik Komisija je letos ocenila 16 obar, vodil pa jo je Roman Glaser, generalni direktor in predsednik uprave PP. Foto: Črtomir Goznik Ekipo Radio-Tednika, tudi medijskega sponzorja 9. Obarjade, so sestavljali Monika Kolarič, Justina Lah in Dalibor Bedenik, direktor Jože Bračič pa je skrbel za promocijo. Foto: Črtomir Goznik Na veliko se je kuhalo tudi pri lionsih, organizatorjih Obarjade, njihovi dobrodelni ekipi se je pridružila tudi Lidija Zebec, finalistka šova Gostilna išče šefa, ki vedno kuha z ljubeznijo. Tudi zato je bila tokratna obara zelo dobra. Lidija da v vsako malo limonove lupinice in na koncu še malo konjaka. in Pepi. Več dela ima zato na koncu komisija, ki mora odločati o zmagovalcih oz. obarah, ki izstopajo, saj gre vsako leto za malenkosti. Letos so že utečeno ekipo ocenjevalcev nekoliko pomladili, ne po letih, temveč po izkušnjah: Romanu Glaserju, ki jo je tudi vodil, Danilu Topleku, Vinku Mandlu in Brigiti Selinšek sta se Andrej Tkalec iz Perutninarske zadruge in Janko Širec, direktor KP Ptuj. Vse obare so bile dobre, je povedal predsednik komisije. Zahvalil se je vsem ekipam, ki so z udeležbo na prireditvi darovale sredstva za dobrodelni program Lions kluba Ptuj, in vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem prispevali, da je tudi letošnja Obarjada dosegla svoj namen, njen pozitiven duh pa naj preplavi Slovenijo in naj seže tudi v tujino. Ekipi mestnih svetnikov, ki so jo sestavljali Metka Jurešič, Miran Meško, Miro Vamberger in Janez Rožmarin, se je poznalo, da je imela žensko roko. Kuhali so namreč po receptu, ki ga je prinesla Metka, po 150 let starem receptu graške gospodinjske šole, ki ga je dobila Foto: Črtomir Goznik Ekipa Taluma je ob 60. obletnici razrezala torto in postregla z ocvrtimi piščančjimi kockami. Foto: Črtomir Goznik Eni so mešali in mešali ... od učiteljice praktičnega pouka na nekdanji turniški kmetijski šoli, Vladki Kolarič. Kot je povedala, sam recept ni nič posebnega, samo postopek priprave in kuhanja je drugačen, dodano je suho vino, pomagalo pa je tudi, da so moški rezali zelenjavo. Drugo najboljšo obaro so letos skuhali v ekipi PP, v kateri so bili David Visenjak, Aleš Korošec, Borut Damiš, Suzana Petek, Gregor Tkalec in Albina Vrbnjak. Za tretjo najboljšo obaro pa so zaslužni člani ekipe Finacos group (lanski zmagovalec Obarjade, Ilkos, in Goja), ki je imela tudi najštevilnejšo kuharsko ekipo. Sestavljali so jo Uroš Gašparič, Jernej Sagadin, Robi Krajnc, Sebastjan Kolednik, Miran Kolarič, Mitja Kostanje-vec, Janko Jauševec in Darko Gašparič. V ekipi Lions kluba Ptuj, ki jo v tem lionističnem letu vodi Samo Ekart, za nemoten potek Obarjade pa je skrbel vodja in njen idejni oče Slavko Visenjak, so si oddahnili. Pod streho so spravili še en uspešni projekt, njegovega dobrega namena pa ni mogel zmotiti niti dež. MG torek • 25. februarja 2Q14 Reportaža, kronika ŠtajerskiTEBHlK 17 Piše: Uroš Žajdela • Valencia, Katalonija in Aragonija (7. del) Na valovih časa Katalonija Navdušeno zapuščam ri-mljansko-islamsko-rimsko prestolnico Aragonije, prekrasno Zaragozo, saj se pohajkovanje po španski sredozemski obali nezadržno približuje. Brž ko zapustiš Zaragozo, se pokrajina spremeni v preplet polpuščavsko gričevnetega sveta z ogromnimi, bolj ali manj obdelanimi polji. Pritlikavo »bodičasto« podrastje nedvomno kraljuje. Presenetijo me ogromne železne konstrukcije v obliki bikov z izjemno jasnim sporočilom bikoborskega tradicionalizma. Avtocesta vsekakor zagotavlja hitro, a vsebinsko povsem nezaninimvo potovanje po novih deželah. Zatorej se poslovim od globokih ure-znin v naravno okolje. Kmalu me sredi polja pozdravijo kamnite hiške v precej dotrajanem stanju, a s poudarkom na predhodno razgibano življenje. Dandanes ne srečaš žive duše. Nekaj avtomobilov se izgubljeno izogiba plačilu cestnin in nadvse nervozno osvaja izgubljene minute. Majhne romantične cerkve, videne v mogočnih mehiških tevenovelah, polnijo izjemnost naravnih razgledov. Tudi sicer je zelo prisoten občutek nenadnega potovanja po Mehiki. Venomer nas spremlja pogled na očitno ogromno rečno strugo reke Ebro, ki se precej nagajivo vije izza bližnjih gričevnatih vrhov. Srednjeveško močna Ara-gonija, v enajstem in dvanajstem stoletju vsekakor mogo- Foto: Uroš Zajdela Prekrasna hišica v prekrasnem, a surovem okolju čen hegemon pirenejskega polotoka, danes pa avtonomna španska regija, se počasi poslavlja v vzvratnem ogledalu. Prispeli smo v Katalonijo, premnogim poznano zlasti po Barceloni in/ali Lloret de Mar. Katalonija v zadnjem času izkazuje gromozansko željo po samostojnosti in z zanimanjem sem se ustavil v mestecu Lleida, sicer sodi med večja katalonska mesta, z namenon odkrivanja česa drugega kot Barcelone. Suha in vroča provincionalna prestolnica osrednje Katalonije je bila venomer mejno področje med Aragonijo in Katalonijo, kasneje med Španijo in Francijo. Številne pomembne bitke so se odvijale na ravnici pred reko Segre, kamor se razteza pogled iz mogočne trdnjave nad mestom. Strateški položaj in prehod čez mogoč- Romantična cerkev sredi ničesar Foto: Uroš Zajdela no reko sta botrovala izgubi marsikaterega življenja. Mestno središče s sodobnimi ulicami je vzorno urejeno. Čez dan precej življenja, ponoči bistveno manj. Mnogim je Lleida le kraj službovanja. Nekaj trgovinic, ogromno lekarn in številne gostilnice vabijo tisto malo prišlekov. Turistov skorajda ni. Nekaj smernikov me usmeri na bližnji mestni hrib, od koder so stoletja nadzorovali strateški prehod reke. Mnogi plemiči so obogateli na račun reke, številni prodajalci so prospe-rirali, tudi za »nočne« delavke je bilo dovolj dela. Danes je Lleida pozabljena od vseh. Tudi ljudje v svoji provincio-nalni determiniranosti sledijo zgledom vedenja preteklih dni. Hude prijaznosti ni pričakovati. Kratek sprehod po pravljičnih stopnicah kmalu razkrije resnično zgodbo mnogih ubobožanih afriških in vzhodnoevropskih priseljencev, ki v senci drevesa in ob »udobju« dotičnih stopnic na majhnem grelniku pripravljajo »instant« juho. Pod vsakim drevesom je gruča tovrstnih nesrečnikov. »Prišli smo delat na polja, zlasti pobirat paradižnik. Dela je vse manj, nas pa vse več,« pripoveduje eden izmed fantov. Imena ne pove, tudi rojstne države ne izda. Policije se boji kot križ hudiča, saj več kot očitno nima urejenih papirjev. »Dela na poljih več ni, denarja za letalo domov tudi Obnova osrednje katedrale v mestecu Lleida je v polnem zamahu. Foto: Uroš Zajdela nimamo,« pripoveduje. Doda še: »Tako posedamo in iščemo priložnostna dela.« Področje Lleide je poznano po ogromnih nasadih zelenjave in sadovnjakov, ki potrebuje ogromno število sezonskih delavcev. Afriški priseljenci in evropski migranti so seveda več kot primerni za mizer-na plačila ob nepredstavljivo zbodljivih sončnih žarkih in nehigienskih delovnih pogojih. Zavarovanja ne poznajo, bolniške tudi ne. »Ko je delo, delaš, sicer pa preživljaš dneve,« so me poučili. Številni temnopolti brezciljni sprehajalci po mestu dobijo pomen in vlogo. Pravljične stopnice resničnih zgodb me ne presenečajo, vsekakor posledica navidezno nevarne recesije, kamor so nas pahnili vrli bančniki in drugi povzpetneži. Kljub nezavidljivi higieni me vonj po juhi omami. Vendarle nadaljujemo na vrh mestnega hriba, kjer se bohoti mogočen grad z mogočno cerkvijo. Jasen in glasen, žal tudi precej uničen opomnik bogate zgodovine. »La seu Vella« ali stara katedrala je obdana z mogočnim grajskim srednjeveškim obzidjem, katerega temelji segajo v dvanajsto stoletje. Predhodnica današnjih ogromnih cerkvenih zidov je seveda mošeja, saj je bila tudi Lleida med osmim in dvanajstim stoletjem del islamskega nadzora. Mogočna cerkev je, zaradi politično neustreznega delovanja mestnih oblasti v španski nasledstveni vojni, padla v nemilost kralja Filipa V. Slednji je očitno arhitetur-no umetnost nesramno preoblikoval v vojaške barake za več kot 240 let. Proces obnove se postopoma pričenja. Neposredno za cerkvijo domuje-jo ostanki islamske trdnjave »Castel del Rei«, od koder se odpira prekrasne pogled na celotno mesto in zgodovinsko pomembno reko Segre. Lleida me ni očarala kljub razgledom in katedrali. Preveč žalostnih zgodb tava po ulicah mesta in mnogo preveč rasno nestrpnih pogledov lokalnih veljakov se odraža na vsakem koraku. Kje je Španija iz predhodnih tednov, premišljujem ob vožnji iz tega nesrečnega mesteca. Nadaljevanje prihodnjič Torek, 25. februarf Danes goduje Sergej 1707 se je rodil italijanski dramatik Carlo Goldoni, ki je ustvaril poseben lahkoten tip komedije. Napisal je čez sto komedij. 1841 se je rodil francoski mojster impresionizma Pierre Auguste Renoir. 1842 se je rodil nemški pisatelj Karl May. 1898 se je rodil v Tolminu slovenski slikar Ivan Čargo. Umrl je leta 1958. 1904 so na Dunaju odprli razstavo Kluba slovenskih umetnikov Sava. 1937 sta Jugoslavija in Italija podpisali pakt o medsebojnem nenapadanju. Ta sporazum ni preprečil kasnejšega napada Italije, ko je to storila Nemčija. 1948 so na Češkoslovaškem prevzeli oblast komunisti. Sreda, 26. februar Danes goduje Andrej. 1522 je dal španski konkvistador Hernan Cortes obesiti zadnjega azteškega vladarja Cuauhtemoca. 1802 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo. 1846 se je rodil Buffalo Bill, legenda ameriškega divjega zahoda. 1861 je avstrijski cesar Franc Jožef izdal februarski patent, centralistično ustavo. 1909 je Turčija priznala avstro-ogrsko aneksijo Bosne in Hercegovine. 1946 je Skupina duhovnikov tržaško-koprske škofije pred prihodom razmejitvene komisije izdala brošuro z naslovom Razgovori in članki, Primorska duhovščina za SFRJ. 1993 so islamski fundamentalisti hoteli s 550-kilogramsko bombo porušiti stavbo Svetovnega trgovskega centra v New Yorku. Četrtek, 27. februar Danes je svetovni dan gledališča. Danes goduje Gabrijel. 280 se je rodil Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je krščanstvo povzdignil v državno vero in leta 330 izbral Bizanc (Konstantinopel) za svojo prestolnico. 1738 se je rodil v Zagorici pri Bledu slovenski šolnik in filolog Blaž Kumerdej. 1824 je cesar Franc I. imenoval za ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa. 1847 je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani. 1873 se je v revni italijanski družini z dvajsetimi otroki kot osemnajsti rodil operni pevec Enrico Caruso. 1893 so ustanovili v Ljubljani Slovensko planinsko društvo. 1902 se je rodil brazilski arhitekt Lucio Costa, ki je postal najbolj znan po zasnovi novega brazilskega glavnega mesta Brasilie. Petek, 28. februar Danes goduje Roman. 1792 se je rodil baltiški raziskovalec, utemeljitelj embriologije Karl Ernst Baer. 1922 je Britanija razglasila neodvisnost Egipta. 1922 je izšel zakon o zaščiti delavcev, ki je enotno uredil sistem delovnega razmerja v Kraljevini SHS. 1933 je Hitler odpravil ustavno zajamčene svoboščine v Nemčiji. 1943 so podpisali Dolomitsko izjavo, ki je oblikovala razvoj Osvobodilne fronte. 1989 je srbska politika kot odgovor na »Cankarjev dom« organizirala študentske demonstracije pred skupščino SFRJ. Sobota, 1. marec Danes goduje . 1420 so Celjski grofje pridobili dediščino po izumrlih Ortenburžanih. 1692 se je rodil angleški pesnik John Byron. 1720 je švedska kraljica Ulrika abdicirala v korist soproga, princa Frederika I. 1792 - je rojen italijanski skladatelj Gioacchino Rosini, ki je pomembno vplival na več generacij skladateljev, med njimi na Bellinija in Verdija. Napisal je 39 oper, od katerih so najslavnejše Seviljski brivec, William Tell in Othelo. 1868 je umrl Ludvig I. Bavarski. 1840 se je rodil irski izumitelj John Philip Holland, ki je razvil podmornico, ki so jo nato uporabili v ameriški vojski. 1916 so v Južni Karolini v ZDA dvignili starostno omejitev za delo otrok - otroci, zaposleni v tovarnah, predilnicah in rudnikih, so morali biti stari 14 namesto 12 let. 1940 je Hattie McDaniel za svojo vlogo Mammy v filmu V Vrtincu kot prvi temnopolti človek prejela nagrado oskar. 1956 je bil Pakistan razglašen za islamsko republiko. 1960 je v močnem potresu, ki je prizadel maroško mesto Agadir, umrlo okorg 12.000 ljudi. 1992 je bil v Bosni in Hercegovini referendum, na katerem se je večina prebivalstva izrekla za neodvisno državo. Nedelja, 2. marec V Sloveniji je dan civilne zaščite. Danes goduje Albin. 1565 so Španci ustanovili nekdanje glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro. 1796 se je v Polhovem Gradcu rodil slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar. 1807 se je v Bišu pri Ptuju rodil slovenski publicist in narodni buditelj Jožef Muršec. 1810 se je rodil veliki poljski skladatelj Frederic Chopin. 1913 so se makedonski domoljubi po prvi balkanski vojni uprli razdelitvi Makedonije med balkanske zaveznike. 1950 je maršal Jiang Jieshi razglasil na otoku Tajvanu (Formoza) Republiko Kitajsko. 1954 so Američani preizkusili na tihomorskem atolu Bikini prvo vodikovo bombo. 1992 se je na referendumu v BiH 62,78 odstotka prebivalcev izreklo za neodvisnost. Ponedeljek, 3. marec Danes goduje Janja. Goduje tudi Neža. 1735 se je rodil največji poljski pesnik osemnajstega stoletja Ignacy Krasicki. 1772 se je rodil francoski psihiater Jean-Etienne-Dominique Esquirol, ki je prvi združil natančne klinične opise in statistične analize duševnih bolezni. 1809 se je rodil nemški skladatelj, pianist in dirigent Felix Bartholdy Mendelsohn. 1830 so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije. 1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja. 1915 so v Sarajevu obesili Veljka Čubrilovica in Danila Ilica, sodelavca Ga-vrila Principa, ki je v atentatu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. 18 Štajerski1TEDNIK Nasveti torek • 25. februarja 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pred nami so pravi aprilski dnevi Verjetno mnoge pred vami zdaj bolj zanimajo pust, kurenti in krofi kot rastline. Dejstvo je, da se končuje že drugi letošnji mesec, ki je prinesel tudi edini letošnji sneg, žal pa z njim namesto veselja veliko škode, zato je treba počasi začeti migati tudi na vrtu. Pa ne dobesedno. Dnevi bodo oblačni, vmes naj bi sicer posijalo sonce, toda zemlja se ne bo sušila. Zato žal delo na prostem še ni priporočljivo. Zagotovo pa lahko kar nekaj postorimo doma. Načrtovanje, razmišljanje in iskanje novih rastlin so naloge, ki jih lahko opravimo na toplem. Balkonske rastline Dnevi so se že toliko podaljšali, da so nekateri že začeli razmišljati o letošnjih zasaditvah balkonov. V preteklih letih je k nam prišlo ogromno novih rastlin, trenutno pa se bolj nadaljuje trend novih sort med znanimi rastlinami. To me veseli, saj nove sorte prinašajo predvsem nove barve, oblike in odpornost, s samo vrsto rastline pa že znamo ravnati in vemo, kaj jim ustreza. Novi trendi sajenja ne prinašajo veliko novega, kar se tiče mešanih, razgibanih in pisanih zasaditev. Vrtnarji pogosto ponujajo celo eno sadiko, ki pa je že kombinacija dveh ali treh različnih barv iste vrste ali celo kombinacija različnih vrst. Torej, pisana korita so že vedno tista, ki bodo najbolj pritegnila poglede. Bi pa vseeno priporočala, da ob izbiri vrst in predvsem barve korit upoštevate barvo fasade hiše. Zal so se v zadnjih letih zelo uveljavile zelo močne, skoraj fluorescen ne barve fasad, ki ne dopuščajo veliko izbire pri izbiri barv zasaditev balkonskega cvetja. Lahko pa z umirjeno, ne preveč pisano barvo zasaditve umirite žareče barve fasade. Barve, ki umirjajo, sta predvsem bela in zelena. Mlečne, mogoče izprane barve fasade pa popestrimo z rumenimi, oranžnimi in seveda Slovencem še vedno najljubšimi rdečimi zasaditvami. Vendar je Foto: Miša Pušenjak Kombinacija za sončne balkone: zmajevo listna begonija, grmičasta bazilika in bršljanasto listna grenkuljica, ki pa ne prenaša najhujše vročine; tam namesto nje sadimo pisanolistni afriški smilj. kljub vsemu najpomembnejše to, da bodo vaše cvetlice všeč predvsem vam. Zato sadite korita tako, da boste zadovoljni z njimi. Najpogosteje se sprašujemo, katere rastline so najbolj odporne. Odpornost je seveda odvisna od lege. Za zelo izpostavljene, sončne lege še vedno priporočam bršljanke, saj te odlično prenašajo tako sončno obsevanje kot veter in močnejše nalive. Vendar lahko tudi pri bršljankah danes dobimo veliko različnih sort, zato si predvsem zapomnite, katero sorto ste sadili, ne samo barvo rastline. Br-šljankam lahko dodamo večino okrasnih trav, najlepše pa bodo Foto: Miša Pušenjak Moderna zasaditev za zaščitene lege na soncu: sončna vodenka iz serije fanfare, pisanolistni grobelnik primavera princess, pi-sanolistna ščetinasta perjanka sky rocket in bršljanosto listna grenkuljica, trdoživa zasaditev, ki je prenesla tako najbolj vroče poletne dneve kakor hladne spomladanske noči. Zdravstveni nasveti Sinuzitis (1. del) Sinusi so majhni zračni prostori (votlinice) v lobanji. Nahajajo se za nosom, očmi in lici. Razširjajo se v nos, kar omogoča, da iz njih odteka sluz in lahko zrak normalno kroži, pri čemer imajo pomembno vlogo migetalke na površini sluznice, ki z usklajenimi gibi čistijo vsebino sinusov. Sinuzitis je vnetje sluznice obnosnih votlin in nastane zaradi alergije ali pa virusne, bakterijske oz. glivične okužbe. Med okužbo in oteklino tkiv v nosu in zgornjih dihalnih poteh se ozek prehod med sinusi in nosom lahko zamaši. Sinuzitis se lahko pojavi v katerikoli od štirih skupin obnosnih votlin. Lahko je akuten (kratkotrajen, traja do tri tedne) ali kroničen (dolgotrajen). Za sinuzitis je značilno vnetje in otekanje nosne sluznice ter ozke sluznične špranje med nosom in sinusi. Poleg otekline je moten transport sluzi in bakterij s pomočjo migetalk iz sinusov. Takrat sluz iz njih ne more od- tekati, zaradi česar se poveča tlak v sinusih. To občutite kot zaprtost in oteklost dihalnih poti. Če se nekaj ur ali celo dni sinus ne zrači in ne čisti, nastane toplo in s sluzjo napolnjeno okolje, ki je odlično gojišče za bakterije. Razvije se gnojni sinuzitis. Sinuzitis se tako pogosto pojavi kot zaplet pri prehladu, tveganje pa povečajo tudi nekatera bolezenska stanja: alergije, nosni polipi, nepravilno raščen nosni prekat, zobne infekcije in gastroezofagealni refluks. Simptomi Znamenja akutnega in kroničnega sinuzitisa so v splošnem podobna: občutljivost in oteklina nad prizadeto obnosno votlino ter občutek polnosti v bolečih sinusih. Drugi znaki pa so večinoma odvisni od tega, kateri sinus je obolel. Pri sinuzitisu čeljustne votline je značilna bolečina v licih tik pod očmi, bolečina v zgornji čeljusti in v zgornjih zobeh. Vnetje čelnega sinusa povzroči hud glavobol v predelu Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. čela, temena ter za očmi. Bolečine se značilno okrepijo ob kihanju, napenjanju, čiščenju nosu in pri predklonu. Tudi nos se zamaši in sčasoma bistri izcedek iz nosu postaja vse gostejši, bolj rumene in na koncu zelene barve. Okus in vonj postajata slabša, bolniku se kašelj okrepi običajno v večernih urah. Poleg tega ne smemo spregledati s si-nuzitisom povezane bolečine v ušesih, vnetje grla, slab zadah in stalne utrujenosti. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj v družbi ščetinaste ali dlakave perjanke. Prva ima cvetove, ki se ne povešajo, so pokončni in najlepši v poletnem vetru. Druga pa ima bolj dlakave, mehke, po-vešajoče cvetove. Ščetinasta perjanka ima lahko zelene ali rdeče liste, lani pa so prišle k nam tudi sorte s pisanimi listi, kot je »sky rocket«, ki ima tudi nekoliko rdečkasto obarvane cvetove. Ta sorta se odlično obnese tudi v polsenčnih legah, čeprav jo tudi močno sonce ne požge. Zanimivo v kombinacijah na močnem soncu je tudi purpurno biserno proso, trava, ki nekoliko spominja na koruzo. Poleg trav so lahko lepe kombinacije tudi s sredozemsko trajnico gauro. Pri njej je treba paziti le, da je spomladi ne pre-hladimo, da zraste dovolj hitro in je sprva ne prerasejo večje sosede. Robove korit lahko zasadimo s povešajočim, pisanolistnim visečim abutilonom ali po domače javorjem. Ta na soncu ob primerni negi, zalivanju in gnojenju zraste do velikih dimenzij, tudi prek dveh metrov. Te rastline bodo prenesle tudi najhujše razmere. Vsem, ki se borijo z vročino na balkonih, svetujem, da se odločijo za korita z vodno rezervo. Še vedno na močnem soncu, a ne tako izpostavljene vetru in poletnim nalivom, pa bodo uspevale številne druge lepotice. Med njimi še vedno priporočam begonije, ki uspevajo tudi na soncu. Na prvem mestu je po moji oceni begonija zmajeva krila. Uspešno je nadomestila bujne in občutljive surfinije in tradicionalne bršljanke. Ni občutljiva, obnesla se je tudi v lanskem, deževnem poletju. Le nekoliko težje jo je kombinirati z drugimi, modnimi rastlinami, saj mnoge preraste. Dobimo jo v rdeči, rožnati in beli barvi. Obstajajo tudi take, ki imajo rjavkaste liste. Priporočam jo prav vsem, ki si želijo veliko cvetja, nimajo pa veliko časa za oskrbo. Z njo kombiniramo samo bujno rastoče trave, kot je biserno proso (navzgor rastoča trava) ali ščetinasta perjanka. Med Foto: Miša Pušenjak Zeliščna košara je lahko na kuhinjskem oknu ali ob vrtnem žaru. povsem novimi strukturnimi rastlinami pa lahko k tej bujni lepotici kombiniramo konjsko grivo. Ta nenavadna rastlina hiti v višino, zato jo večkrat pore-žite. S tem boste dobili gosto, puhasto pernato rastlino, ki jo posadite v ozadje korita. Pore-zane veje uporabite v šopkih, saj nekoliko spominjajo na naš asparagus. Za povešajočo ozadje begonije zmajeva krila lahko poskrbijo povešajoči javorji (abutiloni) z različnim cvetjem, rumeno ozadje ji lahko naredi drobnocvetna kasija, najpogosteje ob begonijah zmajeva krila srečamo sladki krompir, podajo pa se vse barve listja. Še ena begonija odlično uspeva tako na soncu kot v nekoliko bolj senčnih legah, to je bolivij-ska begonija. Zdaj je na razpolago že veliko število različnih sort, še vedno pa so najbolj cvetoče in odporne živo rdeče. Danes lahko ljubitelji starejših rastlin kupijo tudi vodenke, ki uspevajo na soncu, samo povprašati morate po njih. Vendar ne bodo dobro uspevale, če ne bodo imele dovolj sonca. Zato pa je dobro, da balkonsko cvetje kupujemo pri vrtnarjih, kjer nam znajo pomagati, svetovati in najti to, kar želimo. Lepe dopolnilne rastline zgoraj omenjenim lepoticam so tudi grobelniki. Imajo samo eno napako: spomladi rad kakšen propade, pa tudi poleti, če pozabimo na zalivanje. Sicer pa njihovi beli slapovi cvetja umirijo premočne barve fasad, lepo se podajo k rdečim, vijoličnim ali rumenim zasaditvam in so ena najbolj uporabnih novosti zadnjih let. Lani je k nam prišla še sorta s pisanimi listi, ki je bolj umirjene rasti. Tudi beli mlečki so v zadnjih letih osvojili naša srca, še posebno so primerni kot dopolnilo bršljankam, vendar ne na najbolj izpostavljenih legah. Ker so novejše sorte bolj kompaktne, s tem pa tudi manj razraščene, je k bršljankam bolje saditi nekoliko starejše sorte. Pri mlečkih je treba paziti, da jih spomladi ne prehladimo. Zato jih ne sadimo okrog prvega maja kot druge rastline. Na toplem naj ostanejo kar do sredine maja. V korita, kjer bodo rasli, pa »posadimo« samo prazne lončke. Tako ne bo težav ob dodatnem sajenju med že nekoliko razrasle preostale rastline, ko bo za mlečke dovolj toplo. Še nekaj je postalo zelo modno, to je sajenje zelenjadnic med balkonske rastline. Tako se lahko odločite za sajenje posebnih sort paradižnika, paprike, pisanega mangolda ali blitve, listnatega ohrovta, tudi fižol ni nič nenavadnega v cvetličnih zasaditvah. Med balkonske lepotice sadimo tudi zelišča, sama čisto vedno posadim tudi grmičasto baziliko, ki se veliko bolje obnese tudi v vlažnem poletju kakor pisanolistne vrste, prav tako pa jo lahko uporabimo v kuhinji. Nasadite si lahko tudi vsa druga zelišča in korita z njimi postavite na kuhinjsko okno ali v bližino žara, da se boste samo sklonili in z njimi začinili meso na poletnih piknikih. Miša PUŠENJAK torek • 25. februarja 2Q14 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 19 S svetovne glasbene scene To je to Na samem začetku današnjih glasbenih novic ponujamo dobro novico za vse ljubitelje legendarnega britanskega pevca Billyja Idola. Rock ikona iz zlatih glasbenih osemdesetih bo po štirih letih, kolikor je minilo od njegovega prvega koncerta pri nas, znova obiskal našo prestolnico. Povedano bolj natančno koncert se bo zgodil 24. junija v ljubljanski Hali Tivoli. Obetamo si lahko nepozaben glasbeni večer v katerem verjetno ne bo šlo brez njegovih največjih uspešnic, Hot in the City, White Wedding, Eyes Without a Face, Flesh for Fantasy, To Be a Lover, Sweet Sixteen in Mony Mony. Z vsemi omenjenimi uspešnicami Billy Idol že več kot tri desetletja sodi med največja imena sodobne popularne glasbe. 26. junija bo torej v našem glavnem mestu zagotovo vroče. Pred dnevi so v londonski O2 areni podelili letošnje britanske glasbene nagrade (BRIT Awards 2014). Z dvema osvojenima nagradama sta letos za-blesteli zasedbi One Direction in Arctic Monkeys. Slednji se lahko pohvalijo, da so že tretjič zmagali v konkurenci med najboljšimi britanskimi skupinami, prav tako tretjič pa so prejeli tudi nagrado za najboljši album (AM ). Nagrado za najboljšega britanskega solo izvajalca je prejel legendarni David Bowie, v ženski konkurenci pa je ome- arctic monkeys Arctic Monkeys Foto: musiclipse.com njena nagrada pripadla Ellie Goulding. Na prireditvi, ki jo je vodil komik James Corden smo videli številne zanimive nastope, saj so se predstavili nekateri največji glasbeni zvezdniki, kot so Arctic Monkeys, Katy Perry, Be-yonce, Lorde, Bruno Mars, Ellie Goulding, Bastille, Rudimental, Pharrell Williams in drugi. Zmagovalci Brit Awards 2014: Najboljši britanski solo izvajalec: David Bowie Najboljša britanska solo izvajalka: Ellie Goulding Najboljša skupina: Arctic Monkeys Najboljši britanski novinec: Bastille Najboljši britanski singel: Waiting All Night skupine Rudimental feat. Ella Eyre Najboljši britanski album: AM skupine Arctic Monkeys Najboljši videospot: One Direction Najboljši mednarodni moški solo izvajalec: Bruno Mars Najboljša mednarodna ženska solo izvajalka: Lorde BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. DARK HORSE - KATY PERRY FT. JUICY J 2. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS 3. TALK DIRTY - JASON DERULO FT. 2 CHAINZ UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. RATHER BE - CLEAN BANDIT FT. JESS GLYNNE 2. STAY THE NIGHT - ZEDD FT HAYLEY WILLIAMS 3. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS NEMČIJA 1. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS 2. I SEE FIRE - ED SHEERAN 3. ATEMLOS DURCH DIE NACHT - H. FISCHER Najboljša mednarodna skupina: Daft Punk Največji globalni uspeh: One Direction Najboljši po mnenju kritikov: Sam Smith Najboljši britanski producent: Flood in Alan Moulder Brian Johnoson frontmen legendarne avstralske rock skupine AC/DC je potrdil, da načrtujejo novo studijsko ploščo. Bolj intenzivno naj bi na že 16. studijskem projektu začeli delati v maju, ko se bodo odpravili na snemanje v Vancouver. V drugi polovici leta pa bo ob 40. obletnici njihovega delovanja sledila še velika koncertna turneja. Za vsako leto svojega delovanja obljubljajo po en koncert. Zadnji studijski izdelek Black Ice, ki je povzročil pravo "razdejanje" na ameriških glasbenih lestvicah, so izdali leta 2008. Takoj zatem so se podali na veliko triletno turnejo, v okviru katere so zaslužili skoraj 320 milijonov evrov. Zahvaljujoč Kyle Minogue ostajamo v deželi tam spodaj. Ta avstralska pop zvezdnica je namreč slab mesec pred izidom svojega novega albuma Kiss Me Once predstavila delčke 11 novih skladb, ki jih je uvrstila na novi album. Med njimi sta tudi že objavljeni skladbi Into The Blue in Beautiful, slednjo je posnela skupaj z Enriquejem Iglesiasom. Album Kiss Me Once bo naslednik njenega za- dnjega albuma Aphrodite iz leta 2010. Z omenjenim albumom se je Kyle po bitki z rakom na dojki tudi uspešno vrnila na glasbeno sceno. Nova plošča je nastala pod okriljem nove založbe Roc Nation, ki je v lasti ra-perja Jay-Z-ja. Z menjavo založbe Kyle očitno odločno napada tudi ameriško glasbeno tržišče, na katerem doslej ni bila tako uspešna kot v rodni Avstraliji in Veliki Britaniji. Seznam skladb na albumu Kiss Me Once: 1. Into The Blue 2. Million Miles 3. I Was Gonna Cancel 4. Sexy Love 5. Sexercise 6. Feels So Good 7. If Only 8. Les Sex 9. Kiss Me Once 10. Beautiful 11. Fine ®@® Z novim albumom Wanderlust se je na svetovno glasbeno sceno vrnila znana britanska pevka in manekenka Sophie Ellis-Bextor. Večina ljubiteljev glasbe se je zagotovo spomni po njeni veliki svetovni uspešnici Murder on The Dance Floor. Nov album je napovedala že ob koncu lanskega leta, ko je izdala prvi singel z naslovom Young Blood, za katerega je posnela tudi videospot. Album Wanderlust, na katerega je uvrstila pretežno zasanjana in romantična besedila, je že njeni peti studijski izdelek. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vojske Gledam ta planet in se čudim. Predvsem temu, česa vsega smo sposobni ljudje storiti en drugemu. Eden največjih fenomenov se mi tako zdijo vojne. Tega, da je ena skupina ljudi sposobna zmasakri-rati drugo skupino, ne da bi velikokrat sploh vedela natanko, zakaj. Vsi smo namreč na tem enem planetu, vsi smo ljudje, bolj ali manj enaki, pa smo se kljub vsemu sposobni poklati. Vsak razumen človek se seveda vpraša zakaj? Kako do tega pride, kako je to mogoče? Do točke, ko se določena vojna začne, namreč vsi vemo, da lahko brez posebnih težav delujemo ter sodelujemo z drugimi ljudmi. Četudi nam morda niso povsem po godu, četudi se z njimi nujno ne strinjamo. Med vojno se pa to spremeni. Vsak se postavi na eno stran, vmes pa se potegne črta nacionalnosti, kulture, barve kože ali katerekoli druge irelevantne razlike. Postanemo mi proti onim. A kljub temu, kako do tega pride? Če bi moral uganiti, bi rekel, da s hujskanjem. Bodisi medijev, bodisi politikov, oziroma oblastnikov. Kogarkoli, ki ima moč ter močne lastne interese. Ljudje pričnejo takšnim prigovarjanjem počasi (ali pa tudi ne tako počasi) verjeti in še preden se dodobra zavejo, že bombardirajo xy državo. Napadi in ubijanje se jim naenkrat več ne zdijo sporni, še več, za slednje bodo celo našli opravičila. Sposobni bodo tega, kar se jim je še pred nedavnim zdelo nemoralno ter nedopustno. Kaj kmalu ljudje postanejo sovražniki s svojimi prijatelji, sosedi pričnejo klati sosede, nihče pa ne ve, kako je do vse norije sploh prišlo. V tem pogledu vidim vojno kot spiralo, po kateri se spustimo ter nato po njej drsimo do absolutnega konca. Dokler ni vsaka najmanjša zamera iz najbolj oddaljene preteklosti maščevana. Dokler ni zadnje oko iztaknjeno. Bolj ali manj večina sodelujočih v vojni na razumskem nivoju ve, da je vse skupaj nesmiselno, da je vse skupaj popoln absurd in neumnost, a tega ne morejo ustaviti. Kljub temu, da od vojne, z izjemo redkih, nihče na nobeni strani nima koristi, se streljanje nadaljuje ... Dan za dnem zaradi političnih odločitev nekaj posameznikov. Kakšno korist pa ima konec koncev od klanja kak dvajsetletnik na eni ter osemnajstlet-nik na drugi strani? A kdo zares verjame, da se bojujeta eden proti drugemu? Seveda ne ... preprosto izpolnjujeta "dolžnost", ki jima jo je naložil najbolj okičen član plemena, sam seveda nikdar na bojišču. Mislim, da se (splošno gledano) človeški posamezniki ne želimo sami po sebi med seboj pobijati. Bolj kot to se mi zdi, da smo žrtve hierarhičnih struktur lastne družbe, ki omogoča sila preprosto manipulacijo množic. Tukaj je vseeno ali govorimo o religijah, o politiki ali o čem tretjem. Gre zgolj za hierarhično koncentracijo moči. Mislim, da povprečnim ljudem ne glede na to, od kod so, ni posebej težko sodelovati med seboj, če le ni pretiranih otokov moči med njimi. Konec koncev smo vsi ljudje enaki, z enakimi željami in potrebami. Morda ne bi škodilo, če bi se tega večkrat spomnili. Matic Hriberšek t V Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. HAPPY - PHARREL WILLIAMS 2. DEMONS - IMAGINE DRAGONS 3. ORDINARY LOVE - U2 4. CAN'T REMEMEBER TO FORGET YOU -SHAKIRA ft. RIHANNA 5. DO WHAT YOU WANT - LADY GAGA ft, R.KELLY 6. XO - BEYONCE 7. TIMBER - PITBULL FT. KE$HA 8. JUBEL - KLINGANDE 9. LOSING SLEEP - JOHN NEWMAN 10. LIFE'S FOR THE LIVING - PASSENGER 11. STORY OF MY LIFE - ONE DIRECTION Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 25. februarja 2Q14 Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK debrecenski tokany*, ocvrte miške SREDA kisla repa, zabeljen fižol, žemeljni narastek ČETRTEK krompirjeva omaka, hrenovke PETEK korenčkova kremna juha, ribje polpete, krompirjeva solata SOBOTA kuhano meso iz razsola, endivija v solati, jabolčno orehovo pecivo** NEDELJA kurja juha, pečen piščanec, široki rezanci, motovilec, krofi PONEDELJEK ričet s prekajenim mesom, pohorska omleta **Debrecenski tokany Sestavine: 1/2 kg govedine, 3 žlice olja, 1 srednje velika čebula, 5 dag prekajene slanine, 10 dag preka-jene klobase, 1 zelena paprika, 1 paradižnik, strok česna, malo soli. Na olju popečemo na kocke narezano slanino, dodamo drobno narezano čebulo in česen in popražimo. Dodamo na majhne trakove narezano goveje meso, mešamo in pri-lijemo malo vode. Previdno solimo (saj sta slana klobasa in slanina), pokrijemo in na manjšem ognju dušimo. Občasno pomešamo in po potrebi prilijemo vodo. Preden je meso mehko, dodamo na krhlje narezana paradižnik in papriko ter na kolesca narezano klobaso in dušimo do mehkega. **Jabolčno orehovo pecivo Sestavine: 1,5 čajne skodelice naribanih jabolk, 1 čajna skodelica zdroba, 1 čajna skodelica mletih orehov, 1 čajna skodelica sladkorja, 1/2 vrečke pecilnega praška, 1 vanilijev sladkor, 1 celo jajce, 2 dl hladnega mleka, 1 kavna skodelica olja; preliv: 1 jedilna žlica mleka, 1 jedilna žlica vode, 1 jedilna žlica sladkorja, 1 kavna žlička margarine, 100 g zdrobljene jedilne čokolade. Zmešamo jabolka, zdrob, orehe, sladkor, pecilni prašek in vanilijev sladkor. Dodamo jajce, mleko in nazadnje olje ter premešamo. Maso vlijemo v pekač (velik okrog 40x25 cm) in pečemo pri 200 stopinjah približno 30 minut. Za preliv združimo vse naštete sestavine in jih ob mešanju segrevamo, dokler se ne raztalijo. Prelijemo ohlajeno pecivo. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Foto: ASV LINGVISTKE Na mednarodnem kongresu lingvistike se pogovarjajo, kako naj z lepimi besedami imenujejo penis. Nemka predlaga: »Naj bo zavesa, saj pade po vsakem dejanju.« Angležinja: »Naj bo gentleman, saj stoji pred vsako damo.« Francozinja predlaga: »Naj bo opravljivec, saj gre od ust do ust.« Slovenka pa reče: »Naj bo gverilec. Nihče ne ve kdaj pride, pa tudi tega ne ali od spredaj ali od zadaj.« ©©© INVALID Sodnik obtoženki:«In vi pravite, da vas je tale gospod udaril? Saj je invalid, skorajda nepo-kreten!« »Ko me je udaril, še ni bil invalid!« ©©© ČUDEŽ Župnik je potoval preko meje v tujino. Carinik mu je pregledal prtljago in ga vprašal: »Gospod župnik, kaj pa imate tukaj v steklenici?« »Blagoslovljeno vodo!« je odgovoril župnik. Carinik mu ni verjel na besedo in je povonjal vsebino. »Toda, saj v steklenici je žga- nje!« »Joj, za to pa nisem jaz kriv!« se je branil župnik. »Bog je verjetno spet storil čudež!« ©©© RADOVEDNEŽ Ali ni lepo nebo, draga moja? je vprašal fant dekle, medtem ko sta ob sončnem zahodu ležala na obali jezera. »Ja, lepo nebo je.« »Ali si tudi ti zadovoljna, da sva tukaj na počitnicah?« »Seveda sem.« »Ali je tudi tebi tako pomembno, da si v moji družbi, kot je meni pomembno, da sem v tvoji?« »Seveda, dragi.« »Ali bova vedno tako srečna, kot sva danes?« »Bova, seveda bova.« »Bova imela tudi otroke?« »Če boš toliko govoril in nič naredil, zagotovo ne.« ©©© ČAKALNICA Potnik na železniški postaji čaka na vlak, ki ima ob prihodu dve uri zamude. Ves razjarjen je, ko je slišal obvestilo po zvočniku, odšel k prometniku v pisarno in ogorčeno dejal: »Zakaj sploh delate vozne rede, če vlaki vedno zamujajo?« »Saj zato smo pa zgradili čakalnico!« je rekel prometnik. 3626 LASTNIK OPEKARNE RANJENOST Z UGRIZI BISER Z NAPAKAMI PISANA PAPIGA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC LADD MODEL CITROENA NAŠ BALETNIK OTRIN KRAJ PRI VEL. BLOKAH OBTEŽILO ZA SVINJE POT NA TRIGLAV MEŠALNIK CANKAR NAŠ HOKEJIST ZUPANČIČ LOVILEC ISKER OP. PEVEC (ENRICO) LOJZE LEBIČ INDUSTRIJSKA RASTLINA DIRIGENT (ŠLOMO) PODTALNO DELOVANJE DODATEK, PRILOGA KAR NI JAZ GRŠKI OTOK ANTIČNO RAČUNALO ZAČETNA ČRKA ANGLEŠKA COLA KRALJ GORSKIH VIŠAV REKA V MANDŽURIJI ROD MAČK NASELJE V DALMACIJI TELIČEK OBLIKOVALEC SPLIT POLJSKA CVETICA MESTO V PROVANSI 18 UROŠ ROZMAN NOVINARKA GIROTTO OLGA TKAVC LIDIJA TAVČAR ORODJE ZA SEKANJE ZDRAVILO ZA VDIHAVANJE NEMŠKI ŠAHOVSKI VELEM. (LUTZ) VELIKA MORSKA RIBA POLENOVKA LASTNOST ZRITEGA RUSKI ADMIRAL (FJODOR) 3 UGANKARSKI SLOVARČEK: APT = mesto v francoski Provansi, ESPIG = nemški šahovski velemojster (Lutz), KLATO = obtežilo za svinje, LITKE = ruski admiral (Fjodor), MINC = izraelski dirigent (Šlomo), TOLTEKI = nekdanje mehiško ljudstvo, ULAKA = kraj pri Velikih Blokah. '3)1111 'ISOUdZ 'V>1Sdl '9ldS3 '10S0d3V '0V>13S 'VNVIdO 'm IsrvN -IAI3SO 'iS 'd01V3d>1 '>1331 'NIN 'N3N 'VVTIVIOINI 'W9V 'V1V931I 'ONIIAI 'NVl '11 'AOlOdVISI 'VOdVIAlOVI 'WVin 'CMI 'dVNdV>13dO 'd31N010A '±>1103 '1393d 'OJVdl '131dS :ouABJopoA 3MNVZIHM 31A3IIS3H torek • 25. februarja 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se... ... da velik uspeh na olimpijskih igrah žanje tudi slovensko podjetje, ki za tekmovalce izdeluje tekaške čevlje. Hvalijo se, da je bilo v slovenskih čevljih doslej osvojenih 12 medalj, med njimi tudi zlata, ni pa povsem jasno, ali imajo zasluge za slovenske čevlje tudi Kitajci. ... da kidričevski aluminijski gigant sledi trendom okolja, saj naj bi se pričeli ukvarjati z lesom. Mnogi menijo, da se ponavlja zgodovina, saj naj bi ponovno upravičeno zaživel izraz 'šumarji'. ... da imamo v naši državi tako sistemsko korupcijo, da ni nobena sistemska korupcija tako zapletena sistemska korupcija, kot je zapletena naša sistemska korupcija. In poleg nekaterih politikov že vrabci na veji čivkajo, da lahko spremembe naše sistemske korupcije dosežemo le s sistemskimi spremembami; z drugimi besedami, s spremembami sistema. ... da postajamo Poetovionci v slovenskem prostoru spet vse pomembnejši. Mlademu državnemu sekretarju in poslancem z našega območja se bosta (kot kaže) pridružila še ministrica in minister. in morda še kdo. . da so tudi na nedavni ustanovni skupščini državne zveze brigadirjev v našem najstarejšem mestu lahko samo žalostno ugotovili: to kar so mladi nekoč gradili, so tajkuni sedaj pograbili. ... da se v naši državi moraš samo javiti za kakšno vidnejšo politično kandidaturo, pa boš lahko izvedel vse, kar še ne veš o sebi . ... da si je Dejan Zavec prejšnji teden zelo oddahnil: če ne bo našel primernega tekmeca v tujini, se lahko v vsakem trenutku obrne na Zorana Predina... Spektakel je zagotovoljen... Vidi se... ... da so znano Poetovionsko kulinarično humanitarno in družabno prireditev nekateri vzeli preveč osebno; medtem, ko so eni do onemoglosti kuhali, so se ga drugi do onemoglosti... nadevali, tako, da jim tudi pogon na vse štiri ni pomagal. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo : r ' i m. Li I m\ ■ • •• i •'V . ' L- . r< n 2. J . í ■ - v .''Nv; 'i ■ ' iV 1 '■ '—t^ V* f <•■>, -v «• -i f » A . M ^ ^ • f * - , ... . - • ..i,^ H < \ V K . ■ r' ■ * i f, "T t Foto: Marina RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 3. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Anej Marin, Gorišnica. Iskrice Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo našega mačka Toma, ki opazuje in čaka plen - grlice. Fotografija je nastala v Podgorcih,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica posnetka Marina. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 8 4 7 1 2 3 7 4 8 4 6 7 6 1 8 7 4 2 1 4 9 8 6 5 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©© €€€ GGG Bik vvv © €€ G Dvojčka VV ©©© € GGG Rai V ©© €€€ G Lev VV ©©© € GG Devica VVV ©© €€€ GGG Tehtnica VV ©©© €€ G Škorpijon VVV © €€€ GG Strelec VV ©© €€€ G Kozorog VVV ©©© € GG Vodnar V ©© € GGG Ribi VVV © €€ GG (Vir: www.pregovor.com) »Ni rešitve V obilici besedi.« Slovanski pregovor »Prvi človek, ki je nasprotnika zadel z žalitvijo namesto s kamnom, je bil začetnik civilizacije.« Sigmund Freud »Kar misliš reči, reci jutri.« Japonski pregovor »Če lahko zaslužiš srebro z govorjenjem, lahko zaslužiš zlato z molčanjem.« Grški pregovor »Da bi držali besedo, je najbolje, da je sploh ne damo.« Napoleon Bonaparte »Človek si je izmislil govor, da zadovolji svojo notranjo potrebo po pritoževanju.« Lily Tomlin »Preveč besed je premalo misli.« Stanislav Šimič »Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel.« Henry Ward Beecher Rebus Rešitev iz prejšnje številke: PRISTOPNA IZJAVA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 25. februarja do 3. marca 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna sporočila torek • 25. februarja 2014 Častna pokroviteljica 54. Kurentovanja mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade Republike Slovenije Cestno podjetje Ptuj Odern dTZ.iZ™"." ZAVAROVALNICA MARIBOR Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija m\ kurentovanje 2. februar - 4. marec 2014 Osrednji dogodki 22. februar - 4. marec www.kurentovanje.net EtnoFest ArtFest KarnevalFest V HypoGroup ALPE ADRIA "•jGP PROJECT ING Od 13. februarja do 21. marca Galerija Magistrat, Razstavišče FO.VI 2, Mestno gledališče Ptuj MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2014 Velika otvoritev razstav ter podelitev nagrad, bo v petek 28. februarja, ob 14. uri pred Mestno hišo na Ptuju. Od 3. februarja do 4. marca Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Mladinski oddelek RAZSTAVA PUST Od 21. februarja do 4. marca Zgodovinski arhiv Ptuj, Vičava 5 KO ZAVLADA PTUJU KURENT Razstava bo odprta vsak delovnik od 8. do 15. ure. Od 21. februarja do 5. marca FOTO NATEČAJ »2. FOTOFEST« Fotografski natečaj se bo zaključil z razstavo, katere otvoritev bo 26. marca 2014 v galeriji Magistrat. Od 22. februarja do 2. marca Kava bar Florjan FOTOGRAFSKA RAZSTAVA KURENTA IN PUSTNIH LIKOV TER RAZSTAVA PUSTNIH KROFOV TOREK, 25. februar Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / ORAČI Ptujska mestna tržnica, ob 17.20 PUST ZA MLADE Otroci se bodo našemljeni in s pustno vsebino predstavljali obiskovalcem (Vrtec Ptuj) Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / MURDERED MUFFIN, PTUJ SREDA, 26. februar Karnevalska dvorana, ob 10. uri DRUŽABNO SREČANJE IN PLES INVALIDSKIH ORGANIZACIJ PODRAVJA IN OKOLICE Študijski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ob 17. uri NAJLEPŠE NAGRAJENE MASKE NA PTUJSKEM KARNEVALU / RAZSTAVA Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ob 17. uri PUSTNA PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE Hotel Primus, Klub Gemina XIII, Pot v toplice, ob 17. uri TRADICIONALNO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V SODELOVANJU Z VRTCEM PTUJ Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / JUREK IN RABOLJ, POBREŠKI PLESAČI Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / JABOLČNI ŠTRUDL, MARIBOR ZDRAVA TELE&S'"S.- ČETRTEK, 27. februar Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / DORNAVSKI CIGANI, BABA NOSI DEDA Ptujska mestna tržnica, ob 17.20 PUST ZA MLADE Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / CAREVI, VARAŽDIN Ptujska mestna tržnica, od 20. do 23. ure ZOMBI PARTY z DJ STANČEM PETEK, 28. februar Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM / KOPJAŠI, PLOHARJI Ptujska mestna tržnica, ob 17.20 PUST ZA MLADE Ptujska mestna tržnica, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / THE FAKERRS, LJUBLJANA Mestno gledališče Ptuj, ob 19. uri 9. LIKOVNA KOLONIJA BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE Center interesnih dejavnosti Ptuj, ob 22. uri PUSTNI DISKO ŽUR SOBOTA, 1. marec Vrazov trg, Slovenski trg in Mestni trg, Ptujska mestna tržnica od 10. do 13. ure KULTURNI PROGRAM, POSVEČEN URBANI KULTURI MASKIRANJA Vrazov trg, ob 10.30 MESTNI PUSTNI KORZO Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg, ob 10. in 11.30 ZRCALCE Ptujska mestna tržnica, od 17. do 20. ure ETNO ROCK FEST / ASHINE, PTUJ Ptujska mestna tržnica, od 20. do 23. ure UVETURA V SOBOTNO NORO PUSTNO NOČ S SKUPINO POK Karnevalska dvorana, od 20. do 4. ure VELIKI KARNEVALSKI BAL Športni center Campus, ob 20. uri KURENTANC 2014 NEDELJA, 2. marec Mestni trg, ob 13. uri MEDNARODNI KARNEVALFEST -54. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA Osrednji dogodek Kurentovanja na Ptuju. Na povorki se bo v svojih opravah, kreacijah in koreografijah ter doživljanju karnevalskega duha, predstavilo več kot 4000 udeležencev iz Slovenije, Albanije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Rusije in Srbije. Predstavili se bodo tudi dosedanji princi ptujskega karnevala, etnografske pustne skupine z Dravsko-Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, pihalne godbe, osnovne šole ter mnoge karnevalske skupine. Izbor in nagrajevanje najlepših in najbolj domiselnih karnevalskih skupin bo potekal po končani povorki v Karnevalski dvorani. Ptujska mestna tržnica, od 12. do17. ure PUSTNI DOBRODELNI BAZAR I tki Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. PONEDELJEK, 3. marec Mestni trg, ob 10. uri MEDNARODNA SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV Po mestnih ulicah in trgih se bodo sprehodile maškare iz vrtcev Ptuj, Slovenije in sosednjih držav. Karnevalska dvorana, od 16. do 19. ure VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z ČARODEJEM GREGOM Mestni trg, od 17. do 17.40 Ptujska mestna tržnica, od 17. do 18. ure KULTURNI PROGRAM ZA MLADE Ptujska mestna tržnica, ob 17.20 PLESNI JAM Predstavitev plesnih klubov: Mambo, Mainstream in Moreno / glasba DJ Stanč. Mestni trg, od 18. do 20. ure ETNO ROCK FEST / CVETLIČNIKI, PTUJ Slovenska kinoteka, Ljubljana, od 18. ure dalje PTUJSKA DEŽELA: KURENTOVANJE IN PUST NA FILMSKEM PLATNU V SLOVENSKI KINOTEKI TOREK, 4. marec Mestna hiša, Velika sejna soba, ob 11. uri IZREDNA PUSTNA SEJA MESTNEGA SVETA Ptujska mestna tržnica, ob 13. uri SLOVO OD PUSTA Z ANSAMBLOM BRATOV BELŠAK Ptujska mestna tržnica, ob 17. uri POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI Ptujska mestna tržnica, ob 17. uri ZADNJE SLOVO OD PUSTA S SKUPINO CAREVI Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo na pokriti ptujski mestni tržnici, v kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih. javne službe ptuj KONZORCIJ RENT MESTNA OBČINA PTUJ HOItLS&RESOKIS k^iSS TEHMEPTUJ fruzalem Ormož i.oze . ovenske gorice MEDIJSKI POKROVITELJ Štajerski TEDNIK ;radioptuj torek • 25. februarja 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 25. februar 9:00 Ormož, Mladinski center: zimske počitniške delavnice 10:00 Ptuj, CID: pustne počitniške delavnice norčavnice, atelje Simona- Martina, izdelava pustnih kostumov 16:00 Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska ul.: ustvarjalna delavnica, copati iz polstenja društvo Bistriški škrat 17:00 Ptuj, Mestni trg, tržnica: kulturni program, orači, ob 17.20 pust za mlade, Vrtec Ptuj, ob 18.00 etno rock fest, Murdered muffin 19:00 Ptuj, Mestni kino: Mednarodni festival gorniškega filma, trije kratki plezalni filmi Sreda, 26. februar 9:00 Slovenska Bistrica, grad: kulturne ustvarjalne delavnice, glasbene in kulinarične, do 12.00 10:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: ustvarjalna počitniška delavnica, izdelava ptičjih krmilnic, ob 16.00 pravljična ura s plesom 10:00 Ptuj, karnevalska dvorana: družabno srečanje in ples invalidskih organizacij Podravja in okolice 12:30 Sv. Ana nad Borlom, društveni vinograd: strokovni prikaz rezi in gojenje vinske trte, rez sadnega drevja, ob 15. uri rez potomke stare trte s kulturnim programom, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze 17:00 Ptuj, hotel Primus, klub Gemina XIII.: tradicionalno otroško pustno rajanje v sodelovanju z Vrtcem Ptuj 17:00 Ptuj, Mestni trg, tržnica: Kurentovanje, kulturni program, jurek in rabolj, pobreški pokači, ob 18.00 etno rock fest, Jabolčni štrudl 17:00 Ptuj, študijski oddelek Knjižnice I. Potrča: razstava Najlepše nagrajene maske na ptujskem karnevalu, mladinski oddelek Pustna pravljica za najmlajše 19:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Huda pokušnja!, režiser in scenarist Nejc Gazvoda in vinar Gregor Mikuž iz vinarstva M-enostavno dobra vina Četrtek, 27. februar 9:00 9:00 11:00 17:00 19:00 19:00 Ormož, Mladinski center: zimske počitniške delavnice, do 12.00 Slovenska Bistrica, grad: kulturne ustvarjalne delavnice, glasbene in kulinarične, do 12.00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: okrogla miza Kurentova svatba, Zakaj je NE, zakaj ni DA, pogovor z ustvarjalci ART Muzikala Kurentova svatba, ogled posnetka Ptuj, Mestni trg, tržnica: Kurentovanje, kulturni program, dornavski cigani, baba nosi deda, ob 17.20 pust za mlade, 18.00 etno rock fest, Carevi iz Varaždina, 20.00 zombi party z DJ Stančem Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, Gadi, Mejaši Središče ob Dravi, slaščičarna Pri Rupertu: Bralni večer Alma Karlin, Samotno potovanje v daljne dežele, KUD Prasila Petek, 28. februar 9:00 9:00 9:00 17:00 19:00 19:00 19:00 22:00 Mele pri Gornji Radgoni: 6. razstava orhidej in tropskih metuljev, tropske papige, do 23. marca Ormož, Mladinski center: zimske počitniške delavnice, do 12.00 Slovenska Bistrica, grad: kulturne ustvarjalne delavnice, glasbene in kulinarične, do 12.00 Ptuj, Mestni trg, tržnica: Kurentovanje, kulturni program, kopjaši, ploharji, ob 17.20 pust za mlade, ob 18.00 etno rock fest, The Fakerrs iz Ljubljane Lancova vas, šotor: Fašenk Lancova vas, ansambel Akordi, Dejan Vunjak z Barabami Markovci, šotor: Fašenk v Markovcih, Dražen Zečič, skupina Plamen Ptuj, Mestno gledališče: 9. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre Ptuj, CID: pustni disco žur Mestni kino Ptuj Torek, 25. februar: 19:00 8. mednarodni festival gorniškega filma; Učitelj, Težko, težko, Projekt Petcl - Argentina, sledi pogovor z Andrejem Grmovškom. Sreda, 26. februar: 19:00 8. mednarodni festival gorniškega filma: Točka izginotja. Četrtek, 27. februar: 19:00 8. mednarodni festival gorniškega filma: Steber. Petek, 28. februar, 16:00 Justin Biber: Believe, 20:00 Mlada in lepa. Sobota, 1., in nedelja, 2. marec: 16:00 Justin Biber: Believe, 18:00 Legende v Vegasu, 20:00 Mlada in lepa. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 OBJAVA Javni razpis za vpis predšolskih otrok v Vrtec Ptuj za šolsko leto 2014/2015 Obveščamo starše, da je centralni vpis predšolskih otrok v Vrtec Ptuj za šolsko leto 2014/2015 možen od 25. 2. 2014 do 25. 3. 2014 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29, in sicer: • v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure; • v sredo od 7. do 17. ure in • v petek od 7. do 13. ure. Vloge za vpis, ki so bile oddane že pred 25. 2. 2014, se upoštevajo pri tem razpisu! Otroci lahko obiskujejo oddelke: • za otroke od enega leta do treh let starosti (jasli); • za otroke v starosti od treh let do vstopa v šolo (vrtec); • kombinirane oddelke za otroke v starosti od 2. do 4. leta, v naslednjih programih: • dnevni program v vseh enotah vrtca, ki imajo različen posloval-ni čas v obsegu 10,5 ure, od 5.30 do 17. ure; • program izmenskega vrtca (dopoldan in popoldan v enakem obsegu, od 5.30 do 22.30) v enoti Mačice, Potrčeva 9 a, in Narcisa, Raičeva 12; • prilagojen program za otroke s posebnimi potrebami; • program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Prijazno vabljeni! www.radio-tednik.si 08:00 Kulturni praznik na Destrniku 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 17:30 Orfejček 2008 20:00 Bal na Destrniku 21:00 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Kulturni večer v Gerečji vasi 10:00 Kulturni praznik v Tmičah 11:30 Video strani 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 S pesmijo v Novo leto 21:15 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 športnik leta v MO Ptuj 09:00 Fašenk po Domavsko - arhiv 11:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti, ŠKL 20:00 Fašenk po Domavsko 2013 21:30 Dornava - U domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.stptv.si Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. PRODAJAJO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter visoko kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAM okrogle bale sena, tribraz-dni plug in trosilnik za hlevski gnoj ter dvobrazdni plug, stranski in tridelne brane. Tel. 031 709 730._ PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Mi-kša, Gorišnica 97, Tel. 051 245 811. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ NESNICE, rjave, cepljene, začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._ PRODAM vinograd oz. ga dam brezplačno v najem z manjšo podkleteno brunarico, 350 trsov, belo (rumeni, sovinjon, renski), k. o. Mostje pri Ptuju. Tel. 031 668 909._ PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 302 698._ BREJO telico prodam ali menjam za klavno kravo. Tel. 041 825 057. íPoíIuíajis, nas. na ivelounem. ijtlzlu! RADIOPTUJ tea ¿feietu www.radio-ptuj.$i^) Skozi vse življenje si se boriti znal, v tiho noč utrujen si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te med nami več ni. ZAHVALA Z bolečino v srcu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Mirko Lačen 28. 6. 1935-16. 2. 2014 IZ PODVINCEV 91 A, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje ter nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala MoPZ Rogoznica za lepo odpete žalo-stinke, ge. Hedviki za molitev in ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen pogrebni obred in mašo ter hvala Javnim službam Ptuj za opravljene storitve in odigrano Tišino. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si. SPOMIN Konrad Kostanjevec IZ BUKOVCEV 7 26. februarja mineva leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žena Angela, hčerka Silva z možem Brankom in vnukinji Janja in Vesna z Robijem Ni te več na polju ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 23. februarja 2014 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari ata Jožef Svenšek Z ZAGREBŠKE CESTE 49 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi SPOMIN V soboto, 22. februarja 2014, je minilo eno leto, odkar nas je zapustila Katarina Mohorko IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 101 Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi najdražji NEPREMIČNINE BLIZU TERM IN GOLF IGRIŠČA gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 1 00 m2, vseljene bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. 100 m2 poslovnega prostora, urejenega za pisarne, v Ptuju (pri vulkani-zerstvu Branka Kolariča na Ormoški) oddam v najem. Tel. 041 622 341. RAZNO ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. Ptuj • Imperij družine Vuk v kriminalistični preiskavi Kdo bo koga: Vuk dacarje ali dacarji Vuka? Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so v četrtek na območju Ptuja in okolice preiskovali kazniva dejanja gospodarske kriminalitete. Opravili so 28 hišnih preiskav: na naslovih fizičnih in pravnih oseb, preiskali so tudi nekaj avtomobilov. Ovadili bodo pet oseb. Šlo je za preiskavo v okviru predkazenskega postopka, preiskavo je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo v Mariboru. Preiskava je potekala pri družini Vuk, ki naj bi bila po podatkih policistov vpletena v utajo davkov. »Aktivnosti so bile usmerjene v preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj na škodo proračuna Republike Slovenije. Gre za sum davčne zatajitve, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin in overitve lažne vsebine. Osumljeni so z namenom, da bi se izognili davčnim obveznostim, preslepili davčni organ,« so v četrtek po zaključku preiskave pojasnili na mariborski policijski upravi. Miran Vuk je samostojno podjetniško pot začel kmalu po osamosvojitvi Slovenije. V dobrih dveh desetletjih je zgradil poslovni imperij, v katerega je vključenih več podjetij. Sedeži družb so v različnih državah, kot neki labirint so med temi podjetji speljane tudi medsebojne lastniške povezave. Celoten imperij lastniško obvladuje družina Vuk. Njihovo premoženje je po seznamu revije Manager iz leta 2013 ocenjeno na več kot 27 milijonov evrov. Podjetnik Miran Vuk je v javnosti poznan tudi kot župan občine Zavrč. Njegov brat Roman, s katerim skupaj vodita in obvladujeta celoten družinski posel, je predsednik NK Zavrč. Klub od lani igra v prvi slovenski nogometni ligi. Oba, tako Miran kot Roman, sta goreča nogometna navdušenca. Ker je Miran Vuk župan, smo se na sedežu završke občine na dan preiskave pozanimali, ali so se preiskovalci oglasili tudi pri njih. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in podžupan Janko Lorbek sta povedala, da o preiskavi ne vesta nič in da preiskava na sedežu občine ni potekala. Za komentar o preiskavi smo zaprosili tudi Mirana Vuka. V petek popoldan nam je po telefonu pojasnil, da je v Sloveniji in da je za njim normalen delovni dan. »Zjutraj sem bil na občini, potem sem šel v službo, zdaj sem doma.« Vuk: »To so same gluposti!« Preiskavo, ki je dan prej potekala pri fizičnih in pravnih osebah, ki so povezane z družbami iz skupine njegovih podjetij, je za naš časopis komentiral takole: »To so same gluposti. Sam nisem bil pridržan, niti preiskovan, niti nič. Nihče me ni nič vprašal. Nisem bil zaslišan. Davčna mi poskuša na vse načine škodovati. Zadali so si nalogo, da me uničijo. Gre za psihološko vojno. En zaposlen na davčni lahko uničuje firmo, ki zaposluje 500 ljudi. Država mu pri tem samo prikimava. Ovadba je spisana na podlagi predhodne davčne preiskave. Več kot tri četrt stvari, ki so zapisane v ovadbi, ne drži. Delamo po vsem svetu, na vseh celinah. Pri poslovanju moramo upoštevati zakonodajo vseh držav, v katerih smo kot izvajalec del prisotni. Teh držav je okrog 30. Smo eno redkih podjetij na Ptuju, ki posluje z dobičkom. Propadajo velika podjetja, propadajo obrtniki. Mi se še držimo nad vodo in se borimo za preživetje. Pa pride nekdo in ti nekaj očita, kar ne drži. Preiskovalci dokumentacije, ki so jo iskali, niso našli ne na podjetju, ne v bratovem stanovanju, ne pri ženi in ne pri sinu. Hčerke v tistem času ni bilo doma. Nihče izmed naših, ki so bili preiskovani, ni bil pridržan. Z vsakim so opravili razgovor, ki je trajal od pol do tri četrt ure. Podjetji RMV in DNV, ki imata sedež na Ptuju (eno na Vrtnarski poti, drugo na Dornavski cesti) nista predmet preiskave. Preiskovalci so sicer bili na sedežu podjetja na Vrtnarski, pregledali dokumentacijo in šli.« Podjetja namerava seliti v Slovaško Miran Vuk je dodal, da je med ovadenimi tudi njegov davčni svetovalec Rok Snežič. »Razmerje med nami in davč- Po podatkih davčnega organa naj bi se iz poslovnih računov verige Vukovih podjetij na območju Evropske unije in izven nje opravilo za več kot 17 milijonov evrov gotovinskih dvigov, ki niso imeli podlage. »Ko so osumljeni davčni zavezanci izvedeli, da se zoper njih vodi davčno-inšpekcijski nadzor, so svoje premoženje začeli obremenjevati s hipotekami. Cilj tega je bilo izogniti se plačilu davčnih obveznosti v za zdaj ugotovljeni višini 200.000 evrov. K izvrševanju kaznivih dejanj so odločilno prispevali davčni svetovalci, ki so osumljenim predlagali način obremenjevanja lastnega premoženja. Za hipotekarnega upnika so fiktivno postavili tujca, za katerega je bilo ugotovljeno, da sploh nima sredstev. V ta namen so priredili vso potrebno dokumentacijo in jo pristojnim organom posredovali kot pristno,« je na dan preiskave povedal predstavnik za stike z javnostmi PU Maribor Miran Šadl. Foto: Črtomir Goznik Brata Roman in Miran Vuk sta v dveh desetletjih zgradila poslovni imperij, ki je po oceni revije Manager ovrednoten na dobrih 27 milijonov evrov. Oba sta tudi strastna nogometna funkcionarja in navijača. Majhen nogometni kiub iz haioške vasice Zavrč sta pripeljala v prvo slovensko nogometno iigo. nim svetovalcem je jasno. Mi smo naročnik njegovih storitev, on nam za opravljeno delo vsak mesec pošlje račun. V interesu koga potem dela davčni svetovalec? Podjetja, ki je naročnik njegovih storitev, ali države? Pojasnite mi. Ker je davčni svetovalec delal v korist naročnika in ne v korist države, si je s tem prislužil ovadbo,« je dejal Vuk in dodal, da mu je na področju davčnih poslov v preteklosti svetoval tudi nekdanji generalni direktor Carinske uprave Slovenije Ivan Simič, ki pa ni med ovadenimi. Ob koncu pogovora je Miran Vuk napovedal, da bo iz Slovenije v tujino preselil še preostala svoja podjetja, ki še imajo sedež pri nas. »Ob prvi priložnosti, ko več ne bo birokratskih ovir, poslovanje v celoti selimo v Slovaško.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Kriminalisti so v četrtek med drugim potrkali na vrata Vukove poslovne stavbe na Vrtnarski poti na Ptuju. Podjetje, ki ima sedež na tem naslovu, po besedah Mirana Vuka naj ne bi bilo predmet preiskave. Preiskovalce naj bi predvsem zanimalo poslovanje podjetja, ki ga je imel na Hrvaškem. Napoved vremena za Slovenijo Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana. Osebna kronika Rojstva: Marija Kovačec, Polenci 48 a, Polenšak -deklica Alya; Tamara Kokolj, Drvanja 3, Benedikt - deček Jan; Mateja Kmetec, Levanjci 15, Destrnik - deček Tilen; Arjete Brojaj, Ob Dravi 3, Ptuj - deček Arjan; Anja Mesa-rič, Vičava 99, Ptuj - deček Aleks; Bojanca Mesarič Skle-dar, Lovrenc na dr. Polju 121, Lovrenc na Dr. polju - deček Žan; Vesna Vrbanic, Vošnja-kova ul. 1, Ptuj - deček Marko; Helena Krajnc, Polanska c. 23, Orehova vas - deček Amadej; Andreja Robar Čav-ničar, Sp. Polskava 19, Pra-gersko - deklica; Barbara Plemenitaš, Na livadi 2, Rogaška Slatina - deček Luka; Katja Krapec, Nova vas pri Markovcih 57, Markovci - deček Nejc; Petra Prelog Trnovci 37, Sv. Tomaž - deček Jure; Petra Žiher Sok, Zamušani 52 b, Gorišnica - deček; Martina Anžel, Kicar 19 a, Ptuj - deček Maj; Sabina Ciglar, Spuhlja 105 a, Ptuj - deček Brin; Hermina Žuran, Rimska ploščad 11, Ptuj - deklica Alja; Tina Auda, Zg. Duplek 34 b, Sp. Duplek - deček Neo; Jelka Žižek, Videm pri Ptuju - deklica Lara; Mateja Erlač, Ferkova ul. 15, Maribor - deklica Karin. Umrli so: Ivanka Voga, roj. Ekart, Šikole 25 c, roj. 1948 - umrla 16. februarja 2014; Otilija Plohl, roj. Petek, Polenci 42 a, roj. 1928-umrla 17. februarja 2014; Cirila Turk, roj. Lamot, Muretinci 44 a,roj. 1936-umrla 17. februarja 2014; Jožef Stres, Čermožiše 59. roj. 1952 - umrl 18. februarja 2014; Marija Zelenik, roj. Polanec, Levanjci 7, roj. 1929 - umrla 17. februarja 2014; Ivana Lovrenčič, roj. Čeh, Krčevina pri Vurbergu 37, Ptuj, rojena 1928 - umrla 13. februarja 2014. Šfaj&uka, budilka, 89,8 98,2 104,3 Mta ¡Qióíulajte nad tudi na ôpletu: www. radio-ptuj.ói RADIOPTUJ 89.8-98.8-104,3 Danes zjutraj in deloma dopoldne bo predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji prehodno spet nizka oblačnost. Čez dan se bo tam jasnilo, predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije pa se bo oblačnost povečala. Pihati bo začel južni ali jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 4, v alpskih dolinah do -6, najvišje dnevne od 9 do 15 stopinj C, v zatišnih legah ter v alpskih dolinah pa bo nekoliko hladneje. V sredo bo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik, ki bo zvečer ponehal. Še nekoliko bolj oblačno, a večinoma suho, bo v četrtek.