leto V Ljubljani, dne 31* marca 1938* ZAGORJANI V POČAŠČEN JE ŽRTVE DELA. Tri žalostne sobote so se zvrstile t zagorski dolini. Trikrat je zagorsko nacionalno prebivalstvo spremilo drage tovariše na njihovi zadnji poti. V soboto 5. t. m. smo spremili Blaža Kovača, 12. marca Slavoja Blažiča, 19. marca pa smrtno ponesrečenega Matevža Bergleza. Spoštovanje pokojnih je malokje tako doma kakor med Zagorjani. Vedno v velikem številu spremijo znance k zadnjemu počitku. Posebno veliko število ljudi vseh slojev pa izkaže zadnjo čast onim, ki so se smrtno ponesrečili pri delu. Ko so ponesrečenega Matevža Bergleza položili doma na mrtvaški oder. ga je hodila kropit ogromna množica ljudstva. ŽIVI J EN JE MED ŽELEZOM IN PR15« PADL Predsednik jeseniške »SKALE« g. Jože Čop je praznoval 301etnico planinskega udejstvovanja. Jože vedno visi med življenjem in smrtjo, bodisi pri dela v tovarni, ko okrog njega bliskovito sl-kajo žareče železne kače, bodisi visoko gori v nedostopnih stenah In drugih prepadih Julijskih Alp. Lepo število njegovih planinskih tovarišev že krije hladna zemlja. Postali so žrtve divjih velegor-skih sten. Kot vodja reševalnega oddelka SPD je Jože že lepo število mrtvih spravil s skoro nedostopnih pečin in jih spremil v dolino k večnemu počitkn. Precejšnje število jih je, ki jim je v zadnjih trenutkih rešil življenje. Koliko noči je prečul v divjih stenah v mrazu, dežja, snegu in viharju, tega planinska kronika ne ve. Bil je priča pretresljivih prizorov, ko je svojcem rešil edinega sina smrti, ali jim mrtvega spravil v dolino. t EMIL KRIŽNIK Šolski upravitelj g. Emil Križnik na Planini pri Sevnici j« postal nedavno v starosti 56 let žrtet; usodnega naključja. Na nevarni poti ja padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolniš« nico. Nastale pa so komplikacije in go* spod Križman je izdihnil. Pokojni šolski upravitelj je bil doma iz Sevnice, vso svojo službeno dobo pa je deloval na Planini. Zaradi svojega blagega značaja in globoke srčne kulture je užival splošen ugled in veliko priljubljenost. Pokopali so ga na Planini. Zapustil je mater, ženQ in dva sinova. Naj v miru spil 10-LETNICA SLOVENSKEGA SKLADATELJA. Pretekli ponedeljek zvečer se je oddolžilo »Celjsko pevsko društvo« s samostojnim koncertom izključno jubilantovih skladb v priznanju dr. Schvva-bovih velikih zaslug za slovensko glasbo. Rodil se je dr. Anton Scwab v Št. Pavlu pri Preboldu dne 7. januarja 1868. iz stare slovenske rodbine, župnijski urad v št. Pavlu priča, da je bil pri Sv. Lovrencu na št. 1 rojeni praded 1. 1663., vpisan kot švab. Oče se je naselil v Št. Pavlu kot usnjar, posestnik in gostilničar. Že v mladostnih letih je imel Dr. Schvvab Izredno veselje do glasbe in dasi se je posvetil zdravniškemu poklicu, mu vendar žilica ni dala nikdar miru, da se ne bi ukvarjal z notami in da bi mu ne vrele iz prepoinega srca lepe melodije. Hubad je s svojim zborom »Glasbene Matice« krstil za dr. Schwaba posebno značilni skladbi »Dobro jutro«, »Zlata kangljica« s spremljevanjem orkestra. Prav vsak slovenski pevec pc^na dr. Schvvabovo »Slamico«. Njegova »Zdrava Marija« je ponesla slavo slovenskega pevstva med Hrvate, Srbe, Cehe, Nemce, Poljake in Francoze. Menda se res ne more ponašati nobena slovenska skladba s tako veliko popularnostjo kot baš dr. Schvvabova »Zdrava Marija«. Njegove pesmi pojo danes vsi naši zbori z isto ljubeznijo, feot so svoj čas prepevali dr. Gustav ali Benjamin Ipavčeve. Svojčas je bil doktor Schwab v »Zborih« objavil važne dokumente. o žitju, bitju in skladateljskem delo bratov Ipavcev. Kot zobozdravnik In sreski sanitetni referent v Celju je do vstopa v zasluženi pokoj vžival v vseh Jtroglh najodličnejše spoštovanje. Naj bo preverjen, da mu vsi slovenski pevci in pevke iz srca želijo srečno in zdravo življenjsko jesen. Matevž Bergles, DELO FRANA ZACHERLA. Ljutomer-s ki Sokol se je nedavno oddolžil enemu svojih najstarejših članov za njegovo nacionalno in kulturno delovanje. Priredil je časten večer br. Franu Zacheriu, ki je 5. t. m. doživel 70 let. številna udeležba je pokazala, kako ceni ljutomerska javnost delovanje tega moža. Govorniki so očrtali slavljenčevo več kakor polsto-letno prizadevanje za prosvetno in posebej za glasbeno in nacionalno vzgojo v Ljutomeru in širši okolici. Slavljcnec se je kot sin nižjega sodnega uradnika rodil v Feldbachu 1. 1868. S starši vred se je preselil v Ljutomer. V Mariboru je študiral učiteljišče. Zanimal se je posebno za glasbo. Učiteljeval je najprej v Ceza-njevcih pri Ljutomeru, potem pri Mali Nedelji in spet v Cezanjevcih, dokler ni prišel naposled v Ljutomer, kjer je služboval 26 let do upokojitve. Povsod v teh krajih nI bil samo učitelj malih, ampak tudi odraslih in je neumorno oral ledino na prosvetnem in posebej glasbenem področju. Ustanovil je v Cezanjevcih Bralno društvo, učil kmetovalce umnega sadjarstva in ustanovil na vseh treh službenih mestih pevske zbore. Pol stoletja je Za-cherl tudi član Čitalnice in celo vrsto let njen neumorni knjižničar. Zato ga je Čitalnica izvolila za svojega častnega člana. Ko se je leta 1903 ustanovil Murski Sokol, je bil Zacherl kot zaveden narodnjak in takrat še spreten telovadec v vrstah njegovih ustanoviteljev in ostal mu je zvest do danes. Za svoje nacionalno in prosvetno delovanje je dobil pred leti red sv. Save. Da bi ljutomerskemu slavčku potekel življenja večer sredi njegove družine v sreči in zadovoljstvu iu ob zvokih večno mlade pesmi t Najnovejše BOMBARDIRANJE BARCELONE. Po napadu sovražnih letal Išče razburjena množica žrtve bomb. GROZOTE DRŽAVLJANSKE VOJNE. Begunci iz Španskih krajev, «er divja bratomorna vojna vihra, se zatekajo na francosko ozemlje, NARASLE VODE SO ODNESLE HIŠICO. Pri zadnjih poplavah ▼ Kaliforniji je odneslo naraslo vodovje weekend hišico, ki jo vidimo na tej sliki, vež sto metrov y stran od kraja, kjer so jo postavili, TON^MNAMITA JE ZLETELO V ZRAK. Ta slika ponaaorjuje nepopisno besnost Španske državljanske vojne. V predmestju Madrida je stola tako svana Časa Blaca, Bela hiša, ki jo je zasedla vojaška skupina 300 nacionalistov. Republikanci so lzko',a11 Podzemski predor, nabili jamo s 15 tonami dl nami ta ter pognali petnadstropno poslopje z ljudmi vred v zrak. Učinek eksplozije kaže pričujoča slika. PETROLEJSKA »VOJNA« V MEHIKI Mehiška vlada je podržavila vse petro> lejske vrelce, zaradi česar je nastalo hudo razburjenje med inozemskimi lastniki teh Vrelcev. Na naši sliki: prezident mehiške republike Cardenas. B takšnimi napravami dvigajo petrolej Iz podzemskih vrelcev v Mehiki. križem sveta Par/a FRANCE PEPEL SE VRAČA V DOMOVINO... Japonski vojaki % žarami, V katerih počiva pepel borcev, padlih na kitajskem bojišča. PRIJATELJSTVO RIM — BERLIN SE KREPI. Bivši nemški bojevniki. ki so obiskali Rim, prisostvujejo v navzočnosti Mussolinljat nastopa fašistične milice Zemljevid nove Srednje Evrope, ki se je spremenil zaenkrat še brci prelivanja krvi. PREKOMORSKO LETALO. V Angliji so zgradili štirlmotorni aero-plan, ki lahko napravi 4000 km brez vmesnega pristanka. Vozil bo med Evropo ln Ameriko s povprečno brzino 820 km na aro. PROTI2IDOVSKO ČIŠČENJE NA DUNAJU. Pod novim režimom v Avstriji se odpira židovskim trgovcem slaba bodočnost. Njih izložbe ■o nar. socialisti opremili z napisi, ki pravijo, da si Židov nič ne žele. Tedenska kronika Litva se je morala ukloniti Poljski Ker je litovska vlada pod pritiskom razmer sprejela ultimativne zahteve Poljske za vzpo* stavi t« v diplomatskih in trgovinskih odnošajev, so Poljaki preklicali vojaške ukrepe proti Litvi. Na sliki: Pogled na Kaunas, prestolnico Utvet Levi kot spodaj: Zemljevid Litve • Poljsko lil sosedstvom. Poljski maršal Bydz-Smigly Prezident litovske republike Smetona. Mimohod poljskega pehotnega polka po katoviških ulicah. ■J"** Jjt .. , * ' , .- * IjmLJŠ&SMP&tt' AT""'' * ' rr^' r ^ !•• , ■ - .....iišpls:#:i::-i ifM^m m 'iK! mmwm i r š's iim rpm .-""T® I Pvf i ' !• f ŠmMmm' # .1 ■• i t I' ' mmmm&im&Si v •>. •• .'^m .»...-»m •• M 4 if* < v ' • ■ ■ - . .< V- Oddelek litovske pehote na manevrih, POLJSKE DEMONSTRACIJE PROTI LITVI. Zborovanje Poljakov na javnem trgu v Vilni y navzočnosti poljskega maršala Byds* Smiglyja.