— 96 —
MVMraraKi ui«
Igra v treli djanjih iz českiga.
(Dalje.}
V
Sesti nastop.
Lenčka, Marjanka.
Marj. (hoče ravno v kamro iti.)
Lenč. (ima nekaj zvezanega.) Dober dan!
Mar. Bog vas sprimi, mila botra!
Lenč. Nu zares smo žalostnih časov dočakali.
Mar. Da, gorje nam, mila botrica!
Lenč. Kamor pogledamo, povsod toge in nadloge.
Mar. Da zares.
Lenč. Jez rada svojemu bližnemu pomagam, če pa ne bom sama nič imela.
Mar. Teško da, kdor nima.
Lenč. Dokler je bil moj ranjki mož živ, sim vendar še kaj na stran zamogla položiti.
Mar. To je res.
Lenč. Pa zdaj, kar sim vdova, mi ni mogoče si kaj prihraniti.
Mar. Imate prav.
Lenč. Bes, da imam sina, ki mi je pri gospodarstvu pri roki —
Mar. To je tudi njegova dolžnost.
Lenč. On' pa je še mlad, in jez se nanj ne morem povsod zanesti.
Mar. To je gotovo.
Lenč. On je sicer priden in delaven, pa nekoliko časa sem zapazim na njim, da ni nikjer stanoviten.
Mar. Mladost je norost.
Lenč. Ne, ne, botrica, ti pregovor ne velja za mojega sina. Moj Tone je pošten, boga-boječ in delaven, in gotovo bo z njim vsaka deklica srečna.
Mar. Za to ni nič —
Lenč. Za koga pa? Lejte, lejte, sicer ste sami mojega fanta hvalili, in zdaj ste zoper njega.
Mar. Jez? Bog obvaruj!
Lenč. Znabiti niste? Moj sin mi je že ne-kolikokrat rekel, da niste dovoljni, da bi za vašo Terezko hodil. Le povejte mi, zakaj se operate? Ali je ni on vreden? ali ni pošten? ali nima vaše hčere rad ? ali ga ona nima rada?
Mar. To vem , pa —
Lenč. Pa? Jez vam odkritosprčno povem, da bi rada vidila, če bi moj Tone vašo hčer dobil, ker ona je kakor nalašč dobra deklica.
Mar. To je prav res!
Lenč. Zdaj pa mu bom sama prepovedala, da se ne bo vanjo zatelebil, ker se nje mati z njo tako hvali in jo hoče morebiti kakemu sladkemu škricu iz mesta na vrat obesili. Hm, ona bo milostljiva gospa, se bo obračala in sukala kakor golob na golobnjaku.
Mar. Pa botrica —
Lenč. Med nama neha botrinstvo. O moj sin ni tako ubog, kakor vi znabiti mislite. On ima štirdeset mernikov posetve, prav. novo hišo in pri nji lep vert, on lahko to in uno deklico dobi.
Mar. Pustiti mi vendar dopovedati.
Lenč. In če so tudi hudi časi bili, bo vendar sčasoma boljše da le ta vojska neha.
Mar. Ah! kdaj bo to?
Lenč. Jez sim vzela vojaka v hišo, sini mu jesti in pili dala, ta pripoveduje čudeže."
Mar. Kaj pa?
Lenč. Da to ne bo več dolgo terpelo, da se bo skorej mir povernul.
Mar. ,0 da bi Bog dal! Vidite botrica, jez vam obstanem, da nisini bila zadovoljna, da bi moja hči vašega sina vzela, pa zdaj vam
dam besedo na to, kakor hitro slišim, da bo mir — bo ženitvanje.
Lenč. Nu, to imale prav botrica. Verjemite mi, da pri tem ženitvanju nič ne boste zgubili. Le povejte mi, ali je moj sin tukaj da mu zamorem to koj povedati?
Mar. Zjutraj je bil tukaj; od tega časa ga pa nisim vidila.
Lenč. Kjer je Terezka, tam je gotovo tudi Tone.
Mar. Terezka je na cesto tekla, da bi ubogim vojakom kaj podarila.
Lenč. To mi od nje dopade; pa kje je? (gre k ognu.)
Slovstvo in umetnost.
" Profesor Jungman v Pragi je pregled statistike na čeških gimnaziih izdal. Po tem pregledu je v vsili čeških gimnaziih 5709 učen-cov, med njimi 3462 Cehov, 19^6 Nemcov in 421 takih, pri kterih ni narodnost natanj-ko odločena.
#	Bavno so na svitlo prižle poezije bana Jellačica. Čisti znesek teh poezij je namenjen za Jellačičev zavod.
* Dragotin Lanyi pripravlja zgodovino narodov v slavenskem jeziku, ki se bo, ko se bo pretresla brez odloga natisnula. Celo delo bo sedem razdelov imelo in je namenjeno za gimnazijal-ne šole na Slovaškem, Moravskem in Češkem, in zavolj tega je tudi gospodu ministru uka na tem ležeče, da se kmalo natisne.
*	Gospod Veneeslav Janda, bivši fajmošter, je lete dni u Strasburgu na Koroškem zameri. On je zapustil za slavjansko slovstvo imeniten rokopis, ki šteje 210 velikih pol. Naš pre-čast: gosp. knezo — škof so mende osker-beli, da to imenitno delo v zgubo ne pride.
(Bčela.)
Odgovorni vrednik: Dvcigotin Me/cev. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Vradni list št. 11. k ljubljanskim časniku.
št. 835. Oznanilo. . C3»o «
Most čez Savo pri Verijah spet narediti, se je po oznanilu tukajšne vradnije od 9. januarja 1851 št. 113, dražba na 19. januarja 1851 odločila.
Ker k tej dražbi ni nikogar bilo, bo 2. aprila 1851 spet dražba v hiši okrajniga poglavarstva ob 10. dopoldne.
lv dražbi se tisti, ki mislijo to prevzeti z pristavkam povabijo, da je za delo na
skalovju...... . 13 gold. 50% kr.
za zidarsko delo in pripravo ...... • ~<~i „ 41 „
za tesarsko delo . . . 6i» „ u „ za kovaško delo .... 45 „ is „ odločenih, in de se zamore v tukajšni vradnii pregledati popis stavbe, vzeta mera, preračun stroške in dražbine pogodbe.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 6. marca 1851.
Št, 562.
Oznanilo.
(37.) 2
Visoko c. k. višje vodstvo za kuminikacio je na predlog z razpisam od 27. januarja 1.1. št. 743/F. za dobro spoznalo, de zamorejo tudi neposredno na cestah Male pošt obstoječe poštne ekspedecie popotnike v Male pošte sprejemati proti tem, de se sledečih odločb derže.
1.	De se smejo popotniki od teh poštnih ek-spedicij v Male pošto vzeti, ako je v vozovih dovolj prostora zanje.
2.	De poštne ekspedicie sicer do vsake na cesti zadevajoče Male pošte ležeče poštne vradnije zamorejo popotnike po pošlni postaji sprejeti, vendar ne d alej, kakor do konca Male pošte.
3.	De poštne ekspedicie od popotnikov, ktere na vozove vzamejo, voznino po pošlnih miljah od kraja poštne ekspedicie do poštne vradnije z poštno postajo tirjajo, do ktere se popotniki z Male pošto peljejo.
4.	De imajo tisti popotniki, ki se peljejo z Male pošto do kraja kjer je le poštna ekspedicia in ne poštna postaja, voznino vsakbart do poštne postaje, ki perva za zadevajočim krajem poštne ekspedicie leži, odrajtati.
Tedaj imajo pravico popotnike na Male pošto jemati:
C. k. poštne ekspedicie vBadičah za kraj do Zidaniga mosta potem do Zagreba in Siska.
V	Višnjigori do Ljubljane in Karlovca
V	Senožeču „	„ Tersta To se s tem pristavkam očitno naznani, da
je doba, ki ta naredba veljavo zadobi na 1. aprila postavljena glede poštnih ekspedicjj v Badičah in Višnji gori, med tem ko je poštna ekspedicia v Senožečah že popred to pravico imela.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 3. marca 1851.
Hofmatin I. r.
št. 149.
Oznanilo.
(36.) 3
Podpisano c. k. poštno vodstvo se je namenilo z 1. aprilam 1.1. pošto po voznem potu, ki bo vsak teden trikrat med Kočevjem in Cer-nomljein šla, vslanoviti.
Ta vozni pot bo tiste dni, ko pride ko-čevsko-ljubljanski vozni pot, tedaj v četertek, v seboto in pondelik, iz Kočevja šel in do 4. zvečer v Cernomelj prišel, torej se pridružil černomljo-metliški pošti ki ob 5. zvečer odide.
Pot bo potem v Černomlja prenočil in drugi dan potem ko pride metliško - černomeljska pošta in se pripeljane reči pregledajo, se spet v Kočevje povernul.
Zavolj te nove naprave, bo poštna ekspedicia v Kočevju od te dobe in do naprave c. k. poštne ekspedicie v Poljanah, Starim tergu ali Predgradu z c. k. poštno vradnijo v Černomlju neposredno pisma in liste vožnje pošte zamenjavala.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 12. marca 1851.
Hoffmann s. r.
št. 1526.
(32.) 3
Proglas.
C. k. okrajno sodništVo v slovenski Bistrici naznani,- da se bodo po umerlem posestniku Lovretu Mlakarju iz Hošnice po tukajšni sodniški sodbi od 7. t. m. št. 1 526 tret-jiga aprila tega leta sledeče, dobro ohranjene vina po sodniški cenitvi na javni dražbi s tem pogojem prodale, da se plačilo koj odrajta, in sicer:
Dopoldne ob devetih v srenji Hošnic pri kolodvoru v Pelčahu:
10% štartinov od leta 1849 6% „ „ „ 1848 Popoldne ob dveh v občinah Modrase in Verhole blizo kolodvora v Pelčahu, poleg Pttijske ceste :
2 štartina od leta 1850 9% štartinov „ „ 1849
9
2 2
?5 »
» »
1848
1836 1834
v ■»
n » » Poslednjič se pristavi, da, ker so skoraj vse vina v velikih sodih, mora kupec posodo sam sabo pripeljati.
C. k. okrajno sodništvo slovenska Bistrica 7. marca 1851.
VVolf s. r.
(33.)	Naznanilo	3
gospodam udam krajnske kmetijske družbe.
Po sklepu občniga zbora kmetijske družbe 20. listop. 1849 ima vsaki djanski ud po družbinih postavah 2 gold. za letni donesek o pervi polovici vsaciga leta družbini denarnici odrajtati. Ker zna biti, da nekterim ča-stitim g. udam ta postava še ni znana, ktera se na razširjeno občnokoristno delavnost kmetijske družbe opira in se je 1. pros. 1850 začela, jo da podpisani odbor častitim g. udam s tem pristavkam sploh na znanje, da naj se za leto 1850 na dolgu ostali donesek družbini m podružnicam odrajta, g. udje Ljubljanske okolice in Verhniške podružnice pa odboru kmet. družbe v Ljubljani, berž ko je moč.
Odbor kmetijske druibe v Ljubljani 9. sušca 1851.
(34.)
Oznanilo.
V Ljubljani v Blatni vasi pod hišno štev. 126 je novo in pravo seme Lucemske (nemške) 'detelje na prodaj in se dobi funt po 24 krajcarjev.