Ust ljudstvu v pouk in zabavo»
£*£*{• vsak četrtek ln velja s pofitnlno vred In ▼ Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto I K, pol leta 2 K in za četri leta 1 KH Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage Izvenav«MJ«3L 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K» Naročnina se poSilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja* * Maribora, >-i List se dopoSilja do odpovedi, — Udje „Ks&šr Izkorsega draStva" dobivajo list brez posebne naročnines s- 3Eosamezni listi stanejo 10 vin j >-« Uredništvo: Koroška cesta Stevj 5, i-h Eokopisl se ne vračajo, m UpravniStvo: Koroife
cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacijej Sit inserats se plačuje od enostopne petitvrate ta enkrai iB sžju, «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust Inseratl se sprejema* do «rede zjutraj. N*
zaprte reklamacije so poStnine prostea
Današnja Številka obsege 10 strani.
Vabilo in priporočilo.
Bližamo se koncu I. polletja 1912. One naročnike, katerim je potekla naročnina prosimo, da isto skoraj obnove, da se jim list ne ustavi. Od 1. julija do konca leta stane Slov. Gospodar 2 K.
Vabimo k naročbi vse tiste vrle Slovence, ki še dosedaj niso naši naročniki. Kdor si sedaj list naroči in ga tudi plača do konca leta, mu je treba poslati samo 2 K. Da je Slovenski Gospodar pisan v duhu našega katoliškega slovenskega ljudstva, nam spričuje vedno naraščujoče število naročnikov. Naslov: »Slovenski Gospodar«, Maribor, Koroška cesta štev. 5.
Liberalna lažnjivost.
Na čelu agitacije za katoliško-narod no stranko v Ljubljani stoji že dolgo vrsto let ondotni veleugled-ni obrtnik Ivan Kregar. Brez prenehanja in z mla/-deniško navdušenostjo je vodil boj proti liberalni stranki, in zadnje občinske volitve v Ljubljani so pokazale, da z velikim uspehom. Tudi za trgovsko-obrtno zbornico se je brigal ter spravil v njo že lepo število svojih somišljenikov, katerih moč je bila tako velika, da je zbornica v zadnji dobi izvolila Kregarja celo svojim podpredsednikom.
Uspešno Kregarjevo delovanje je silno vznemirjalo liberalne kroge. Zato so pred poldrugim letom, ko so se začele priprave za nove občinske volitve v Ljubljani, naredili satanski naklep, kako Kregarja v javnosti onemogočiti in ga politično ubiti. Najeli so si nekega Človeka in mu plačali 2000 kron, za kar se je moral zavezati, da si izmisli laži, na podlagi katerih bi prijelo Kregarja sodišče.
Liberalni najemnik je začel izborno izvrševati načrt svoje propadle stranke. Razširjal je vest, da je vlomil Kregar v trgovsko zbornico, odstranil uradne pečate od volilne posode, popravljal volilne listke in Še druge slične protizakonitosti. Obenem se je ponudil liberalni plačanec kot priča za svoje trditve. In kakor je bilo zamišljeno, tako se je zgodilo. Vseh teh govoric so se polastili sedaj liberalni listi, se delali kot stari komedijanti strašno razburjene ter klicali po državnem pravdništvu. Državno pravdništvo se je kmalu oglasilo ter uvedlo proti Kregarju preiskavo na podlagi pisanja slovenskih' liberalnih listov.
Skoro poldrugo leto se je vlekla preiskava in še komaj predzadnji teden meseca maja je bil poklican Kregar pred sodnike iz ljudstva, pred porotnike. Toda ne pred ljubljanske porotnike, da bi se ne moglo na nje od nobene strani vplivati, ampak pred celj-skei porotnike. Med porotniki so bili pristaši naše stranke, nemŠkutarji, veČina pa je bila liberalcev.
Tri dni je trajala razprava, tri dni je moral trpeti Kregar muke in razburjenje sodne razprave, tretji dan pa so govorili porotniki sodbo čezenj. In
ta je bila?	...
Soglasno so oprostili Kregarja vsake krivde. Spoznali so, da so liberalci nesramno in brezvestno lagali, da Kregar obdolženih dejanj ni nikdar zagre-ŠiL
Kar so uganjali liberalci v Kregarjevem slučaju skozi poldrugo leto, to uganjajo v manjših zadevah in na bolj nespreten način dan za dnevom. Lažejo, obrekujejo, podpihujejo, ovajajo, hujskajo, kjerkoli najdejo človeka, ki se njihovim podlim nakapam upa ustavljati. Vsakega pristaša katoliško-narodne misli, ki se pokaže količkaj v javnosti, opluvajo in oblatijo liberalni listi in pristaši. ¡Ni ga v katoliškili vrstah človeka proti kateremu bi ne sikali strupeni liberalni ieziki Pri tem svojem delovanju nimajo prav nobene vesti ' ampak' ravnajo dot najgrše propalice. To vidi-mo prS izrazito v Kregarjevem s učaju. Ne samo njega so hoteli z drznimi lažmi uničiti, ampak tudi nEvo Ženo ter tako celo Kregarjevo rodbino spraviti v pesreČo,T^ vendar niso več ljudje s človeškim, amnak z divjim, živalskim srcem!
Pokrit je govoril liberalec na zem ji, ko seje skril W8v4 v raju ter prva dva človeka huj-Ei	nroti Bogu. To delo nadaljuje dandanes
fi/i l horalnih listih in zavednih liberalnih pri-st^lu Zali pa se o^bajmo vsakega liberalnega lista
kot hudiča in ne verjamimo liberalcu ničesar, kajti njegov jezik je lažnjiv in njegov nauk nas vodi v nesrečo.
Državni zbor.
V	poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zvišanju uradniških plač. Izmed Slovencev je že govoril štajerski poslanec dr, Verstovlšek. Ker je govoril v smislu kmečkih želj, zato pluvajo liberalni listi z vso svojo jezo nanj. Toda volilci bodo odobravali nastop slovenskih poslancev, kajti kolikor mi vemo, niso izvoljeni za liberalne uradnike, ampak za slovenske kmete, delavce in obrtnike, ki nimajo za zvišanje uradniških plač prav nič denarja.
V	proračunskem odseku je izjavil dr. Korošec v posebnem govoru, da slovenski poslanci ne zaupajo sedanji vladi in večini v poslanski zbornici in da bo-&o vsled tega glasovali proti proračunu. Sedanja vla-da in večina nista naklonjeni Slovencem, a tudi n» revnejšim stanovom v državi, ampak Ščitita le kapita^-liste, zato tudi naši poslanci nimajo povoda, da bi s svojimi glasovi podpirali tak način vladanja, ki iim je Škodljiv.
V	smislu programa naše stranke je stavil dr. Verstovšek v naučnem odseku predlog, da prispeva država k šolskim stavbam in k vzdrževanju Šolskih' poslopij vsaj 50%. Toda liberalno-socialnodemokraška večina je ta predlog odklonila, fred volitvami liberalci vedno obetajo, da< bodo skušali občinam olajšati Šolska bremena, kadar pa. bi naj prišlo do dejanja, takrat jih ni na svojem mestu. Naše ljudstvo ko na ta način prišlo vendar enkrat do prepričanja, da je liberalec lažnjivec, kadarkoli govori o ljudskem blagostanju.
Brambpi zakon je še vedno v brambnem odseku v razpravi. Ni gotovo, ali pride že pred počitnicami v zbornico, ker še vedno ni jasno, ali ga bodo na Ogrskem sprejeli ali ne. Avstrijska polovica pa nima nobenega povoda skleniti zakon, ki na Ogrskem Še ni sklenjen in vsled tega ne more postati pravomo-čen za celo državo. Na Ogrskem so se zadnji teden združile vse opozicijonalne stranke, in sicer 'Justova, Košutova, kmečka in katoliško-ljudska stranka. Sestavile so zahteve do vlade glede preosnove volilnega reda ter jih naznanile vladi kot pogoj, pod katerim ne bodo ovirale posvetovanja o brambnem zakonu.
Pogajanja med Cehi in Nemci zaradi rabe jezika na Češkem in zaradi razdelitve deželnega odbora v nemški in češki del, se boflo baje te dni ali ugodno končala ali pa popolnoma razbila. Pogajanja vodi minister notranjih zadev, baron Heinold. Groi Stiirgkh je Še vedno bolan in ni upati, da bi prišel pred jesenjo v zbornico,
V	političnih krogih vlada splošno mnenje, da so liberalno siranke Nemcev, Cehov in Poljakov, ki tvorijo sedivj večino v zbornici, nezmožne za kako pametno delo in da bo moral v jeseni Sttirgkh ali njegov naslednik izvršiti v tem oziru potrebne izpremembe.
V	seji dne 3. junija je govoril v razpravi o u-radniškem službenem redu naš poslanec dr, Korošec , ki je ostro bičal vlado in veČino državnega zbora, ki nimata resnega namena, da bi deloval državni zbor v blagor ljudstva. — Večinske stranke se tako malo brigajo za delo v zbornici, da še odseki večkrat niso sklepčni, tako je bilo v ponedeljek tudi s prora^ Čunskim odsekom, _
Politični ogled,
D n e 31. maja: V državnem zboru se je začela danes razprava o službenem redu uradnikov. — Pri finančnem ministru se je vršilo posvetovanje vodilnih političnih mož radi novih davkov, katere hoče vlada vpeljati. Jugoslovane je zastopal dr. SusterŠiČ. — Manjšinske stranke na Ogrskem se hočejo združiti v boju proti vladi in vladni predlogi. — Za cesarskega namestnika v Galiciji bo baje imenovan grof Go-luhovsky. — V Londonu je zopet izbruhnila stavka, katero se udeležuje do 170.000 pristaniških delavcev in kočijažev,
— Dne 1, junija: V ogrskem državnem zboru se vrše pogajanja med vladno večino in manjšinskimi strankami. A malo je upanja, da bi se razburkano politično ozračje na Ogrskem pomirilo, ker
opozicija noče privoliti, da bi se sprejela brambna predloga brez volilne preosnove. — Danes sta došla na Dunaj bolgarski kralj in kraljica na obisk cesarja Franca Jožefa. — Poslanci s Krete so se hoteli s silo udeležiti otvoritvene seje grškega državnega zbora, a vojaštvo in policija sta jim to zabranila. — Francozom gre v Maroku silno slabo. Vstaši naskakujejo glavno mesto Fez s precejšnjimi uspehi,
—	Dne 2, junija: Nevarno je obolel knezo-padškof kardinal KaČtaler v Solnogradu, — Ogrski ministrski predsednik je odklonil zahteve opozicije, ki zahteva, naj se sklene samo 4mesečni začasni prorar čun in volilna preosnova. Opozicija se pripravlja na boj proti vladi in večini, — V Belgiji so se vršile dar n'es volitve v državni zbor, pri katerih je prišlo do hudih nemirov med strankami. Liberalci in socialni demokratje so z revolverji in nožmi napadali katoliško voiilce, a so vkljub temu propadli.
—	Dne 3. junija: Na Ogrskem se položaj Še vedno ni spremenil. Kakor je odklonila vlada predloge opozicije, tako je odklonila tudi opozicija vse posredovalne vladine predloge. VeČina državnega zbora je sklenila, da se vršita odslej vsak dan dve seji, ena dopoldne, druga zvečer. Radi tega je prišlo med veČino in manjšino do hudih nasprotstev. Pričakovati je zopetnili nemirov, — V Albaniji se upor nadaljuje. Turški oblastnik Fadil paša je pozval uporne Čete, naj se vrnejo v 48 urah v svojie vasi. — Med Francozi in upornimi rodovi pred mestom Fez je prišlo do hudih bojev. Francozi so imeli 12 mrtvih in 31 ranje-nih, _
Razne novice.
*	Godovi prihodnjega tedna:
9. nedelja: 2. po Binkoštih, Primož, Felic.
10.	pondeljek: Marjeta, kraljica; Mivrin.
11.	torek: Barnaba, ap.; Marcijan.
12.	sreda: J»nez Fak , ap.; Flora.
13.	četrtek: Anton Padovantki, spoz.
14.	petek: Srce Jezusovo; Bazilij, ikef.
15.	sobota: Vid, mučenik; Modest.
*	Duhovniške vesti. Veleč. g. Jernej FrangeS, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, je bil povodom ka-nonične vizitacije in sv, birme imenovan knezoškofij-skim duhovnim svetovalcem. — C. g. Franc Stuheo, kaplan pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, je prestavljen h Kapeli pri Radencih. — C. g. Ivan Topolnik, kaplan pri Kapeli, je stopil v začasni pokoj,
f P. Enieran Šlander. V Gornji Radgoni je u-mrl v četrtek, dne 30. maja, duhovni svetnik lavant» in sekovske škofije, p. Emeran Slander, v 73, letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojen v Grajski vasi v prijazni Savinjski dolini. Gimnazijske Študije je dovršil v Celju ter potem vstopil v red sv. Benedikta vi Admontu. Primiciral je dne 14, avgusta leta 1864 in je bil nameščen v Hallu od leta 1864—1866. Kot kaplan je pastiroval v Sausalu do leta 1869. Tega leta je bil prideljen oskrbpiku admontskih vinogradov v Radgoni in Ljutomeru do leta 1877, Od tega leta naprej (lo svoje smrti je bil pa samostojen oskrbnik. Pogreh se je vršil v soboto ob %10. uri dop. Naj v miru počiva!
Iz Justične službe. Prafvni praktikant v Mariboru gospod Rihard Meditz je imenovan sodnim av-skultantom-
*	Romarski vlak na Trsa.t priredi vsled splošne želje Štajerskih Slovencev tudi letos Slov. krŠČ. soc. zveza. Vlak bo vozil iz Maribora dne 8. julija ob 1, uri po polnoči in se bo vrnil nazaj v Maribor dne 0. julija ob 8. uri zvečer. Cene so iste kakor lani* Natančni vozni red, vspored pobožnosti, sploh vse, kar je potrebno, objavimo v prihodnji Številki,
*	Promocija. V petek, dne 7, junija, bo promo-viral na dunajskem vseučilišču odvetniški kandidat g, Janko Vidic iz Ljubnega na Gorenjskem, starejšina „Danice", doktorjem prava. Čestitamo!
*	Devica Orleanska, blažena Ivana ArŠka (d' Are). Letos je preteklo 500 let, odkar je zagledala lu$ sveta ta junaška deklica (6. jan. 1412). Umevno je, da se je Francozi spominjajo s slavnostnimi prireditvami. V nedeljo, dno 19. maja, je bil Pariz njej na čast bogato okrašen: modro-bele zastave blažene device Orleanske" so vihrale poleg narodne trobojnice, semintje tudi rdemoJbelo papieževe. Pri božji službi po raznih cerkvah, posebno v mogočni gotski oerKvt
Naše Gospe (Notre Dame), so zgovorni pridigarji pred neštetimi poslušalci slavili narodno junakinjo, ki jo je cerkev nedavno razglasila za blaženo. Dve njeni sohi v Orleanu, kakor tudi dve v Parizu, so tisto nedeljo obsipali in kar zakrili s samimi cvetličnimi venci. Kakor domoljubni, tako tudi verski duli Še ni izumrl v tej lepi deželi vkljub nasilstvu protikrščanskih strank. Upati smemo, da bo Franciji za katoličanstvo napočila Še druga pomlad.
*	Iz šole. V stalni pokoj je stopila učiteljica ročnih del v Šoštanju in TopolŠici, Gabrijela Gabrovec; v začasni na stalna učiteljica v St. Janžui pri Spodnjem Dravogradu, Marija DominkuŠ, Prestavljena je učiteljica Marija Valenčak' iz Zibike v.St, lurij v SI,, goricah. Imenovane so: Ana Pirc-GabriČ za učiteljico v Artičah, provizorična učiteljica pri Sv, Barbari v Halozah Marija Lebar je imenovana za stalno učiteljico, istotako je imenovana za stalno učiteljico na Blanci Julijana Petrinčič,
*	Sami priznavajo. „Narodni List" je v zadnji številki priznal, da pridejo, če se bo štajjerski deželni zbor razpustil, po novih volitvah zopet dosedanji poslanci Kmečke zveze v deželni zbor. List pravi: „Položaj se ne bo izpremenil, ker bodo klerikalni slovenski kmetje poslali v deželni zbor iste hujskače kakor sedaj," Naši liberalci so torej obupali sami nad seboj. Pri nas na Štajerskem, kakor sploh na Slovenskem, za liberalce ni ne cveta in Še manj sadu. Časi, ko je Šla liberalna pšenica v klasje, so minuli. Zdaj se ti ljudje tolažijo še s tem, da psujejo naše poslance s hujskači. S hujskači pa so liberalci mislili sebe, saj se liberalec dandanes razume samo na hujskarijo, laži, zabavljanje, pri tem pa Še na to, da spravi svoje denarne zavode na kant, kakor se je zgodilo to pri Glavni posojilnici in Agro Merkurju,
*	Liberalec in resnicoljubnost. Da je bil pristaš S. L. S., g. Ivan Kregar, pred čeljskim porotnim sodiščem oproščen, to je liberalni slovenski svet silno razburilo, V duhu so že videli liberalci Kregar-ja in njegove soobtoženke ječati v globokih ječah, a prišlo je drugače. Pošteni možje, ki so sedeli na celjski porotni klopi, so spoznali, da dandanes na liberalno ovaduštvo ni polagati nikake resnosti in so obtožence soglasno oprostili. Glasilo slovenskih liberalcev, „Slovenski Narod", katerega s posebno slastjo prebirajo liberalni učitelji in uradniki, pa skuša še po obravnavi očrniti Kregarja, dasiravno se je v sodni dvorani jasno dokazalo, da so Kregar in soobtoženke nedolžni. Liberalno načelo je: Udarjaj po bratu Slovencu, laži o njem, Škoduj mu gmotno, poslužuj se za dosego svojega cilja in namena sredstev, četudi so najgrša in najpodlejša. Liberalec S6 veže z laž-njivci, , veže se z narodnimi nasprotniki, veže se s sleparjem., zvezal bi se mag,ari s samo hudobo, samo, da bi spravil s tega sveta vse „klerikalce". Pa to je šment, da liberalcem njih hudobno početje ne gre po sreči, smola jih spremlja po vseh potih. Od laži so živeli, od laži tudi povsod umirajo,
*	V Ljubljani so dne 30, maja priredili pristaši Slovenske ljudske stranke časten večer oproščenemu občinskemu odborniku Kregarju. Vsi govorniki, ki so pri tem večeru nastopili, so povdarjali, da je treba nadaljevati brezobziren boj proti liberalizmu in pred vsem proti liberalnim Časopisom ter na vse moči delati, da bo zahajal v vsako pošteno slovensko hišo katoliški časnik. Štajerci imamo dovolj povoda, da se pridružimo temu sklepu kranjskih somišljenikov. Sedaj pride drugo polletje in lepo bi bilo, ako bi število naročnikov s 1. julijem zopet poskočilo za par tiso-čev, Ako hočemo, se to lahko zgodi, zato kličemo: Na delo!
*	Voditelj slovenskih socialnih demokratov se i-menuje Etbin Kristan. Ljubljanski „Slovenec" ve o njem povedati, da je bil ta Etbin Kristan z razsodbo z dne 16. septembra 1895, št. 19,680 pred sodiščem Alsergrund na Dunaju obsojen na lOdnevni zapor ra^ di prestopka proti par, 461 kazenskega zakonika, torej radi poneverbe ali goljufije.
*	Katoliška „Unija". Na Dunaju se je ustanovila dne 30, maja Katoliška Unija (Zveza), ki ima namen, zvezati vse katoliške organizacije cele Avstrije brez razlike na narodnost. Na sliodu sta govorila izmed Slovencev dr. Korošec in dr, Krek, V odbor, ki ima pripraviti to zvezo in jo voditi, sta bila izvoljena iz naše škofije stolni dekan dr. Mlakar in deželnega glavarja namestnik dr., JankoviČ,
*	Sijajna zmaga katoličanov v Belgiji, V nedeljo so se vršile v Belgiji volitve za državni zbor. Kljub temu, da so se liberalci in socialni demokratje združili proti katoličanom in so se z divjo silo vrgli v volilni boj, lioteč iztrgati katoliški stranki večino iz rok, so vendar katoličani krasno zmagali. Dosedaj je imela katoliška stranka v belgijskem državnem zboru samo 6 glasov veČine, sedaj pa Šteje njena večina celo 10 glasov. Za liberalce je letos slabo leto. Propadli so na Dunaju in sedaj tudi v katoliški Belgiji, Tudi za slovenske liberalce je propad njih belgijskih bratcev slaba tolažba,
*	Bolgarski kralj Ferdinand je v soboto, dne 1. junija, s kraljico Eleonoro in s svojima sinovoma, prestolonaslednikom Borisom ter princem Cirilom prišel na Dunaj na obiske našega cesarja. Na kolodvoru so pričakovali bolgarske goste cesar, prestolona-slednik Franc Ferdinand ter vsi na Dunaju navzoči nadvojvodi. Dunajsko ljudstvo je na ulicah glasno pozdravljalo cesarja in bolgarskega kralja. Obisk je znamenje, da živi pridna bolgarska dežela z našo državo v zelo prijateljskih' razmerah. Naš cesar je zopet popolnoma zdrav in baje zelo dobro in zdravo izgleda.
*	Pijančevanje in družina. Dr. Demme, otroški zdravnik v Bernu v Švici, je opazoval od leta 1878—• 1890 otroke 10 pijanih ip 10 zmerpih družin. V družinah starišev-pijancev je bilo 57 otrok. Od teh jih je umrlo 12 takoj po rojstvu za življensko slabostjo, 13 pa v prvih mesecih za božjastjo, 6 je bilo norih, 16 bolehavih in telesno nerazvitih, le 10 je bilo popolnoma zdravih. Izmed 61 otrok zmernih družin so umrli le 3 takoj po rojstvu, 2 v prvih mesecih, 6 je bilo bo-lehnih, vsi d*rugi pa zdravi. Tako vpliva pijančevar nje starišev na otroke in jim uničuje zdravje in življenje že v nežnih letih, ali pa jih Stori pohabljene in nesrečne za celo življenje, NajžalostnejŠe pa je, da podedujejo otroci po stariših nagnenje do pijače.
*	Časopisje na Ogrskem naglo raste. Pred 30, leti je bilo na Ogrskem le 320 časnikov, sedaj jih je 2050. V Budimpešti izhaja 33 dnevnikov, ki imajo 2 milijona naročnikov. Na Dunaju izhaja le 21 dnevnikov v 900.000 izvodih. Ogrski judje znajo posebno dobro izrabljati moč Časopisja. Katoliški Slovenci, strni-mo se tesno okrog naših katoliških listov. „Slov. Gospodar" naj se širi vedno dalje in dalje. Kvišku zar stava slovenskega katoliškega časopisja!
*	Banka „Slavija", Dne 15. maja se je vršil v Pragi viharen občni zbor zavarovalnice banke „Sla-vije". To zavarovalno družbo imajo po večini v svojih rokah pristaši liberalnih MladoČehov, Katoličani nimajo v upravnem svetu nobenega zastopnika. Med opozicijo in večino je prišlo na občnem zboru do burnih prizorov. Manjšina je očitala liberalni večini slabo gospodarstvo. Za nas Slovence je najbolj pametno, da zavarujemo svoje imetje in življenje pri domačih zavarovalnicah, ki jih dobro poznamo. Taka je „Vzajemna zavarovalnica" v Ljubljani,
*	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani nam je po svojem glavnem zastopniku za Štajersko, g. Po-grajcu, vposlala letno poročilo za leto 1911, iz katerega povzamemo sledeče: Do konca leta 1911 se je izdalo v oddelku za požare 80.424 polic, v oddelku za zvonove 2438 polic, na novo v letu 1911 12.738 polic. Skupna zavarovalna svota znaša 142 milijonov, 879 ti-soč428 K, prirastka v letu 1911 je nad 11 milijonov K. Odškodnine je plačala Vzajemna v oddelku požara v letu 1911 339.608.79 K, v oddelku za zvonove pa 5 tisoč 434'38 K; skupno v 20 letih 1 milijon 152,411'08 kron. Za varnost obveznosti Vzajemne zavarovalnice jamčijo poleg plačila zavarovancev, ki so leta 1911. že plačali 40k509'80 K, Še sledeči plodonosno naloženi zakladi: ostanek ustanovnega zaklada 80.000 K; varnostni zaklad. 35,000 K ter premijska prihrana 91 trisoč 745'22 K, Navedene številke jasno kažejo napredek naše edine domaČe zavarovalnice, ki se s tem sama priporoča. Naša domaČa zavarovalnica je pa tudi v tem hudem letu požarov pokazala svojo krepkost ter dokazala, da je vredna zaupanja, katerojej izkazuje veČina Slovencev. Vzajemno zavarovalnico zastopa za Štajersko g. Franc Pograjc v Mariboru, ki je vnet naš pristaš in rad podpira naša društva.
Velika narodna veselica na Cinžatu pri Falu, ki se vrši v pedeljo, dne 9. junija, bo sestanek Slovencev iz cele Dravske doline in Pohorja. Opozarjamo Še enkrat, da se vrši veselica tudi pri slabem vremenu, ker je na razpolago velik kozolec, ki ima prostora za več sto ljudi. Za zabavo in izborno postrežbo je preskrbljeno, tako, da ne bo nikomur žal, ki se udeleži te narodne veselice na našem zelenem Pohorju. Na veselo svidenje Slovenci in Slovenke iz Dravske doline in iz zelenega Pohorja!
*	Koroška slov. mladina je imela Binkoštni ponedeljek v telovadnici Narodne Šole vSt. Rupertu pri Velikovcu prav lep shod, na katerem so govorili gg.
r. Marko Natlačen iz Ljubljane kot zastopnik Slov. Straže, državni poslanec Grafenauer in msgr. Val. Podgorc. Sklenilo se je, da naj bo na Binkoštni ponedeljek vsako leto ondi shod. Koroška mladina gre po stopinjah naše vrle štajerske mladine.
*	C. kr. poštnohraniinieni urad na Dunaju je te dpi razposlal račun za leto H911. Dne 31» decembra je v uradu poslovalo 2415 uradnikov obojega spola in 157 strežnikov. Denar zbirajo vse pošte po državi, Sprejelo se je za 18,873.967 K 23 vin., izdalo pa za 9,017.014 K 24 vin., in za 9,956.952 K 99 vin. dobili so čistega dobička.
*	SOletsiica Irozveze. Dne 22. maja je minulo 30 let, kar obstoji trozveza med državami Avstrija, Nemčija in Italija. Največji dobiček od trozveze ima Nemčija, ker se vsled njenega vpliva v Avstriji podpira nemški duh, obenem pa ima Nemčija tudi velik gospodarski dobiček od te zveze,
*	Koleka proste so vse prošnje, ki jih vložijo lastniki živine radi odprave varnostnih odredb proti raznim kužnim boleznim, nanašajoč se na postavo o kužnih boleznih od 6. avgusta 1909 in tozadevne odredbe z dne 15. oktobra 1909» Ce se vloži taka prošnja za odpravo varnostnih odredb, naj se sklicuje posestnik na tarifno določbo št. 44 pristojbinskega zakona.
*	Izvažanje živine iz Srbije v Avstrijo. Določeno število svinj za izvažanje iz Srbije v Avstrijo je bilo doseženo s 1, junijem. Odslej se do sklepanja povili pogodb med obema državama pe sme uvažati v Avstrijo srbskih svinj; radi tega je pričakovati, da ostanejo cene našim svinjam trdne ali pa se celo vzdignejo. Rogate živine sme Srbija še poslati v Avstrijo 50.000 glav. Seveda se pošilja le meso zaklane živine.
*	Vinogradi na Hrvaškem so vsled letošnjih pomladnih mrazov veliko trpeli. Ponekod je uničenega do % zaroda, ponekod le 10%. Trpele so zlasti zgodnje vrste. Tudi zgodnje sadje je pozeblo.
*	Kužne bolezni. Črne koze so se pojavile tudi v Pragi. Sedaj je dognano, da so črne koze na Poljsko in Češko zanesli iz Italije. — Kolera se je pojavila zopet v Južni Italiji, kakor poročajo nekateri listi.
*	Vojaški dopusti, katere je uvedla vojna uprava za Čas, ko se spravljajo poljski pridelki, so za kmetski stan znatna pridobitev. Pomanjkanje delavcev je ob tem času najbolj občutno. Taki dopusti so dovoljujejo kmetskim posestnikom, oziroma njihovim stanovom in pa poljedelskim delavcem po poklicu, in sicer pridejo ti zadnji v poštev osobito tedaj, ako služijo v zadnjem letu, Cas za dopust določi po posameznih četah zborno (korno) poveljstvo v sporazumu s političnimi oblastmi. Dopusti se podeljujejo, kolikor dopušča vojaška služba, za žetev, za košnjo, trgatev in nekatera druga opravila, ki imajo za posamezne kraje večji in splošnejši pomen. Navadno traja dopust 3 tedne. Prositi za dopust ima praviloma vojak sam pri raportu; dovolitev in odklonitev pristoji četnemu poveljniku in je seveda zavisna od obstoječih službenih razmer in od tega, kako se dotičnik vede. Moštvo na dopustu mora nositi civilno obleko, Dopustniki imajo, ako se izkažejo z dopustnico, na železnicah pravico do takih znižanih cen kakor vojaške osebe, ki potujejo izvenslužbeno,
*	Osrednja jadroge za vnovžeaje živine in pospeševanje živinoreje, reg. zadruga z omejenim poroštvom ima v pondoljek, dne 10 jun. ob 9 uri dop. v prostorih Zadruž. Zveze v Mariboru s»oj občni zbor, h kateremu se vsi člani uljudno vabijo. Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva, odobritev rač. zaključka za 1. 1911. Slučajnosti. Ako ob 9. uri ni dovolj članov navzočih se vrši drugi občni zbor eno uro pozneje, ki sklepa ob udeležbi vsakega števila zadružnikov.
Mariborski okraj«
Maribor. Izžrebani porotniki. Zla porotniško zasedanje v mesecu juniju so izžrebani naslednji porotniki: Glavni porotniki: iz mariborskega mesta: Franc Pergler mlajši, kolarski mojster; Fran Podgoršek, bandajžist.; Jožef Sagaj, hišni posestnik; A,: Stauder, gosttilničar; iz mariborskega okrajnega glavarstva : Peter Lorber, mlinar in posestnik, Gornji Porčič; dr, Milan Gorišek, odvetnik, Sv. Lenart; Franc Sabeder, posestnik, Gornja Korena); Anton Baumgartner, posestnik, Pernice; Fran Ferk, posestnik v Ciringi; Franc Vollmaier, posestnik, Vur-mat; Alfonz Högenwarth, trgovec, Fram; 'Fr. Kor-man, posestnik, Kumen; Ivan Pinterič, posestnik v Rušah; Janez Reibenschuh, posestnik, Pobrežje;; Stefan Pliberšek, posestnik, Gornja Bistrica; Andr,-Mahoritsch, gostilničar, Makole; Stefan Poherc, posestnik, Sele; 'Ivan Cakš, pek, Slovenska Bistrica; iz ptujskega mesta: Hans Molitor, lekarnar; Ljudo-vik Schosteritsch, trgovec; iz ptujskega okrajnega glavarstva: Adalbert Perko, trgovec, ^Ormož; iz ljutomerskega okrajnega glavarstva: Karol Korath, ravnatelj opekarne v Crešnjevcih; Vincenc Steinbre-ner, oskrbnik v Negofvi; Janez Hrašovec, posestnik, Mala Nedelja; 'Aleksander Anoscheg, posestnik v Ljutomeru; Franc Wirth, steklar, Ljutomer; lz slo-venjgraškega okrajnega glavarstva: Alojzij Bruder-mann, posestnik, Marenberg; Edvatd Pivec, posest., Ribnica; Jožef Ptačnik, posestnik, Ribnica; Pavel Osrajnik, posestnik, Vuhred; nadomestni porotniki :i Ivan Andraschitz, trgovec; Viljem Berner, pek; P» Drofenik, mizar; Alojzij Frei, hišni posestnik: Jost Kautsohitsch, trgovec; Maks König, lekarnar; 'Aleksander Letonja, krojajč; Janez Lewesch, hišni posestnik; Josip (Leyrer, mesar, vsi iz mariborskega mesta.
m Maribor. Na nedeljskem cvetličnem slavlju, Čegar čisti dohodek je bil namenjen' za olepševalno društvo, so nekatere nemške frajlce pobirale tudi za Sulferajn in Südmarko. Obžalovanja Vredni so tisti Slovenci, ki so vkljub temu vstrajali pri tej prireditvi, — Klobučar Bregar v Gosposki ulici se huduje po gostilnali nad tistimi Slovenci, ki ga pikajo po časnikih, ker je v Kamnici se pri občinskih volitvah tako silno trudil za posilinemce, Ta jezljivi gospod je celo rekel: „Vun do Pfofn unt do bindišn Pauern bin i net reich wurdn." No, no, g. Bregar, bodite vendar dru-gokrat bolj odkritosrčni, pa vrzite vse tiste „bindiS paure" vun iz Vaše štacune, pa Vam ne bo treba- postati Še bolj bogat.
m Kamnlca. NaduČitelj Hofbauer je odložil županstvo. Vzel si je tudi dopust za cele tri mesece, ker se je bojda preveč zjezil pri volitvah. Zakaj pa? Saj smo slovenski posestsiki imeli vendar pravico in dolžnost, se volitve udeležiti. Sicer pa svetujemo g. Hof-bauerju, naj se ne jezi preveč, ker jeza škoduje zdravju-
m Pesnica. Vedno bolj se Širi vest, da je šulfe-
rajnska šola na Pesnici že zagotovljena. Pobirajo se za njo na vse mogoče načine Judeževi groši. Prirejajo se gledališke predstave, pričenja se tudi polagoma lov na slovenske otroke, Nemških otrok namreč na Pesnici ni, da hi zahajali v njo; zato jo hočejo pesniški odpadniki napolniti s slovenskimi, da na ta način vzgojijo narodne izdajice. Slovenski PesniČanje pa imejmo pamet ter ne dajmo nobenega otroka v to šolo-mučilnico, ker v eno- ali dverazrednici se otrok gotovo ne more toliko naučiti, kakor pa v dvojezični petrazrednici v Jarenini. Otroci slovenskih starišev v slovenske šole!
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Na TrojiČko nedeljo, dne 2. junija t. 1., je vladalo v naši župniji čisto in neskaljeno veselje. Proti osmi uri zjutraj so med slovesnim streljanjem in zvonenjem došli k nam prevzvi-šeni g, knezoškof, da nam birmajo naše otroke, patu-
•di, da nam blagoslovijo našo novoslikano, znotraj ip .zunaj Čedno prenovljeno farno cerkev. Pod mogočnimi, krasno opletenimi, od vihrajočih zastav obkroženimi .slavoloki, so bili PrevzviŠeni prisrčno pozdravljeni že .pri vstopu v župnijo po mladenki Jožefi Ferk, potem v občim Vosek po učenki Mar, Podhostnik, zlasti pa v bližini cerkve vpričo neštevilne množice ljudstva po -domačem g. župniku, po učenki Alojziji Pavalec, mladenki Mar, UM, mladeniču Fr, Vakaj, po zastopnikih učiteljstva, c. kr. orožništva in občinskih odborov. Po slovesnem vhodu v cerkev, so Nadpastir najprej blagoslovili nove, oziroma prenovljene kipe, podobe, slikarije in okraske na treh oltarjih, po vsej cerkvi in v zakristiji, več križev in cerkveni tlak. Blagoslovljene je trajalo od 8. do 5410, ure. Nato so služili sveto mašo, med katero so skoraj vsi pričujoči verniki iz Njihovih rok prejeli sveto obhajilo. Po maši so nam na podlagi besed nedeljskega lista „Ljubimo torej Boga, ker nas je on poprej ljubil!" s pridižnice razložili, kako nam slikarije na treh poljih cerkvenega oboka, namreč križ, Srce Jezusovo in sveta evharistija, oznanjujejo ljubezen božjo, in kako so nam svetniki, ki so naslikani kot Častilci teh treh( svetih znaicov, vzgled goreče in požrtvovalne ljubezni do Boga. Zares, naša lična cerkev, ki smo jo pod modrim vodstvom svojega dušnega pastirja z združenimi močmi za blizu 8 tisoč kron dali tako lepo popraviti, nam bo odprta knjiga, iz katere se bomo mogli vselej učiti, kako naj častimo sveti križ, presv. Srce Jezusovo, zlasti najsvetejše Rešnje Telo. K sklepu v srce segajoče pridige so premilostivi knez izrekli višepastirsko zahvalo vsem, ki so pripomogli k preobnovitvi naše cerkve ter so vlč. g. Jern. Frangeža očitno imenovali za svojega kn. Šle,, duhovnega svetovalca. To odlikovanje nas je vse vzradostilo, ki poznamo blagega gospoda župnika. Po pridigi in po molitvi za rajne je prejelo 250 otrok zakrament svete birme, Veličastna, nepozabna slavnost, je trajala do 1. ure popoldne, Dasi je bila nedelja, je vendar prihitelo k nam 14 duhovnikov (v Kamnici jih je bilo na binkoštni torek 18), da se Še enkrat poklonijo svojemu prevzvišenemu Nadpastirju, ki so dbvršili pri nas birmovanje v dekanatu Maribor ob levem Dr. bregu., v katerem je bilo skupaj 2795 birmancev. Slavnosti pri nas sta se udeležila tudi gg. grašfeak na Hrastovcu, Al. pl. Kottlas, in poveljnik orožništva, ritmojster Oskar Hauer, Med obedom so domaČi pevci kaj izvrstno zapeli primernih pesmi. Zadnjo, „Pozdrav", je zložil in poklonil ekscelen-ci g. učitelj Mirko Vauda. Premilostivemu knezu kličemo v slovo iz hvaležnih src, kar je bilo zapisano na sprejemnem slavoloku: Prisrčna Vam zahvala bodi, Naj angel božji z Vami hodi!
m Iz mariborske okolice. Po naključju mi pride v roke ptujski „Stajerc". Malo ga pogledam in vidim med dopisi „Gams, (obČ, volitve)," Potem iz Koroškega: „Korošci, razširjajte „Štajerca", ki je edini list v slovenskem jeziku!" Ce je to res slovenski list, pa ne zria, kako se imenuje Gams slovensko, je v slovenskem jeziku še večji revček kot v politiki. Dopisnik najbrž ni dosti hodil, in zato mu svetujem, naj gre v Kamnico, tam se bo že naučil, kako se pravi po slovenski Gams. Seveda mariborske gospode so letošnje občinske volitve malo pretresle povsod, ne sar mo v Kamnici, kajti kmetje se bodo počasi spametovali iri pokazali Štajerčijancem hrbet; na ptujskega smrdljivega "Inopsarskega „Štajerca" pa tako nobeden ne verjame. Nekateri mariborski trgovci ga vsiljujejo, in Če ga Še kateri vzame, reče: Za stranišče je dober, za drugo pa ni. Najbolj so zdaj volitve mestnim gospodom možgane v glavi zmešale, Dozdaj je bilo zmirom vse dobro, kar so mariborski gospodje sklenili v občinskem odboru; najbolj so gledali na ceste, pa samo tedaj, kadar je bilo malo dežja; tedaj je moral dobro paziti, da si ni Čevelj sezul, zdaj bo baje že boljše.
m Sv. Križ pri Mariboru, Tukajšnje Bralno •društvio slavi letos, kakor se je že povdarjalo, 251etni-•co svojega obstanka. Slovesna proslavitev iste se bo obhajala dne 4, avgusta t. 1. Slavna bratska društva od blizu in daleč se že sedaj opozarjajo na to slavlje ier se prosijo, da isto blagohotno upoštevajo ter svoje prireditve za ta dan opustijo in prav mnogoštevilno pohite na skrajno severno točko med obmejne brate Slovence k prijaznemu Sv, Križu na visokem Kozja-ku. Zlasti se Še vabijo bratje Orli iz Maribora, Hoč in Slivnice,, da nas ob tej priložnosti počastijo s svojim skupnim obiskom in — ako mogoče — razveselijo z javno telovadbo. Cenjeni rodoljubi se pa lepo prosijo, da nam za to redko domoljubno slavnos^ blagovolijo nakloniti velikodušne darove v vinu ali denarju. Morebitne poŠiljatve naj se naslovijo na g. Filipa Ga-lunder, župana pri Sv. Križu nad Mariborom, poŠta Zgornja sv. Kungota. Slovenci, dan 4. avgusta bodi veličastni skupni praznik obmejnih Slovencev na prijaznem griču pri Sv. Križu nad Mariborom!
m Iz Slovenskih goric. Ze Čez leto dni se klati okoli Sv. Lenarta po Slov. goricah s svojo ženo nek agent. Na ta dva Človeka se bo morala obrniti večja pozornost. Vsiljujeta namreč jiašemu ljudstvu svojo tujo zavarovalnico. To delo se jima sicer ne more za-braniti, pač pa se je Čuditi raznim tukajšnjim zastopnikom Vzajemne zavarovalnice in Slavije, da na to dvojico bolje ne Obrnejo svoje pozornosti. DotiČni a-gent je namreč tudi znan kot posebno hud Nemec. On soloh ne zna slovensko govoriti, ampak celo delo prigovarjanja za zavarovalnico prevzame njegova soproga. Znanih' mi je več slučajev, kjer se je ta agent liudoval nad slovenskimi poslanci in hvali ljudstvu nemško, oziroma Štajerčijansko politiko. Zdi se, kakor da bi ta človek ne bil samo plačan kot zavarovalni agent ampak obenem tudi kOt političen agent. Naše-
mu ljudstvu v Slov. goricah okrog Sv. Lenarta pa se svetuje, naj preveč ne zaupa temu agentskemu paru, ampak naj ga kar odslovi. Tako bode izostala marsikatera neprijetnost in morebitna tožba. Na ta način se bode odvrnila marsikatera Škoda. Priporoča se tedaj še enkrat: V prihodnjič se bode moralo z večjo pozornostjo opazovati „delovanje" tega agenta po Slovenskih goricah 1
m St. Ilj v Slov. gor. Naseljeni in novopečeni lutrovci gojijo že delj časa željo po lastni protestantov-ski cerkvi, Dosedaj opravlja lutrovski pastor protesian-tovsko službo božjo pri Hempelnu v Cirknici. A Sva-bi s tem niso zadovoljni. V nedeljo, dne 2. junija, sta se vršila dva shoda radi protestantovsk» molilnice. ki bi se naj zidala nekje v St. Ilju, A zediniti se ne morejo lutrovski verniki, kje naj bi stala ta cerkev. Nekateri jo hočejo imeti, v St. Ilju, drugi v Cirknicii nekateri pa celo na Stari gori, da bi imeli do nje bližje sedanji in bodoči svečinski častilci Martina Lutra. Upali so, da jim bo dala Siidmarka denar, a ta ga nima, prazna je njena kasa. Tako daleč je'že torej prišlo, da dobimo v St, Ilju v doglednem času lutrovsko cerkev. Katoliški Slovenci stojte na straži!
m Sv. Rupert v Slov, gor. Dpe 22. maja t. 1. se je poročil vzgledni mladenič Jakob Stiper, predsednik našega Bralnega društva, s pridno mladenko Ivano Silec, Na mnoga in srečna leta! — Danes, dne 3. junija, pa smo spremili k hladnemu počitku g. Tomaža Krajnc, veleposestnika v Spodnji Voličini. Pogreb je bil jako slovesen. Udeležba je bila velika. Pokojnik, star 80 let, je bil mož stare korenine, globokoveren in blagega znaičaja. Počivaj v miru!
m Slivnica pri Mariboru. Ko sem šel po Tegett-hoffovi ulici v Mariboru na binkoštni ponedeljek na kolodvor, me srečajo štirje mestni gospodiči. Pozdrar vim jih, ojii me pa zaničljivo pogledajo, in ko so zapazili znak Orla, se glasno zakroliočejo in na pozdrav odgovorijo: „Das ist ein (windischer Troti!" Jaz pa grem mirno dalje svojo pot! To vam je nemška omika! - Slivniški Orel.
m St. Lovrenc nad Mariborom, Slovenci! Pojdimo prihodnjo nedeljo poploldne ob 3. uri na veliko ljudsko veselico pri Brezoneliju na Cinžatu! Mariborski rokodelski pomočniki bodo uprizorili krasno in poučno gledališko igro; Šaljivo streljanje in druge poštene zabave se bodo nudile! Prijetna pot za izletnike vodi mimo narodne Lamprehtove hiše na Kumenu. Izletimo! — Sentlovrenška Slovenska Straža.
m Račje. V naši občini se je treba z odprtimi očmi in trdnim značajem postaviti v bran proti tujemu nasilstvu. Zakaj trpite kmetje in sosedje — nekateri še nevede pomagate — med seboj novoustanovljeno društvo? Ali ne veste še tega, da prede pajek svoje mreže, da dobi svoj plen, katerega vjame in mu neusmiljeno izpije kri. Tako dragi moji sosedje kmetje rački, ne pustite, da se Šopirijo tujci v vaši sredini, ne dajte se vjeti v njihove zanjlce, katere so za vas tako zvito spletene, ampak dajte vedeti onim političnim pajkom, da je njih trud zaman. Nekateri pravijo nepremišljeno: lilije za naše otroke, ako znajo nemški. Dobro, pritrjujem, da se naj vsak trudi, da se kolikor mu mogoče tujih jezikov nauči. Ali mislite cenjeni bralci „Slovenskega Gospodarja", da je onim nemškim društvom, ki se vsiljujejo v vašo sredino, to je tistim pajkom, ki vam nastavljajo mreže, za vas in vaše otroke in za .našo boljšo bodočnost? Ne, njim je za vaše prihranjene krtmice in za vašo deco, ki bi jo radi potujčili. Ali morete mirno gledaiti tiste pri-vandrane škrice, ki vas merijo od pete do vrha in hočejo takorekoČ gledati preko vaših glav, kakor da bi bili vsi od njih odvisni. Njihove ošabne in Časti-željne oči niso va^i prijatelji. Torej Račanci, oprezni in previdni bodite, ne dajte raznim ribičem dobrega lova, naj se vrnejo s svojimi mrežami v visoko gorovje, kamor najbolj spadajo.
m Zg. Poljskava. Dne 3. t. m. je umrl po dolgi, mučni bolezni, g. Ferdinand Schlosser v 41. letu svoje starosti. Bil je vedno vnet in zaveden Slovenec in katoličan, kar je zlasti pokazal za Časa svojega županovanja; vedno je bil tudi zvest naročnik, in bralec „Slovenskega Gospodarja". Lani je moral vsled neizprosne jetike odložiti županstvo in letos je podlegel tej bolezni. Pogreb vrlega rajnega se je vršil V sredo, dne 5. junija zjutraj. Lahka mu žemljica!. Žalujoči soprogi, materi in bratu naše sožalje!
m MtriDor, Za dijaško kuhinjo so darovali naslednji p. n. do brotniki in dobrotnice: Spintrč, prof. 2 K; hranilnica in posojilnica na Dolu 20 K; slovenski sedmoš H mariborske gimnazije na mesto venca na grob prof. dr Šorna 15 K; Jezo-šek, notar na Vranskem, na mesto venca na grob nadsvetnika Josipa Rotner 10 K; Volčič, župnik, vrečo krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati!
m J«ren|na. Na Petrovo, 29. junija se vrši tuk»j velik dekanijski dekliški Bhod. V cerkvi in na shodu zunaj cerkve govori dobro znani mladinski organizator g dr Hohnjec iz Maribora. Dekleta iz 81ov. goric, 29 junija v Jareninol
m D, M. v Puščavi. Pušavčanil Ako želite videti poučljivo gledališko predstavo, slišati lepo petje, zadeti „častno svetinjo" pri streljanju in imeti pošteno zabavo, prihitite gotovo prihodnjo nedeljo popoldne na Činžat k Brezonoliju na veliko ljudsko veselico, katero priredi „Podružnica Slov. Straže" z* St. Lovrenc in Puščavo s sodelovanjem mar borske.
m Smtlnik. Smolničani! Iikaž>m-> se kot zavedne Slovence in pojdimo v nedeljo popoldne v Činžat k Brezoneliju na veliko ljudsko veselico.
m 8v. Lenart v Slov. gor. Katol. polit, društvo priredi v nedeljo, dne lfl. junija t. 1. dopoldne župsnski shod. Porofajo poslanci dr. Korošec, Roškar, Pišek. Natančneje poročilo sledi v prihodnji številki. Zupani, pa tudi drugi možje in mladen či, vsi na shod.
m Hič«. Dne 16 junija po rani službi božji ima naša kmečka hranilnica in posojilnica redni letni obČDi zbor pri Karlu Novaku Govoril bo g. nadrevizor Vlad. Pušenjuk Možje pridite!
m Ho6e. Naše bralno druitvo priredi v nedeljo dne 9 junija po večernicah s sodelovanjem Diklišk? Zveze veselico, katere čisti dobiček se porabi za nabavo no»e zastave Mladeniške Marijine druthe. Dnevni red je ta le: 1. Petje, poje mešan zbor. 2. Govor, govori članica dekliške Zveze. 8. Deklamacija. 4. „Cašica kave0 veseloigra v enem de-
janju, irrajo dekleta. 5. Srečolov. Srdež 1 K, »tojišče 40 vin. Vsi za vediii Hočani in sosedje, pridite v obilnem številu.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Prav veseli dan je bil dne 2, junija za našo mladino. Marijina družba in telovadni odsek O-rel sta naredila izlet na Vurberg. Udeležilo se ga je 30 Članov z gosp. duhovnim voditeljem, dateri je imel tudi pozno pridigo. V lepih besedah nam je razložil, kakšen mora biti mladenič, ki se sme imenovati ka-toliško-naroden mladenič: veren, trezen, naroden. Pri poznem sv. opravilu so pristopili vsi mladeniči k mizi Gospodovi. Po opravilu smo se podali v gostilno gospoda Goloba. Omeniti moram, ko smo prišli prvikrat proti gostilni g. Goloba, ni še bilo nikjer nič napisano, ko smo se pa. vračali, je bilo na plotovih s kredo napisano 3krat „Čuki". O ti olika vurberških nasprotnikov! In kako neumni so Še vrhu tega naši liberalci in nemškutarji, ker kar po plotovih pišejo svoja prava imena. Nismo se prav nič jezili zavoljo liberalnih in nemškutarskih čukov2 temveč z orlovskimi znaki smo ponosno korakali naprej mimo zaplotnih na-prednjaških čukov.
p Ptuj. Kdor želi kupiti kakih 900 litrov viua, sladkega, svetle barve, liter po 58 vin., naj se oglasi v pisarni Kmečke posojilnice v Ptuju,
p Spuhlje pri Ptuju. Na Binkoštni ponedeljek je bil izvoljen županom naše občine g. Job, posestnik, ki je izvolitev tudi sprejel.
p Milialovci. Mladi Petovar baje zato ni več hotel biti v šolskem odboru, ker so si ga ormoški Sokoli volili v odbor, v dveh odborih pa ne more dobro delovati; verujemo, saj v nobenem nič kaj ne stori.
p Gornje Salovce. Že dolgo let opazujem, kako lepo napredujejo naši posestniki v verskih in gospodarskih rečeh. Posebno mladina, oziroma dekleta, se prav pridno zbira pod zastavo Marijino. Naš sovražnik liberalizem, Id je že povsod iskal stanovanja, se je tudi priklatil v našo občino. Nekatera dekleta so se že precej navlekla liberalnega duha in začela lažnji-vo napadati poštene ljudi in Marijine družbenice, u-cleleževati se plesišč in drugih liberalnih veselic. Ne dolgo od tega so dobila na liberalnem plesišču od fantov steklenico žganja in posledica je bila, da so na poti domov ponoči izgubila v cestni luži svojo tovari-šico. Kaj ne, taka dekleta pa so poklicana, da bi sodila Marijine družbenice? Ta liberalna dekleta, ki niso ne tič ne miš, naj bi si ustanovila svoje društvo z napisom: „ahtlc za šest." Znaki pa bi morali biti sestavljeni tako-le: mala železna ploščica, na vrhu Šopek, pod šopkom smodke navskriž, spodaj pa stekle-piČica z napisom: „ahtlc za šest," Po takih znamenjih bi se ta liberalna družba najbolje spoznala,
p Svetinje. Dovolite malo prostora tudi za liberalce! Vi ne veste, kako grozna nesreča prihaja čez celi ljutomerski in ormožki okraj in čez srediŠko cesarstvo, Že sedaj, ko nas še ni zadela, smo popolnoma pobiti gospodje liberalci, ko nas pa zadene, bomo pa gotovo vsi proč. Pomagajte torej, prosim. Vi veste, kako strašno radi imamo vsi iiaŠega Komarovega Mi-haleka, saj bi ga tudi vi imeli, Če bi ga le enkrat videli, To vam je lep Človek, Črne lase in črne oči, pa nosek, oh, tega je bilo veselje gledati, tako lep je bil, da ga ni takega v petih kraljestvih; bil je prav sredi lica, malo nad ustmi, bil dolg, pa ne preveč, pa bil je tanek, pa ne preveč, bil je pa tudi kratek, pa vendar ne preveč. Zidaj pa ta nesreča, ta lep nosek, v katerega se je zagledala najkrasnejša vseh" žensk, pa jli več lep; oh groza. Že dolgo smo se bali za to lepo stvarico, zdaj pa je vsega konec. Milialek je namreč vtaknil svoj nos v vsako reč, seveda tubi v vsako klet, če le ni bila prazna, rad bi ga vtaknil tudi v vsak literček, pa se mu je zgodila pri tem strašna nesreča; gleštal sem ga zadnjikrat pri Jeruzalemu in videl vse na lastne oči. Bilo mu je menda zmanjkalo zvenka, žeja pa je bila, Še velika,, zato je takoj, ko je bil kovač že proč, bežal k njegovemu litru, hitro posrkal, kar je kovaču ostalo potem si pa ranil svoj drobni nosek in zdaj, Čujte, mu je začel otekati, daje tak, da ni več prejšnjemu podoben; vsak dan si ga od 8. do 9. ure popoldne in od 3, do 10. ure ponoči ogleduje v ogledalu, tarna in vzdihuje ter nravi: Joj, joj, kaj bo, zdaj pa nisem več Komarov Mibalek, zdaj sem pa nosorog, joj, joj, joj. — Ta žalost gre Komarovemu Milialeku, ali kakor se zdaj imenuje, nosorogu, tako k srcu, da zadnjič svojega najboljšega prijatelja ni več spoznal, ko sta se srečala. Po pravici se bojimo, da so mu tudi možgani začeli otekati; in kaj bi bilo, Če bi nam ta, nam tako dragi Milialek, ne nosorog, same žalosti nad samim seboj u-mrl. Vidite, g. urednik, to Vam je žalost, kaj si bomo mi začeli, kdo bo potem vodil razne vaje, kdo praznil prijateljem in neprijateljem kleti! Dajte, pošljile nam zdravnika, ki se spozna na take Živalice, kakor so nosorogi in ki more iz njih zopet narediti Koma reke, sicer bo s Komarovim Mijialekom konec vseh njegovih prijateljev v lotmerškem in ormoškem okraju in v središkem cesarstvu.
p Središče. V eni številki „Slovenskega Gospodarja" smo nasvetovali našemu Ščureku, naj vzame svojo bisago ter naj v kratkem odpotuje iz Središča Takoj drugi dan nas je presenetil s svojo nenavadno ubogljivostjo, ko je jemal slovo od svojih' liberalnih" prijateljev, pripravljen za odhod, Dasi Še slab in nerazvit, se je vendar podal na pot ter je že dvakrat izpraznil svojo bisago na domu liberalnega preroka „Narodnega Lista", Id je kot krušni oče našega šču-reka razposlal dogodke svojega rejenoa, kateri si jih je prav skrbno zapisoval, po celem svetu z zavostjo, da je storil s tem svojo dolžnost. Slučaj je nanesel,
da je tudi do mene priromala popotna torba našega šČureka s svojimi znamenitostmi. Prebrskal sem njegove zapiske ter menil, da najdem med drugo Saro tudi tistih 30,000 K, ki so bile namenjene pokopčeva-nju „zvezarske golazni", pa sem se zelo motil. Našel sem samo opise posameznih duhovnikov, Orlov in drugih „klerikalnih" mož. Posebno našega 6. g. kaplar na kaj rad obiskuje, zato pa je tudi to vtaknil v svojo bisago ter je opisal vse, Kar se še ni zgodilo ali pa ima zaznamovano drugače, kakor se je zgodilo. Med drugimi ima tudi zapisapo, 'da je hodil v Maribor gledat in poizvedovat za dopisnikom Slovenske Straže, „Gospodarjevega" pa že baje dobro pozna. Ce je pa temu tako, si pa le pridi po obljubljeno smodko, katera je že dolgo pripravljena in pričakuje tistega libe-ralčkaj kateri bo zvedel za dopisnika „Slov. Gospodarja". Ker pa bi naš ščurek rad prejel omenjeno darilo, si domišljuje, da je res uganil dopisnika, katerega ime bo pa moral seveda prej povedati. Kaj ne, skomine imaš po smodki, s katero bi se ti kratkočasil na svojem ponočnem potovanju. Se razume, da ščurki potujejo le ponoči, ker je to ponočni mrčes.
Sv. Križ tik Slatine. V nedeljo, dne 9. junija, priredi semkaj celjska orglarska šola pod vodstvom g. K. Bervarja izlet. Gojenci bodo peli popoldne pri večernicah in priredili na naših krasnih orgijah koncert, potem bodo v Čitalnici predstavljali dve igri: „Kmet in fotograf in „Krčmar pri zvitem rogu"; nazadnje bo pevski koncert na vrtu g. Franca Ogrizek. Vsi Križevljani in ljubi sosedje so k temu s tem prijazno vabljeni.
Ljutomerski ©kraj.
1 Mala Nedelja. Naša voda T urja preplavi cele travnike ob strugi, Če n. pr„ 4 dni deži. V njej pa so tudi dobre ribe, imenujejo se: karasi, pešači, kleni, pa tudi piškori. Do teh rib imajo nekateri ljudje posebno poželenje; čudno je le to, da kažejo nekako ne-vošljivost, in to v taki meri, ki ni na mestu. Čudni ljudje!
1 Sv. Jurij ob SČavnici. Kruta smrt nam je zopet ugrabila dne 25. maja pridno mladenko Marijo Vrbnjak iz RožiČkega vrha, staro 16 let. Rajna je bila pridna Marijina družbenica in je umrla po kratki In mučni bolezni, sprevidena s tolažili za umirajoče, vsled zastrupljenja krvi. Pogreba se je udeležila v ponedeljek velika množica ljudstva. Mnogo njenih so-vrstnic, ki so jo drugače tako težko med seboj pogrešale, so jo spremile belo oblečene ua njeni zadnji poti. Dragim starišem, ki so stavili v njo najboljše upe, pa naše sožalje. Rajni svetila večna luč!
1 Terbegovci. Dne 20. maja je umrl 84 let stari veteran Peter Žnuderl. Rajni je služil nad 9 let pod slavnim Radeck'y-jem. Bil je navzoč v tedanjih bitkah in kakor je večkrat pripovedoval, so naši vojaki padali okrog njega, pa Vsemogočni mu je bil mi-lostljiv, da ga ni zadela nobena krogla. Od vojakov se je vrnil v svojo domovino v župnijo Sv. Benedikta v Ihovo. Od tam se je preselil v župnijo Sv. Jurija ob Sčavnici v Terbegovce, kjer je bil do pozne starosti vzoren gospodar. Zapušča Sestero doraslih in preskrbljenih otrok ter lepo premoženje, DomaČo veteransko društvo mu je priredilo veličasten pogreb. Spremili so ga z Kocmutovo godbo do farne cerkve in na pokopališče. Naj v miru počiva!
I nl&l* Nedelja. Kmetijska podružnica naznanja, da se vrsi v Bedeljo, dne 9. t. m. po rani službi božji v šoli predavanje o živino-zdravništvn, ki ga ima okr. živinozdravnik g. Pirnat iz Slov. Gradca. Pred vsem bode pouk o uporabi trsakarjev in požiralnikovib cevi v slučajih napenjanja goveje živine, katere dobi podružnica od c. kr. kmet. družbe; nadalje se bo razpravljalo o najpogostejših živinskih boleznih. Vsakomur je prosto, staviti vprašanji» tičočih se živinozdrav-
niške v<de.	.
1 Bornla Radgona. Dekliška Zveza priredi povodom svoje desetletnice, dne 16. junija t. 1. slavnost s sledečim vsporedom: 1. Pred-poldne v cerkvi: 1. Ob 9. uri pridiga; p* prid-gi blagoslovitev slike presv. Srca Jezusovega v spomin desetletnice Dekliške Zveze 2. Slovesna sv maša in skupno sv. obhajilo deklet. II Popoldne. Veselica na vrtu gostilne g. Osojnik v Gor. Radgoni: 1. Pozdrav predsednice. 2. „Pozdrav Srcu Jezusovemu Št. peterska narodna dekleta". Prizor v enem dejanju Spisala Tončka Kovačič. 3. Slavnostni govor. 4. „Ob desetletnih". Dekl. Tončka Kovačič 5. O zgodovini gornjeradgonske Dekl ške Zveze. Govori Anica Gomilšak. 6 Govor pred podobo presv. Srca Jezus ¡vega J. Petivar 7. „Kako naj ženska ljubi svojo domo-movio". Govori Teretika Kovačič. 8. Narodne pesmi Pojó dekleta Zveze 9 „Matorina podoba". Igra v petih dejanjih; igrajo članice gornjoradg nske Dekliške Zvezo. 10. Nastopi drngih govornikov in govornic izmed došlih gostov. Pridigo in govor pri popoldanski slavn. sti je prevzel g. prof. dr. Hohnjec.	_
Konjiški okraj.
k Tolsti vrJT pri Konjicah, .„Stajerčev" dopisun-ček se je v svojem listu dne 26. maja t. 1. št. 21 pre-drznil me napasti z lažnjivim dopisom, namreč, dame je tožila neka ženska, ter sem bil obsojen na 50 kron globe; in sicer zaradi podpore po lanski suši. Sedaj pa mi dopisunček le kar naravnost odgovori, kedaj sem imel jaz pravdo z doticno osebo, kdo me je obsodil na 50 kron globe in kam se je izplačal odmerjeni znesek? Hitro z resničnim pojasnilom na dan! To mi moraš v kratkem dokazati, kajti sicer ostaneš prebrisani „Stajerčev" dopisunček z bistro glavico taKo dolgo obrekovalec in lažnjivec, dokler ne prideš z resnico na dan. Kmalu se bo na tebi izkazala resnica zna-nega pregovora: Laž ima kratke noge. Končno pa naj še tudi povem, kar se tiče zaradi podpore po suši, pri kateri se ni moglo vsem vstreči: Da kakor Še vsemogočni Bog ni mogel vsem ustreči, kako bi torej mogel jaz?
Turk Fr., obČ. predst. na Tolstem vrhu pri Konjicah..
k Gračič. Minuli četrtek je po kratki bolezni u-mrl priden hlapec Jožef Cretnik, star 73 let, rojen na
Frankolovem, V dolgi dobi službovanja doživel je čas, v katerem je postal hlapec z gospodarjem enakopra-ven državljan. Dandanes ima pri volitvah v državni in deželni zbor glas hlapca enako veljavo, kakor glas grofa ali drugega gospoda. In sedanji pokojnik je no-vopridobljeno pravico, oziroma državljansko dolžnost, izvrševal ob volitvah v prilog Slov. kmečke zveze. Sveti mu večna luči
Celjski okraj»
Celje. Volitve v celjski mestni zastop se vrše dne 10., 11. in 12. junija t, 1.; prvega dne voli III., drugega II. in tretjega dne I, razred. Vsak razred voli 8 odbornikov in 4 namestnike.
c Celje. Leta in leta se že vrši v Celju boj med slovenstvom in nemštvom, oziroma nemškutarst-vom. Stari, deloma že rajni rodoljubi, na čelu jim rajni dr. Dečko, so s treznim delom pripravljali tla za --slovensko Celje, Vedno več slovenskih obrtnikov se je naseljevalo v našem mestu, hiša za hišo je prehajaia v slovenske roke, a nesreča je hotela, da so si prilastili rešilno „narodno" delo v Celju ljudje, ki so za liberalne učitelje, advokate, uradnike in Škrice osnovali takozvano „Narodno stranko". Ta hip, ko so razni Kukovci, Božiči, Spindlerji, Lesničarji in kako se že zovejo razni vodniki in korporali „Narodne", je bila zapečatena usoda slovenskega Celja. Ce bi jih z bičem priganjal, se ti ti ljudje ne bodo brigali za razvoj Celja, saj imajo nujnejše delo razsajati in kloba-sariti po liberalnih shodih, farbati ljudi, streljati s papirnatimi ikanoni na obst r ukcij o n is tič nega zmaja, vezati se pri volitvah zoper „klerikalce" z najstrupe-nejšimi nemškutarji^ ker se menda s tem najlepše reši „narodna" čast „Narodne stranke". Ni se torej Čuditi, ako je v očigled takemu vzglednemu delovanju te „Narodne" se slovenstvo v Celju tako povzdignilo, da je med 940 volilci III. razreda za občinske volitve baje samo 165 volilcev-Slovencev, v II. med 65, celo 21 in v I. med 210» 39 slovenskih, kakor prerokuje evangelij slovenske liberalne inteligence, „Slov. Narod". Ta članek tudi pravi, da so liberalci med nižjimi sloji „opravili najmanj narodnega in gospodarskega dela za njih narodnostno probujo in samozavest ter za njih gospodarsko okrepitev." Seveda, če se mora zunaj Celja hujskati proti rodnim bratom, proti K. Z., ne preostaja časa za osvojitev Celja, Gotovo se zdi liberalcu nemškutar manjše zlo kot slovenski „klerikalec", Daleč, daleč ste prijadrali liberalci v Celju.
c Hmelj. Na zatečkem hmeljskem trgu je postal promet s hmeljem slabejši. Cene so pri slabem hmelju za nekaj kron padle. Za tujim hmeljem se tudi malo povprašuje. Štajerskega in ogrskega hmelja je Še precej na' trgu, a se ga le malo proda. — Rast hmelja je radi zadnjega deževja na Češkem, kakor tudi v naših krajih, precej zaostala.
c St. Jurij ob juž. žel. Zgorela je poldrugo leto stara Neža Križnik, ker se je v neopaženem tre-notku igrala z vžigalicami. — G. Avgust Kincl je kupil sosedno Kartinovo hišo, svojo pa je prodal gospodu postajevodji Žrjavu. — Kapelica v spodnjem trga g. Gerzina je do malega dogotovljena. Kapelico in kip presv. Srca Jezusovega blagoslove prevzvišeni knez in škof, ko pridejo birmovat.
c Dramlje. Pogovor treh drameljskih naprednja-kov o bližajočih se občinskih volitvah. Učitelj: Ljubi JarnoviČ, kaj ti neki leži na srcu, da si že nekaj ča^ sa sem tako žalosten? — Dijak v pokoju: Tudi jaz sem že to opazil pred nedavnim. — Trgovec JarnoviČ: Kakor vama je znano, smo vsak dan bliže občinskim volitvam. — Učitelj: Te volitve pa ja ne morejo imeti tako žalostne vsebine. — JarnoviČ: Za tebe že ne, ampak meni bo pa takrat huda predla, kakor še nikdar poprej. — Dijak v, pokoju: To so ti prerokovali „klerikalci" že lansko leto, toda jaz mislim, da se v tem oziru ni treba ozirati na „klerikalne" preroke, kajti dobrosrčni Drameljčani so nam že gotovo odpustili naše, ne ravno lepe reči, ki smo jih uganjali pri zadnjih državnozborskih volitvah. — Učitelj: Ravno to sem hotel tudi jaz reči. — JarnoviČ: Na tista prerokovanja res ne dam veliko, ali moje sanje, to je za mojo bodočnost nekaj usodepolnega. — Učitelj: In te so? — JarnoviČ: O popolnem porazu naše stranke. — Dijak v pokoju: Kaj res toliko držiš pa sanje ? — JarnoviČ: Izkušnja me je že precej naučila, kajti moje sanje se navadno uresničijo. — Učitelj: To ti pa jaz tudi verjamem, kajti lansko leto si tudi pravil, da se ti je sanjalo, da Roblek pade, in kaj je bilo? Sanje so se uresničile. — Dijak v pok,: Sedaj, ko imamo še dovolj časa, bi se pa s spretno agitacijo le Še dalo nekaj doseči, — Učitelj: Za poskusiti bi bilo. Ti imaš vsak dan 24 ur prostega časa in greš lahko k vsakemu volilcu na dom agitirat, nekaj g(otovo dosežeš. — Dijak v pok.: Veš, kar se tiče mojega prostega časa, mi nikar ne predbacivaj, ker o tem sem že od drugih dovolj slišal, — Učitelj: Oprosti, jaz nisem mislil ta-ko. — Dijak v pok.: Kar je v moji moči, bom že storil in upam, da ne brez uspeha. — JarnoviČ: Jaz pa nad zmago popolnoma obupavam, zlasti ker mi je la-ni po volitvah dal na znanje v „Slovenskem Gospodarju" neld „klerikialec", da dobim letos poplačano glavnico in obresti, in kaj je liotel s tem reči, gotovo razumeta. Da bi pa naš ljubi dijak po hišah agitiral, je nevarno, ker jo Še lahko kje izkupi in nehvaležni „klerikalci" bi ga začeli v „Slov. Gospodarju" obirati, — Dijak v pok,: Parkrat me je že tako zadelo nekaj malega, toda vkljub temu hočem napeti vse moči, samo. da potisnemo „klerikalce" nazaj. — JarnoviČ: Od kar nas je B. Jesenek zapustil, je to nemogoče, — Učitelj: Od tega človeka bomo pa v „Narodnem Listu"
Še pisali take reči, da bo, želeČ si miru, popolnoma utihnil. — JarnoviČ: To pa ni ravno priporočljivo, kajti on nam za vsako malenkost tako zabrusi nazaj, da nam kar sape zmanjka. — Učitelj: Potem bi bilo pa najboljše, dobiti ga zopet v našo stranko. — Dijak: v pok,: Da je to nemogoče, vama pa jaz jamčim. — JarnoviČ: Hvala lepa zlasti tebi, ljubi študent, da si me prišel tolažit, ker ti si v tem oziru svojo spretnost že večkrat pokazal. — Dijak v pok.: To je malenkost, želim pa, da se o celi zadevi natančneje dogovorimo, — JarnoviČ: Prosim, sem za to vedno pripravljen. — Učitelj: Ker sem ravno potreben spanja, zato ti želim samo še lahko noč, — JarnoviČ obema: Lahko noč, na svidenje!
c Ponikva ob juž. žel. Meseca svečana, smo spremljali k večnemu počitku pridno mladenko Terezijo Močnik; bilo je dekle pobožnega in mirnega značaja. Dne 20, maja pa smo spremili k zadnjemu počitku pridno mladenko in članico Marijine družbe. Marijo Zatler, Pokojna Marija je bila izborna cerkvena pevka. Obema blag spomin in žemljica lahka!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Tukajšnja Hranilnica in posojilnica je obhajala na Binkoštni ponedeljek svoj občni zbor, V štirih letih svojega delovanja je izkazala 201,061 kron 33 vin. denarnega prometa, leta 1911 je ta znašal 44.836 kron 29 vin. U-dov je Štela 68, hranilne vloge znašajo 20.440 K 38 vin., posojila pa 16.891 K 48 vin, Čistega dobička je lani izkazala 314 K 85 vin. Rezervni zaklad znaša 385 K 19 vin. Z ozirom na mali okoliš naše domaČe župnije se naš denarni zavod lepo razvija. Marsikak prihranek je omogočil zlasti naši mladini, ki se ga rada oklepa. Želimo, da raste in cvete tudi v bodoče in gospodarsko povzdigne ter osamosvoji našo župnijo! Zato se ga z veseljem vsi domačini in z vlogami tudi domači rojaki, kakor doslej, poslužujte!
c Iz Mrzlice. „Friištig je kuhan, le naj se hladi, jaz z rešpetlinam grem gledat, kaj v Žauc se godi", sem rekel oni dan, ko sem si zajutrk skuhal. Ravno v tem mi pa prinese onegov fant „Narodni List" in pravi: „Očka, Vas bodo pa Žauc prestauli, je že tukaj zapisano." — „Tritaužn zeleni.h kap, to pa že ne! Dokler je Žalec liberalen, že ne bom po Žalcu svojega stanovanja iskal." Pogledam v „Nar. List" in res čitam notri, da v Žalcu stanujem, kakor pravi dopisnik. No, glej ga no dopisunčka kako si „pogrunta", pa se je vsekal, kar do možgan. No, je pač sitnto, ako človek ne ve, kje je MrzliČa, pač Bog pomagaj in pa zemljevid, Ako tistega vzameš v roko, boš kmalu našel, ako si malo bolj razumen, kakor se ti vidi,. No, ja, pa pri liberalcih je že tako, da mislijo, da znajo le po mestih in trgih ljudje pisat, drugje pa ne. Potem pa pridejo dopisi v liberalne liste bogve od kod, pa jim je po večini urednik oče ali pa kateri drug tak bratec. Mi, ki smo „črni", imamo pa v glavi svetlo, pa tudi tukaj v hribih katero „pogruntamo", da uredniku ni treba popravljati; še pike ne prestavi tako daleč, kot je liberalna pamet. Nadalje me poziva, naj poročam, zakaj je bil obsojen farovžki hlapec in kako je prišel načelnik petrovških „čukov" do denarja, da je popival s „črno damo". Kaj mene briga farovški hlapec in njegov zapor, in ti misliš, ako je kje eden hudoben hlapec, da je pa vse pokvarjeno, kakor sodim iz tvojega dopisa. O načelniku Orlov pa ne veš nič slabega, samo črno ti je vse, ker, kakor slutim, samo v tesno gledaš, zato ti že Čuk dela strah, Orel pa konec političnega življenja. In ker izzivaš na ta način, le pridi z dopisi in imeni na dan in poročaj resnico o hlapcu in načelniku, ti bom pošteno zabrusil v obraz. Imam dober rešpetlin, da gledam s prijaznega griča tja v tisti Žalec, kjer misliš, da stanujem, pa se jx>Šteno motiš, ker v Žalcu nisem nikdar stanoval in nikdar ne bom, dokler bo kraljeval tam liberalizem, Ce me prideš na Mrzlico obiskat, ti bom postregel s kupico hrušovca, pa ti povedal kaj finega, vem marsikaj. Malo „luštn" sem tudi rad, in rad povem kaj za smeh. Saj „klerikalci" nismo take Čmerike, da bi se mogli naprednjaki zavoljo nas kislo držati; če pa „gnarcev" ni, kaj nas to skrbi. Daste mi zdravi! — Puščavnik na Mrzlici.
c Št. Jur cb Taboru. Letošnji koledarček S. K. S. Z. izkazuje, da ima Slovenska Straža v Savinjski dolini 4 podružnice. Med njimi je tudi naša, V zadnji odborovi seji se je poročalo, da je imela lansko leto 63 članov in da je priredila slavnost v prid Slovenski Straži. Prejemkov je bilo 122 K. Največ zaslug za lep prospeh podružnice imajo odbornice naše Dekliške zveze, ki so s hvalevredno marljivostjo in vstraj-nostjo nabirale Članarino po okolici, tako zlasti Z. Krašovec iz Pondurja, U. GraSinar v Kapli, M. Culk v Ojstriški vasi, E. Culk v Taboru, L, Lukman v Črnem Vrhu, M. Blatnik v Smiklavžu. Med Ločani pa je vrli A. Vasle nabral ob dr, KoroŠČevi zmagi znatno svoto. Vsem Bog plati! Sklenilo se je, prirediti tudi letos slavnost v korist S. S,, da se tako dostojno spomnimo oOletnice smrti slovenskega apostola A. M. Slomšeka, Odličen govornik iz Maribora nam je obljubil svojo pomoč. Podružnica, ima v zalogi narodni kolek in papir, navadni in pismeni, pri trgovcih g. F. KraŠovcu, M. Cukalu i, dr, pa se dobijo vžigalice in kolinska cikorija v prid obmejnim Slovencem, kar priporočamo vsem zavednim v nakup. Vsak junaka se pokaži v delu pri Slov. Straži!
c Sv. Pavel blizu Prebolda. Za danes hočem samo nekoliko poročati o našem KatoliŠko-slovenskem izobraževalnem društvu. Majnik — dnevi začetega cvetja in pomlajenega življenja — je razveseljeval ne le naravo, temveč i naše društveno življenje in delovanje. Že Število udov, ki se bo pa gotovo Še vedno pomnoževalo, je priča, da ne spimo, četudi ne prirejamo bogve kako hrupnih veselic. S tihim, podroh-
mm, pa vstrajnim samoizobraževanjem se lepo razvijamo. V ta namen ima društvo in odseki poleg lepe knjižnice zlasti veliko naših časopisov. Priredili smo pred kratkim dve lepi igri. In da bi videli igralce in igralke, kako lepo so pogodili svoje vloge! Vsa čast jim! Saj smo slišali pohvalo celo iz vrst takih ki „klerikalcem" niso ravno posebno naklonjeni. Seveda, pa je naše delo zlasti mladinsko, trn v peti izvestnim od celjskega solnca pomlajenim, sicer pa precej sta. rim liberalcem, ki kolikor mogoče zabavljajo osobito čez Orle in Dekliško zvezo. Toda mi gremo naprej mi mladi, mimo vseh pljunkov in blata ter groženj li' beralnih pojacev; vaše prazne besede več ne vlečejo Vaše liberalno Časopisje in lažnjivi dopisi morejo sicer povzročiti veliko hudega, če pa ljudi le preveč vlečejo, postanejo smešni.. Zato se nihče preveč ne vznemirja čez vaše zastrupljevanje, češ, kaj bo. Ljudje so bolj pametni kakor liberalni šentpavelski dopisnik „Narodnega Lista" in sodijo bolj trezno, kakor stara, obrabljena šentpavelska liberalna luč,
c Vransko. V našem, sicer zdravem kraju, se letošnjo spomlad bolj pogosto oglašajo zvonovi. Pokopali smo zaporedoma tri žene in nekaj otrok, sedaj je pa začela pobirati smrt moške, in sicer je ugrabila dne 27. maja Učenca Franca KraŠovec, Isti dan je pa tudi umrl njegov boter, gostilničar in posestnik Ivan Blatnik, znan po imenu Cere; bil je vrl naš pristaš. Ker je bil ugleden mož, so se liberalci večkrat prizadevali, ga dobiti na svojo stran, toda zastonj, rajni se jim ni vdal. Tudi njegov sin je naš vrli somišljenik, Rajni Cere, počivaj v miru! Žalujoči rodbini naše sožalje!
c Polzela. Pri zadnji seji je občinski odbor soglasno sklenil, darovati za stavbo nove bolnišnice usmiljenih bratov 1000 K pod pogojem, da se ista zida v Sv, Petru v Savinjski dolini. To je vsekakor hvalevredna misel občinskega odbora; pa še bolj hvalevreden je nastop župana pri dražbi lova, kjer je pridobil občinski blagajni 8600 kron, katero svoto namerava porabiti deloma za popravilo občinskih cest in potov, deloma kot darilo za novo bolnišnico. Občine, posnemajte!
c Mozirje. Neusmiljeni g, urednik! Zakaj neki tako neusmiljeno rešetate našo tržko občino? Saj so se vendar vzorno sekati okoli 80 oralov veliki tržki gozdovi, saj so se vendar nad 1 meter debeli hrasti v najlepšem redu spravili iz tržkih pašnikov. Kdo nam more neki kaj zato, Če se kje kak račun izgubi ? Kdo nam more kaj zato, če je višja oblast zahtevala, da se mora glavno premoženje občine trga Mozirje prepisati na upravičence? Kdo more kaj zato, če je c. kr. okrajna sodnija v Gornjem Gradu dne 31, oktobra 1911 vknjižila tržko posestvo na posamezne upra-vičence, da si izvolijo posebni odbor za oskrbovanje solastnega zemljišča? Kdo more kaj zato, Če so pokazali upravičenci hrbet nekdanjim mozirskim mogotcem in so si izvolili za načelnika g. Iv, Cesarja. Kdo more neki zato, če se je dotični volilni akt v občinski pisarni izgubil! ? Kdo more kaj zato, ako se je gosp. župan baje izrazil, da so mu vzeli gospodarstvo iz rok? Kdo more neki zato, ako nekdaj vladajoče mogotce to hudo, hudo boli? Oh, oh, g, urednik, ako bi ne imeli ti gospodje tolažilnega sredstva, namreč, da iso svoje zasluženo plačilo že prejeli, oh, potem bi bilo res za „scagati". Sedaj pa zbogom, g. urednik, ne ¡bodite preveč hudi nad starokopitneži! Cez 8 mesecev imamo občinske volitve, med tem Časom se pa kaj k nam oglasite.
Šmarje pri Jelšah. Od binkoštne sobote do tropske nedelje popoldne smo obhajali pri nas evhari-stiški misijon, ki so ga z veliko Vrnemo in nenavadno obilni udeležbi vodili ČČ. gg. Zdravljič, Birk in Zorko. Pomagali so ČČ. gg. kapucini iz Celja in dušni pastirji sosednih župnij. Bil je to nepričakovano lep, veličasten praznik za vso obširno Marijino župnijo, obhajan ' v Čast božjemu Zveličarju, pelikanu-jagnjetu v evharističnem letu kot priprava na 16, in 17. t. m. pri nas se vršečo sv. birmo. Naravnost im-pozjfntno se je razvila sklepčna procesija, kiakor je Šmarje pač Še ni kmalu videlo, na okrajni oegiti proti Skaletu. Bila je prelepa ljudska slavnost.
c Sv. Jedert. Na večer dne 28. aprila je umrl priljubljeni in v obče spoštovani posestnik v Govcah, Ignacij Kornik'. Rajni je bil zpačajen mož, ob Času državnozborskih ali občinskih volitev je stal vedno trdno in neomajano. Oddal je vedno svoj glas stranki, katera se bojuje za sveto vero in katoliško stvar. Bil je velik dobrotnik cerkve in revežem; v njegovi hiši je našel vsakdo mirno zavetišče, nihče se ni vrnil, da bi ne bil uslišan. Rajni je bil star 56 let, 28 let zvest mož svoji ženi in dobri oče svojim otrokom. V njegovi hiši je vladala prava pobožnost in lepi mir. prepira niso poznali. Da je bil rajni priljubljen >daleč na okoli, je pokazal njegov pogreb, kateri se je vršil dne 30. aprila. Sprevod so vodili domači č. g. Župnik ob asistenci čč. gg. kaplanov iz Laškega. Gin-Ijivi nagovor pri odprtem grobu so imeli domaČi č. g. župnik. Domači pevski zbor je zapel rajnemu ginlji-■vo nagrobnico. Bog mu daj večni mir!
c Galicija. Slov. !<at. izobraževalno društvo v Galiciji priredi v nedeljo, dnn 9 jurija t. 1. veselko rri g Fr. Reherju v Pernovem, ob 8. uri popoldan z zanimivim vsporedom, kater; bo Vas gotovo zanimal. Igra tudi znana godba. Sosednja društva vabimo, da nas tedaj obilno posetijo.
Brežiški okraj.
b BrežiCe. V Gradcu je dne 31. maja umrl nad-•revident iužne železnice in postajenačelnik v Brežicah, g. Franc Zupančič. Rajnega so prepeljali v Ma-•ribor. N. v m. p. !
b Artiče pri Brežicah, Shod S, K. Z. se vrši dne 9. junija po pozni sv. maši. Poročat pride g. dr Ivan Benkovič in drugi. Vabljeni so vsi naši pristal ši iz domaČe in sosednjih Župnij in občin k mnogoštevilni udeležbi.
Graška gora pri Rajhenburgu. Na BinkoŠtni torek se je vršil v prijazni romarski cerkvi na Graški gori v Posavju okrožni shod Dekliških zvez. Od vseh strani je prišlo velikansko Število mladenk, da bi poslušale na prižnici besede obče priljubljenega in znanega cerkvenega govornika g. profesorja dr. Antona Medveda iz Maribora. Po cerkvenem opravilu se je vršilo velezanimivo zborovanje, katero je zelo spretno vodil vlč. g. Dobršek, župnik v Sevnici. Na zborovanju so bile Častno zastopane mladenke iz Štirih sosednjih župnij. Dekleta so izborno deklamirale več lepih pesmi, ki so navdušile vse poslušalce, Versko-narod-no gibanje med vrlimi mladenkami v Posavju nam je porok, da biva tukaj narod, ki ga nikdar ne okuži verska in narodna mlaČnost.
~~ Vestnik
mlad. organizacije.
Sv. Trojica v Halozah, Veselja polni dan za trojiško faro je bil praznik presv... Trojice, ko se je po neumornem trudu g. župnika posrečilo ustanoviti Marijino družbo za dekleta. Zbirali so dekleta, jih poučevali in učili Marijo ljubiti in posnemati njene Čednosti. Pa njihov trud ni bil zastonj,. Oglasilo se je 72 mladenk trojičke fare, katere so imele toliko poguma, da so se vkljub mnogovrstnim oviram odločile, postal ti Marijine hčere in stopiti pod njeno varstvo in hrambo, Da bi pa ostal ta dan dobrim trojičkim faranom neizbrisljiv v spominu, so Č. g. župnik poklicali po vsej slovenski zemlji znanega in duhovitega govornika, preč. g. dr. H o h n j e o a iz Maribora, kateri so blage volje sprejeli ne samo slovesni govor pri pozni sveti maši, ampak tudi slovesni sprejem deklet v Marijino družbo. Da je bil ta dan res dan veselja, je pokazala natlačeno polna velika cerkev pobožnega ljudstva. Toliko ljudstva že leta in leta ni bilo zbranega pri Sv. Trojici kakor letos. Vse je bilo radovedno, kaj bo? In ko so videli neustrašene mladenke v beli obleki prvikrat skupno pristopiti k mizi Gospodovi in se združiti s svojim ženinom, so bili pobožni farani ginjeni veselja in radosti. Do viška pa je pri-kipelo veselje, ko so preč. g. dr. H o h .n j e c popoldan v krasnem in jedernatem govoru spodbujali mladenke, naj ostanejo dobre hčerke Marijine in tudi svojim telesnim starišem, Marsikatero materino oko je porosila solza veselja, ko so videle svoje ljube hčerke z gorečimi svečami t roki se posvetiti Materi božji, in. ko so sprejele svetinje, znake Marijine družbe, Pobožnost pa se je končala s krasno petimi litanija-mi božjega Srca Jezusovega. In tako je bil končan slovesni dan. Ti pa, najmlajša Marijina družba, rasti in procvitaj ter vplivaj na druge mladepke, da se bodo oklenile tebe in razširjale Čast Marije, H koncu pa se izreka najsrčnejša zahvala preč. g. dr. Hoh-njecu za njihove krasne besede, domaČemu g. župniku za njihov trud, in vsem dobrim starišem, kateri so pustili svoja dekleta v Marijino družbo, Vsem pa naj bode Marija plačnica. Po končanem cerkvenem o-pravilu je bil shod pri cerkvi, na katerem je govoril g. dr. Hohnjec o potrebi in načinu izobraževalnega dela med našim ljudstvom. Ustanovila se je mladeni-ška zveza, h kateri je takoj pristopilo 32 mladeničev. Izbran je bil sledeči odbor: Hren Jožef, predsednik; Pernek Anton, podpredsednik; Kolar Mihael, tajnik; Fuks Matevž, tajnikov namestnik; „Svenšek Franc, blagajnik;1 Lozinšek Jožef, blagajnikov namestnik; Svepšek Jožef, knjižničar. Prihodnji sestanki mladeničev bodo vsako prvo nedeljo v mesecu.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Dekliška slav-opst naše Dekliške zveze na Binkoštno pedeljo in po-nedteljek je lepo uspela. Igri „Večna mladost" in „VeŠ-na lepota" ter „Marijin otrok" sta močno dopadli vsem obiskovalcem iz domaČe ip sosednjih župnij. Saj pa sta bili res lepi ne le po vsebini, temveč tudi po spretni uprizoritvi naših mladenk. Zlasti nam je ugajalo petje v igri „Marijin otrok". Dobra igra je velikega izobraževalnega pomena za igralce in za poslušalce, obenem nudi nad vse plemenito zabavo. Mladina, ki se rada izobražuje po poučnih shodih ter po lepih igrah, se kaj primerno pripravlja za bodoče delovanje.
Ormož. Na BinkoŠtni ponedeljek je imela tukajšnja Mladeniška in Dekliška zveza svoj mesečni shod. Na shodu je predaval predsednik Mladeniške zveze iz Sv, Lenarta, mladenič Korpar, o boju z&ner alkohol in o slabem časopisju. Predavanje je napravilo na. zbrane mogočen vtis. Predavala je Še tudi zastopnica Dekliške zveze iz Velike Nedelje. Lepo uspelo zborovanje je zaključil predsednik s povdarkom o potrebi negovanja mile slovenske pesmi v vseh katoliško-na-rodnih izobraževalnih društvih.
Najnovejše.
Vojnlk. Kmečka zveza je priredila dne 2. junija pri nas političen shod. Dr. Korošec je prav lepo pokazal delovanje državnega zbora. Dr. Benkovič pa je govoril o deželnem zboru. Udeležba je bila precej obilna. Za predsednika je bil izvoljen gK M. Bikošek. Zborovalci, med katerimi je bilo nekaj tudi takih, kateri dosedaj niso bili v taboru Kmečke zveze, so izvajanjem gg. poslancev pazljivo sledili in jim pritrjevali. Ob koncu je predsednik zborovanja v imenu
zborovalcev zahvalil gg. poslancema za njiju temeljita poročila ter se je izreklo poslancem Slov. ljudske stranke popolno zaupanje, kar so izrazili zborovalci s krepkim trikratnim „Živio".
Pri Sv. Petru na Medvedovem selu priredi kmetijska podružnica Mestinje-Sv,, Peter v nedeljo, dne 9, junija, ob 3. uri popoldne pri župnikovem Čebelnjaku čebelarski shod. Govoril bo Čebelarski potovalni učitelj Jurančič, Čebelarji domaČi in iz sosednjih župnij, pridite polnoštevilno!
Hoče. Dne 16, t. m. popoldne je zborovanje Mladeniške zveze in Orlov, MlaideniČi, pridite!
Sv. Križ nad Mariborom. V nedeljo, dne 9. junija, bo g. potovalni učitelj Pirstinger poučeval ob 11. uri dopoldne v Kočevarjevi gostilni, popoldne ob 3. uri pa na prostem pri Sv, Urbanu.
Slov. Bistrica, V nedeljo, dne 9, t. m. predstavljajo dijaki mariborske gimnazije Šaloigro „Moč uniforme". PriČetek ob 4. uri pop. Cisti dobiček je namenjen dijaški kuhinji.
Gradec. GraŠkim rojakOm priredi dna 16. junija društvo sv. Marte veliko veselico z vsakovrstnim vsporedom v vseh prostorih društvene hiše. Pozivamo graške rojake, da se je udeleže v kar največjem številu, osobito, ker je čisti dobiček namenjen društvu samemu. Natančneje prihodnjič.
Državni zbor. Razpravlja se o uradniških plačah. Izmed Slovencev je govoril že dvakrat poslanec dr,. Korošec ter povdarjal, da se mora znažati število uradnikov in poiskati novih denarnih virov, predno se zvišajo uradnikom plače. Ne gre, da bi se v sedanjih časih enim dajalo, ubogim stanovom pa je-. malo. Slovenski poslanci pod sedanjimi razmerami ne morejo biti za zvišanje kakoršnihbodi novih plač. Za lite val je tudi uradnike, ki so iste vere in narocUnosti kakor prebivalstvo, med katerim delujejo.
Ogrski drž. zbor. Predsednik grof Tisza je v torek, dne 4. junija, nasilno ogrsko obstrukcijo premagal s silo. Najprej je državnozborska večina sprejela predlog, naj se vršita po dve seji na dan, Med gromovitim .hruščem opozicije, ki se je pomnoženja sejnih ur z vsemi močmi branila kot zlomil nega, sredstva svoje odporne sile, je bil ta predlog sprejet. Potem da predsednik na glasovanje predlog, da se brambna predloga brez vsakega nadaljnega govorjenja sprejme v 2. in 3, branju. Po zbornici se je razlegalo tuljenje, kričanje, žvižganje, veČina pa je vstala k glasovanju in predsednik' je izjavil, da je brambna predloga sprejeta. Popoldne je bila druga seja, ki jo je moral predsednik vsled neprestanega kričanja opozicije večkrat prekiniti. Ker to ni nič pomagalo, je kar ukazal policistom, naj uderejo v zbornico ter odpeljejo najbolj razgrajajoče poslance. Ko se je to zgodilo, so odšli tudi ostali poslanci opozicije, in v miru je bil sprejet predlog poslanca Telekija, da se je vse to, kar se je zgodilo predpoldne, zgodilo iz volje zbornične večine in se odobrava jpostopanje predsednika. Požari. V vasi Šenčur pri Kranju na Kranjt-skem je dne 3. junija popoldne izbruhnil strašen požar. Pogorelo je 13 hiš in 37, gospodarskih poslopij. Posestniku Zadniku, kjer je začelo goreti, je zgorelo tudi 7 glav goveje živine, 6 glav pa je nevarno ožganih. Nevarno ranjeni sta dve osebi. Sumi se, da je zažgala hudobna roka, — V Carigradu, stolnem mestu Turčije, je izbruhnil dne 3. junija predpoldne strahovit požar, ki je upepelil velik del mesta. Pogorelo je od 1000 do 2000 hiš. Požar traja dalje. Skoda znaša nad 5 milijonov. — Velik požar je uničil dne 31. maja mesto DŠesire v azijski Turčiji.
s Družmlrje pri Šoštanju. Veselica požarne brambe v Družmirjn dne 16, junija obeta biti zelo lepa. Začelo se je že s pripravami, tako, da bomo gOBte kar najbolj zadovoljili. Z blagoslovljenjem gasilnega doma in nove brizgalnice se razvije velika ljudska veselica. Ker je polarna bramba v Družmirjn r«s delavno društvo, ki je že večkrat pokazalo svojo hrabrost, prosimo, da se vsa društva pri svojih prireditvah ozirajo na to naše slavje tako, da bomo mogli 16. junija pozdraviti kar naj več gostov. Na pomoči
s Št. lanski fantje in dekleta priredijo dne 9. junija ob S. uri pop. gledališko predstavo z dvfma igrama v župnijskih prostorih. Pri veselici sodeluje pevski in tamburaški zbor. Vabimo vse zavedne Slovence. Zabave in smeha bo na cente. Blagajna se odpre ob 3. uri pop. Po veselij prosta zabava
s Skale. Bralno društvo v Šalah priredi v nedeljo, dn« 28. jun. veselico in sicer z gledališko predstavo „čevljar" s tamburanjem in petjem. Širši in natančnejši vspored objav;mo pravočasno Društvo je nameravalo prirediti to stvar prej. a smo se ozirali na sosednja društva ker imajo tudi prireditve prejšnje nedelje, in se hočemo tudi mi istih udeležiti, kar pa potem tudi obratno pričakujemo. Škalčani vedno v velikem številu posečajo narodne prireditve pri sosedih, zlasti v Šoštanju, Šmirtnn itd., ter prosimo, da se nam v isti meri vrne.
s Sv. Andraž pri Velenju. V nedeljo, dne 9. junija ob 8. uri po ranem sv. opravilu se vrši ustanovni shod mladeniške zvezo v društveni sobi
s St. Jari na Vinski gori. V nedeljo, dne 9. junija, priredijo ob 3. uri šentjurska dekleta igro: „Oh ta Polf.na", fantje pa „Kmet in fotograf". Vmes bo petje in tamburanje. Začetek ob 3. uri popoldan.
Sejem klavne živine v Gradcu
dne 24. maja 1911. Zaklana živina: 1040 telet, 2897 svinj, 50 komadov drobnice Cena klavne živine za 1 kg: teleta od K 1 24 do K 140; teleta Ia (izjemna cen») od K 142 do K 152; mlade svinje od K 1 44 do K lf>0; nemške pitane svinje od K 1'40 do K 144; ogrske pitane svinje Ia od K 148 do K 152; ogrske pitane svinje Ila od K 1-40 do K 1-44; mesno svinjo od K 180 do K 142; bošnjaške pitane Bvinje, debele, od K 184 do K 1-40; ovce od K 1— do K 130; kozlički in jagnjeta od K 6-— do K 7 —.
Listnica u^edniStvaT
D&plsnike prosimo kratkih, a jedrnatih poročil. Od številke do številke se nam nabere toliko gradiva, da pri najboljši volji ni mogoče spraviti •• seh dopisov v list. — Gornjigrad, Zreče, Luče, Veliki Okič, Polzela, Vrbje, Ormož, 8redišče: Prihodnjič! — Sv. Peter v 8av dol, Sv. Peter na M. selu, Šmarje, Sv. Anton v Slov. gor., Do™"™. Žalec: Prepozno za to številko. R*di praznika t-mo uredništvo sklenili že sredo zjutraj. Kar ni zastarelo, pride prihodnjič. — Gornji Dolič: Sporočite naravnost šolski oblasti, to bo najbolj pomagalo. — Rogaška Slatina, Sv. Vid niže Ptuja: Izročili „Straži". — Rajhenburg in Ormož: Izročili „Našemu Domu".'
Sejem z rogato živin«
dne 23. maja 1912. Prignalo se je 293 volov, 196 bikov, 283 ln-av, 9 ¡Sirih telet. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti od 98 do 104 K, (irjemoma 110 K), poltolsti od 88 do 94 K, suhi od 78 do 86 K. Klavne krave, tolste od 70 do 86 K, poltolste od 54 do 68 K, suhe od 50 do 54 K, biki od 78 do 94 K, mlada živina od 80 do 94 K.
oi to co
11
Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka .Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska tMsria" m milo „Schicht" belita perilo 1 *	kakor solnce.
Zahvala.
Ob priliki nepričakovane smrti preblagega, iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, zeta in strica, gospoda
Josipa Rotner,
c. kr. deielno sodnega svetnika ▼ pokojn,
smo prejeli toliko tolažilnih dokazov, da se nemo-remo vsakemu osebno zahvaliti.
Zahvaljujemo se torej tem potom vsem darovalcem krasnih vencev, vsem udeležnikom pogreba v Mariboru in v Lembahu, osobito gospodom uradnikom c. kr. okrajne sodnije, častitim članom raznih slov. narodnih društev, čsstiti duhovščini, slav. učiteljstva v Lembahu, katero je spremilo pokojnika s šolsko mladino, častitemu veteranskemu društvu v Lembahu, vsemu prebivalstvu lembaške župnije in okolice, katere se je v mnogobrojnem številu prišlo poslavljat od svojega rojaka.
Posebno pa se zahvaljujemo častitemu župniku lembašiemu, za njegov v srce segajoči nagrobni govor in pa gg pevcem mariborske Čitalnice za prekrasno popevane žalostinke. — Ohranite pokojnemu blag spomin.
Maribor, 4. junija 1912. 657	Žalnjofci ostali.
O-a.	
B ¡	
s» cr g<|	
TS t	i
& , p !	Sb
	O
d M	
S	
I-* m	M. B
M
B 3. e
8	o
9	N< <9
g i, 3
«M
-S. ^ P
ca
®	9P
**	3S
g»
oa	C/5
S 5. O * <
O
?! o
-fl s-
w
"E i
& 2.
N,	m
3 a
P
a o
•	cr
o 8»
1
i» 3
er ®
©
g I II
II O
— Pridobivajte L! naročnike!
Aáá>AáftAá>É r- aa AA
os O o> cd
-5 Darujte za Slov. Stražo!
Loterijske Številke:
Dne 1. junija 1912. Trst	17 26 7 36 22
Line 37 44 77 67 24
Na prodaj je lepo posestvo, deset minut od farne cerkve Zavrč, bli zu Dobrave, zraven velike ceste Lepe rodovitne nji te, mal vinograd palsiki in gozd. Pri hiši je velik sadni »rt in gospodarsko poslopje. V hiši tri sobe, kuhinja, shramba, klet, svinjski in živinski hlevi, drvarnica, parma za slamo, ške denj in lepa no»a stiskalnica, vse v dobrem stanu. C na se izve pri g Janezu in Alojziju Fridl v Hrastovcu št. 9, pošta Zavri pri Ptuju.	665
Lepo posestvo na prodaj: njiva, brajde, sadonosnik, hlevi za svinje in krave, vse v dobrem stanu, na lepi ravnini pri tovarni. Posestvo meri 1 oral Cena 2500 K. Dolga je 300 K. Kdor hiče kupiti, naj se oglasi pri lastniku Jakob Po-lanec, No;a»as št. 18. Konjice. 656
Trije vozovi
za težko vožnjo, so ca prodaj, v dobrem stanju. Proda se tudi voz ca škatlja za kremen voiit, kripa, verige, rezni stroj, konjska oprava. Kje, pove upra»ništvo.	653
Kuharica.
laurjeaa kuhsrica išče službo v kakem župnišču naslov pri uprav.
635
Dober moSt,
jaboljčei in hruševi, liter od 22 do 26 vio., j. na prodaj, vsaka mnoiioa, po povzetju. Vzorci so na razpolago. Franc Kaučič v Sta denicah pri Poljčanah.	654
xxxxxxxxxx
Zahvala.
Povodom prebritke smrti in pogreba našega preljubljenega očeta ozir. starega očeta in strica gospoda
lvan-a Blatnik,
posestnika in gostilničarja, se iskreno zahvaljujem^ vsem ki so dragega rajnega v času dolgotrajne bolezni obiskovali in v tako obilnem številu na zadnjem potu spremili, zahvaljujemo se nadalja za od vseh strani nam izraženo sočutje in za darovane vence.
Prav posebno pa se zahvaljujemo preč g. duhovnikom, župniku Irgelnu, kaplanu Širec in župniku Zamudi iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici, nadalje Vranski požarni brambi in slav. pevskemu društvu (Vranska-Vila) Ločica-Vransko, 29. maja 1912.
Žalujoži ostali.
Pazor pred agenti! Kdor želi svoje poslopje, pohištvo ali druge reči zavarovatj, naj naznani Francu Golčeiju v Cadramu.	610
IičttB eo motor ali pa Isksmobil,
ž. rabljen, pa še v d.brem stanu, da bi s« še dal 5 let rabiti. Imeti mora 14 konjskih sil. Želim da je žaga zvavec in jo tudi vzamem. Jožef Rečnik. Zepina p, Celje. 606
Proda s« takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, seetojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364
Oznanilo. Hrastov les.
Za strehe, rošte, trame, vsake dolgosti in debelosti, les za preše, mostove, sploh za tesarje in mizarje, doge za sode, posebno za dna V3a ke velikosti, ves sodarski les, drve bukove, hrastove in hojkove ima na prodaj Franc Vogrinec, posest Sv. Andraž v Slov. gor. žel. post. Ptaj.	486
Vinogradniki pozor!
Kdor potrebuje močno, trpežno, hojkovo kalato kolje iz starih smolnatih hojk, katerega se ne prime trohnob» in ga ne zlomi z lahka vihar, naj še obrne na pod pisanega kdor si postavi tako kolje v vinograd ima gotovo čez 20 let mir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ni treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Cene franko do postaje Ptuj za. tisoč komadov (2 m dolgo) 8 ' kron, m 2-30 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10.000 kom, franko na vsako postajo. Franc Vogrinec, posestnik Sv. Andraž v Slov. gor. tel. postaja Ptuj. 487
Prodani lepo, novozidano hišo, z gostilno, pri veliki cesti in tudi pri železniški postaji in sploh v vasi na Zbclovem (Plankenstein). Blizu je velika tovarna, hiša obstoji iz več kot 9 sobami in tremi kletmi in kuhinje in novozidana močna hiša z opeko krita, zraven je lepo sadno drevje in oekoliko zemlje, lep vrt in studenec pred hišo. Prodam pa prostovoljn i, ker se podam v Gradec v mojo obrt, ker sem prekajalec mesa. Cena je 10 200 K, vknjiženih lahko ostane 3000 K. Kupec naj vpraša na Zbelovem pri Sv. Duhu v Ločah pri Alojziju Schider.	650
Denar
od 2 do 30 tisoč kron na posestva na prvi ali drugi prostor po 5 do 6 odstotkov obresti izpost juje F. F. Izve se pri poštnem uradu v Za vrču.	652
Vinska posoda.
Prodajo se iz hrastovega lesa delani močai Eodi držeči po 60., 100., 150., 200., 300 do 1000 litrov, ci-meatirani, novi, od železniške postaje Ljutomer po nizki ceni. Kdor sode potrebuje, se naj oglasi pri Antonu Vrabl, trgovcu in veleposestniku p. Križovci, Štajersko.
651
Pri Sv. Danielu v Razboru pri blovenjgradcu se sprejme cerkovnik, ki je tudi organist. Plača: prostj stanovanje, zbirca, od občine za drva 120 K in od cerkve 54 K.	645
Zahvala. Podpisano županstvo izreka g. Klemenčiču v Središču za oddano svoto 30 K, sodnijske glo be Lašičeve za tukajšnje siromake, top'o zahvalo. Občina Vodranci, dne 28. maja 1912. 648	M. Ilaložan, župan.
Lepo posestvo
v Št. Iljski fari je takoj na prodaj. Meri 6 oralov in 232 klaft rov. Kdor posestvo kupi, stori ja-ko imenitno narodao dele. Ni drago. Oglasiti se je trpba kakor hitro mogoče pri Janezu Kolarič, Dobraje 42. p. Št. Ilj v SI. g. 659
Sprejmejo se za vse večje kraje v slovenskem ozmlju spssobni akvizitarji za neko veliko zavarovalno družbo, ki sklepa zavarovanja tudi brez zdravniškega preiskovanja. Jako pripraven posel za vsakogar, ki želi dobrega postranskega zaslužka, delovanje olajšano z reklamo in priporočilnimi pismi. Poaudbe naj s« pošiljajo pod „Ljudsko zavarovanje" na Slov. Stražo v Ljubljani.
Uieneo iz poštene slovenske hiše, se sprejme v trgovini s steklom in porcelanom Ivan Kovačič v Radgoni. Tudi en pridan hlapeo se sprejme	634
^MPII^ ' VSAKE VRSTE
K. KflRNER
j. GRAVER
Hraig^ Strojnik
zmožen za vodstvo vsakovrstnih strojev išče službo takoj. 536
Veliko posestvo na Pohorju, 3 ure
od železnice Slov. Bistrica, okoli 120 oralov, od teh 50 oralo.- gozda, ki je veči del za sekat, ostalo so lepi travniki in njiie. To posestvo se da tudi na več delov razkosat in se radi bolezni sedanjega posestnika za c*no 40.000 K proda. S0.0T0 K lahko ostane vksji-žeaih. Vpraša „se pri posestniku samem: Franc Žigart, sedaj v Mariboru, v gostilni „ Kreuzberger" Koroška ulica, soba št 3. 541
Pisalal stroj se po ceni prod». Vpraša se v upravništvu 537
Zanesljivega hlapca, ki je zmožen tudi nekoliko nemškega jezika, ki je vozil kruh, takoj sprejme in dobro plača Janez Böhm, mlinar v Framu.	639
Za prihodnje šolsko lefo se sprejmejo deklice na stanovanje in
hrano. Sobe so svetle in zračne. Hrana zdrava in tečna. Nadzorstvo skrbno. Mesečnina 50 kron. Hed. Pehani ravna tel jeva soproga, v Ljubljani, Gorupova ulica štev. 8/1.
636
Prav lepo posestvo na prodaj, v prijetnem kraju, 9 oralov lepih rodovitnih njiv, 7 oralov iepega, smrekovega gozda in 4 orale tcav-nika ; lep sadni vrt za 5 polovnja-kov mošta, prav prijazno in novo poslopje, hiša s sedmimi sobami, velika ebokana klet, hlev obokan, voda teče v hlev in v kuhinjo. Vse to leži na polju zraven velike ceste, je pripravno za vsakega rokodelca ali trgovca, blizu mest« Velikovec na Koroškem. Več peve upravništvo lista.	594
Učenec od poštene hiše se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom in železom. Franc Korošec, Gornja Radgona.	573
Volna in kože
od ovc in jagnjet (koz) se kupujejo po najvišji ceni v Gosposki ul. 7.
538
Gostilna in kovačija,
vse zidano in z opeko krito, vs« v dobrem stanu. Kovačnica je sposobna za vsakega obrtnika tudi za trgovca, tudi se lahko prenaredi v sobo. Kdor želi kupiti, se naj takoj oglasi pri Simon Belšak,gostilničar in kovač v Dornavi, p. Moškanjci.	562
Štefan Raufman
trgovina z železnino
v Radgoni
priporoča najboljše ocelne kose in srpe, pravo štaj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601
Ako želite upeljatl acetilecovo luč, blagivol te si naročiti ilostrovane cenike do sedaj najboljših in popolnoma varnih karbit aparatov zastonj in poštnine prosto od tvrdke Zinauer A Co. 8v. Jakob v Slov. gor. Na rarpol^o se tudi vsakovrstni goril-i in drugi svetilni predmeti. P afcilni pogoji jako u-godni,	582
Novo vinsko posodo
3 sto do 9 sto litrov vsebine ima na prodaj Feliks Drozg, Zimica, riv. Barbara pri Mariboru. Liter stane 10 h.	563
Posestvo na prodaj
v bližini Dobrne, z stalno dobro vodno močjo; v bližini se bo zidala železnica; pripravno za povečanje mlina in nove žage; močno zidana in dobro ohranjena hiša, z lepo klMjo, sadaim vrtom, travnikom in njivami se takoj proda. Vpraša se: Celje, Gosposka ulica 17, drugo nadstropje.	600
Dva kmečka, že stara zakonska
brez otrok, iščeta pridno, td 16 let naprej staro deklico Ja jo vzameta za svojo. Oglasilna pisma n%j se pošljejo na poštioležeče pod imenom „Suzana", Ljutomer. 602
H ša v Mariboru, (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pad jako ugnlnimi pogoji takoj proda. Več se iz^e pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, prvo nadstropje.	622
Potrebuj sm eno
deklo,
ki zna slovensko in nemško, mora včasi tudi kot prodajalka nastopati, mora zaati prosto kuhtti in via hilna opravila, je vse pri-prosto, perilka pride tudi k hiži. Plačam od začetka 16 K in dam pozneje tudi 24 K na mesec. Biti mora nekoliko simpatična, kar je za trgovstvo potrebno. Janez Han-ž»lič, konsumna in delikatesna tr-govia» Dunaj, VII Halbgasse 16.
629
Eotograf. aparvt, elektra rapit aplanat, skoro nov, komaj pol leta » rabi, zajamčeno ostro stekla, dela ;«dobe 6x9 io 9X12, se radi nabave prav velikega aparata prav po ceni proda s vsemi pripravami in podukom ter orodjem komaj 20 K. Kdor bi rad postal foto-graflst, naj je posluži te prilike, A. Rakuša Z-*ab z. p. Sv. Tomaž pri Ormožu. Štajersko.	637
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in t< meljito nastalo gluhoto, tečeoje iz ušes, šumenje po ušesih in caglahost, tudi ako je že zastaran^. S eklenic» sune K 4'— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur goldenen Ssnne" Gradec, Jakvmlnlplatz 24.	168
Hlia,
vili podobaa z vitom tik Celja, se se odda mesečno za K 50 v najem tudi na več let. Marinšek, Celje, Kovačka ulica 9.	643
posestvo na prodaj.
Jov*na Gaoišek, p)sestnica v trga Radeče pri Z«:ian"mmcstu proda svoje posestvo zaradi smrti svojega moža in ker nima otrok. Posestvo o stoji iz <elike. des< t let davka proste, novo zidane hiše, v kateri se lahko več najemnikov drži, lepo gospodarsko poslopje in krzole, veliki vrt, lep, vel njivi, travnik lepi debel buko v, in br*stov gozd. Vse pri velik cesti, odraljeuo le 2—5 minnt, pri farni cerkvi, šert-razrtzredni šoli, i» želez postaji. Cena posestvu 14000 K, plačilni pogoji lahki, polovico pogojene cene se plač* pri kupni pogo ¡bi. druga polovica se vkniiži prodajalki P" 47.'/, obrenti.	641
Silv. Fontana ml.:Maribor
si dovoljuje časiitfm kmetovalcem naznaniti, da ie narni	----------—	ti TT YT IT T
mbn 10 ža«° 'S^LST prfdobn Tegethof.cesta23:špecerijainželeznina SUKNA
Izvršuje mlenje m zamenjanje tf»ke vrste ¿ta, kskor tadi
žaganje vsakovrstnega lesa točn* in iivrstno. 597	Prosi torej obilasga obisk«.
II
Patrie^1
ponuja po najnižjih cenah: Koiro gjifco. rafijo, motvoz za vez (juie), percntspora brisflalnice, spleteno iioo z bodiosmi za pl«tove, cement, l*pe»ko za strehe, karbo-linsum in v«e v to stroko spadajoče blago. 530 Cene nizke, postrečbs točna. Ceniki na zsht zastonj.
in modne tkanine za gospod« in gosoe priporoča izvozna hiša.
PROKOP SÍORXOYSIT IN SDI
v Hura poico na Deškem. Vzemi m prtšujs fraako. Zeis ZBtroe eene. Na želja bofem éatl tukaj?,ix^oíovlt! Boapoáoke »bleks. 185
GEFÍRE
3
Češka delniška zavarovalna družba,
zavaruje proti nezgodam odraslih in otrok proti in brez povrstka premjj, dalje moderno zavarovanje jamstva vseh vrat in preti vlomu, tatvini itd.
Glavni sastop v Mariboru,
Sotinijska ulita 17,
daje vsa pojasnila brezplačno in vsi krajevni zastopniki. 569
ipuročam
Si ■
Apno iz Zagorja, portknd in roman cement, opeka za zid in streho, traverze, želeao za vozne okore, štedilna ognjišča in posamezni deli za iste, koti i iz litega železa, bakreni kotli, najboljše zajamčene k&Sfi, deske, late in drogi, vse
najeeasje pri	479
Alojziju Maček,
Maribor, Tržaška cesta 25, sr«*en bolaišniee.
svojo veliko zalogo manafakturnega, modsega in platnenega blaga, svilene robce, kakor tadi drage vrste vse najnovejše. Srajce, kravate, odeje, peric, "pssebso pa priporočam cer j. odjemalcem velik« iaber sa sv. birmo be'o in barvano blago vse po jako nizki ce«i. S3 priporoča za obilen obisk
Tepetthoffeva cesta 21. 499 Solidna postrežba.
„Kapljice za svinja'6.
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povsijnil
Gospod Janez K. piše: Prav dobro psmagalo!
Cena 1 steklenice je 1 krono.
568
Pozor!
m
m
HH gumijeve trakove, za cepljenje trt.
Pozor!
„T
jamčim, da isti 8—14 ini kljub dežju, soiacu in slani vstrajajo dobro n» trti. Vzorci s*stenj in peštnine prosti.
Rudolf Oesterreicher,
Dunaj, II., Lllienbpunngasse 10.
Krasno posestvo se proda,
ki leži na slovitem hiibu Kapela, 5 minut od farne cerkve, ima krasen raiglid na vse strani sveta. Obstoji iz modernega, še novega hišnega poslepja (vile), z tremi vhodi, je pri vsakem veranda, ima 6 stanoval-nih »ob, eno kuhinjo «ne kamro, tri spodnje krasne »uhe kleti, hlev za tri gerede, klet za žg«njarno in druge potrebe, gumno, pet svinjakov, prosto stoječa nova velika preša. Je vse zidano, v najboljšem sta^u, lep vrt za zelenjavo, nova žičasta ograja, posestvo meri 10 oralov, Štiri erale sadonosnika in travnika, s če« 400 stoječimi sajenimi različnimi saduimi drevesi, dva orala gozda s starim bukovim drevjem, 2 in pol orala nji7, 1 in pol orali novosajenega vinograda, posestvo se drži v se skupij, tik velike ceste, ki pelje pol ure od železniške poataje Radinai (Bid Radein), kjer je vrelec ki»le vode in poletno kopališče, katerega obiščejo od »seh krajev in stanov veliko ljudi. Pri Kapeli je mesari.a, pekarija, gostilne in v»ak dan dva krat prinešena pošta na dom. Posestva imajo v okolici gospoda iz mest iz raznih stanov, obiskujtgo rsdi poletno stanovanje, ker je zračno in krasna lega. Posestvo se ceni na 20.000 kron, premičnine v sobah posebej po 3COO kron, so ugodni p'.a-čilni p goji, posestvo bi se primerjalo vsakemu upokojenemu gospodu, posebno č. g. duhovnikom, tudi vsakemu trgovcu, ker je le edina trgovina pri Kapeli. Natančnejša pojasnila daje Anton Vrabl, trgovec in velepasestnik, p. Križevci pri Ljutomeru.	621
Najboljšo Ia bakreno galfeo, l kg 66 vin. nadalje drobno lnepSO, guaiijeve frake za
cepsjesile, rafijo, priporoča po najnižji ceni
9
Varaždinske toplice
(IIiTatsko).
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov sdraviliftki hotel s električno'razsveltjavo
stsroinasa radfoaktma žse-pl«na kopelj + 50° C
priporočljiva sa trganje, resmo, ishijo itt. Pitna adravifcščft za
boieaoi v vratu, krhlju, prsih, jetrah, želodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, oglj. kisi. in solnčae kopeli. Oiptto cel« leio Kederni kom-fort. Novi hoteli. Krasna •kolica. VojaSka godba. Proopekti zastonj od zdravIUfeksga ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I Loeh^rt.	607
mestiia lekarna pri o. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. 450
Ferdo Rogač, Maribor,
Fabrikssasse št. 11.
priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz
kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586
larinper
trgovina z deželnimi pridelki.
Iterifb@r9 Tegefihofova uB. 29.
CO H3J
O
"2 Er1 B S » S B
o g g =»	S P rt 5' (n
Z i 2.1? ° * B-f g ^g
Sg"aoBf?«ogi*i S. S i"® H	S ®
if O N - ®
S g S «.-p
os" L. St_, E
bi ® o n c"
™ S S* S ° £ e
N< CO Qi ~ fij
® S P' 5' B. B' s.
-< g »g o
i.«sr
r »< O m
e g i o ^"kd» ^ S- 2.
ir.8i.sf- ■
«j-
g
5-
CD& <
B
g ^ ' I 61-a
o 2 S.®
"s ™
K ^ CO ti
Za.
- s 3 g »
•-■ ® K M o
£ SL. 5= Q	SarJOTsMl
^H-s	S3®1
ITP ¿J É»	-isasum
li-EVfi-
B!	k
. - iq a
W o w
v a
Bci
«s
rane, odprte nege, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaju, tudi »©daj, če do zdaj Se si nič pomagalo,
hirmn! dr" Listowo mazilo,
81 1HIW S 1 lnnApk 9. K Fin win franlrn X* .o
Štefan Strašek. Kovaieva uiic» 3,
' priporoča svojo prvo in največjo zalogo čevljev vseh mogočih vrst, za otroke v raznih barvah in ifpeljerah. Imam tudi veliko iiber čevljev za možke ia dame od najfinejših in najmodernejših do najcenejših. Čavlje prodaje tudi na obroke	647
1 lonček 2 K 50 vin. franko, če «e pošlje znesek naprej, po povzetju 50 vin. več. lUipošiija Kari Illek, kemik, Steraberg, Moravsko.	630

'Rnfpplri i rs liotppp! fei®'^© prip°-
U\J SjI	lil MUH UV. ročam najlepša darila kakor:
ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilante in drugimi kamni. Vse po najnižjih eenah.
Zajenine in nevestke poroč,ne ,zlat,e pr8tane ženit«-
vanjska darila po najnižjih cenah.
'zkLO&R i OCUL, NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV ITD.
Naročite cenike!	Zastonj!	Poštnine prosto!
: Celja s Narodni dom.
0
M
9
Ml
m
tv
1
9 a»
a
Ne pozabite
Volno, sukno (štof«), oajge, modeo perilno blago, prtprog®, odeje, koče, platno in vse manofakturno blago kupite najbolje in mjcM-ieje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Maribor.
Grajski trg. lose* Bnrgplatz.
&
N ffi
i 0 3
regisfravan», zadruga z ^eom^jeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hi»aniln« vlo^e
se sprejemajo od vsakega in m obrestujejo: navadne po 4'/,*/ , proti tri meseni «ripevedi po	Obresti se pripisujejo
h kapitalu 1. januarja in 1. julija vnacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kit potov denar, ne da bi so njih obrestovanje k>j prekinilo. Za nalaga nje po ^p0W. ,io poštno hranilne položnice na razpolago (iek konto 97.078). Renti» davek pUča posojflana sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarui varnosti po 5°/,, na vknjižbo sploh po S'/«*/»! n» vknjižbo in poroštvo po 5'/«*/• in n* osebni kredit po 6*/,. Nadalje izposojnje na zastavo vredn*st»ih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v sto.* last pioti povrnitve gotovih stroškov, ki ps nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do i 2. uri dopoldne
in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Uradne upe
so vsuko sredo in četr*»k od U. do 12. ure dopold. in vsako eoboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvaemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
960
S2H »52
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte
Genike.
narejeni iz kovanega železa in kovicaste pšečevine, torej ne&okverijivi.
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva se prihrani.
Zastopniki
se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja Če se pri dene zato posebna priprava.
Na debelo!	Na <Iirot>?jto!
Priča & Kramar Celje
Oraška in križna ulica
priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga ter
velikansko izbira bsrmskih darsl S
in potrebščin
Gene niike.
612
Postrežba točna.
■WHRSHBmSMSßS
Nabavil
9
„Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskeca, Glavno zastopstvo FrariC Asen, Gradec, Martengasžs 22. -
mirni-

nosilce, okovje, strešno iepenko, črpaljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene po -trebščine, poljedeljske stroje in orodje, voz;ne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Triglav", žič- 473 nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug« predmete železninske stroke pri VefietrsOVml Z SelezninO
,Merkur' P. Msm Cšti*
loizij pinter.
trgovec pri farni cerkvi v SI. Bistrici
priporoča celi okolici veliko zalogo raznovrstnega blaga: galico, gumijeve trake, ličje, škropilnice, gumijeve cevi, iavrstne kose, bruse, grablje, vile, kosiša, srpe, vsake vrste železo in žele^ino, ključavnice, kovanje za nove stavbe, trsovine, cement itd. Lepa zaloga modernega blaga za vsakovrstne moške in ženske obleke. Razprodaja klobukov, čevljev, *el?ka zaloga zgotovljenega
blaga itd. vse po zanesljivo nizki ceni. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim prave voščene kakor tudi druge vrste sveč, najboljšo olje za večno luč, kadilo, icadilni premog itd. 628
***UXKUK**XKXKXM*XK**
V korist je vsakemu
in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini
J. N. Šoštaric : Maribor
Gosposka ulic® itev. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	623
Cene veliko nitje kakor drugod.
Vabilo na
■amMBjBMtti
Prva iuinoštaier. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ul.11, zraven slov, šole.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz $••92« tu- in inozemskega materijala s strojnim obr.ttom. 303999
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji.
redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Hoe&h,
reg. z. e neom. z., ki se vrši v nedeljo, dne 16. junija zjutraj po rani službi božji pri g. Karolu Novak.
DNEVNI RED:
1.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Volitev odbora.
4.	Slučajnosti.
5.	Govor g. Vlado Pušenjaka.
ODBOR.
Pri vseh vlogah naj še navede naslednje uradno število:
E 390/12
13
Razglas licitacije in poziv za zglasitev.
Na predlog oskrbnika konkurza Hugo Weiss6nsteina s soglašanjem FraBcisse Wei8senstein, se vrši dne 14 jas. 1912 predpoldne ob 10. uri pri tukajšnji sodniji, soba št. 2, na podlagi priznanih pogojev licitacija sledečih posestev:
1.	Kftt. obč. Črna gora, vloš. štev. 43, hiša z gostilno, pekarijo in mesarijo, stanovanjem, vinsko kletjo, ledenico itd., gospodarsko poslopje, vrt, travniki, gozd in njive, mera 1 ha 90 a 30 m». Cenilna vrednost: 18.723 K 68 vin. Najmanjši ponudek 15201 K 39 vin.
2.	Kai obč. Dokleci, vi. štev. 35, njiva in gtzd, meri 3 h» 7 a 69 m3 Cenika vrednost 2615 K 38 v. Najmanjši ponadek 1743 K 58 v.
3.	Kat. obč. Dokleci, vi. šter. 126, gozd, meri 98 a, 13 m*. Cenilna vrednost 713 K 04 vin. Najmanjši ponudek 475 K 36 vin.
£ posestva Croa gora, vi. šte*. 43 pripada še sledeča premičnina: preša, ključi, zimska okna in šalusine v vrednosti 250 K [zapopadeoo v skupni ceni]. Pod najnižjo ponudbo se ne proda. Skupnemu kupca vseh posestev se daje prednost.
Pogoji prodaje in vsi zahtevki, ki so zabeleženi na tem posestvu [irvleček zemljiške knjige, izvleček katastra, cenilni zapiski itd.] lahko kupci pri spodaj označeni sodniji vpogledajo med uradnimi urami. Pravice in zahtevki, ki bi zabranile to prodajo pri sodniji, se morajo najpozneje vložiti v določenem roku pri sodniji, ker se drugače na nje ne more ozirati. Osebe, ki imajo razne zahtevke na tem posestvu in se njih pravice doženejo med licitacijo, lahko imenujejo svojega zastopnika, Če ne staaujejo v področju podpisane sodaije.
C. kr. okrajna sodnija Ptuj, odd. IV., 649	dse 23. maja 19'2.
lilililifililililili
Podpisani cerkveno konkurenčni »dbor razpisuje delo v svrho popravljanja župne cerkve v Spod. Poljskavi. V to svrho se bo vršila ustmena dražba in sicer dne 29. junija 1912 popoldan ob 3. uri v hiši podpisanega načelnika v Spod. Poljskavi ft. 54.
Cen» skupnih del znaša po cenitvi uradnih izvedencev 3500 K. Dala se izročijo le enemu stavbenemu podjetniku. Natančneji podatki so razvidni i* proračuna, ki je zaniman-cem na vpeg'ed od 1. do 29. junija pri podpisanem načelniku.
Cerkveno-ftkladni odbor v Spodjni Poljskavi, dne 20. maja 1912.
611	Matija Kotnik, načelnik.
Razpisale se
služba organ, in cerkovnika
v Št. nju poöt* M.slioj». Pmča sad 6jO E, oženjeni rokodelci imajo pieiaost. Nastop sl«Jfbe v«aj v teku ene^a meseca. Natančnejša pojasnila daje župnijski urad v Št. Ilju pošta Mislinia.	632
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop sa
Spod. Štajersko
:: pri Franu Pograjc, :: na voglu Blumengasse in Quergasse
ta varuje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska »varovalni«». S*oji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja »a življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko cUželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji »stop.
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni zaklad 800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
v Celiu
sprejema vSO@e na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
0
d
Vioge na tekoči račun obrestuje nalkulantnele.
Isdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno <it-nétv<v
Odgovorni urruiník: Li. SemyMriA.
T»«k tiafc&Ffie «v. Cii\I* s -ftorn«
Le celega sveta,
Vsled sinove neprevidnosti mati ustreljena. 25-letni Franc Kesner iz novomeške okolice je kupil meseca februarja v Kastelčevi trgovini v Kandiji pri Novem mestu na Kranjskem samokres, kaliber 9 mm. Samokres je shranjeval v omari in ga skrival pred ženo. ¡samokres je kupil zato, ker se je bal napada, ker v obližju dela mnogo tujih delavcev pri gradnji železnice, on sam pa kot ziclar hodi z dela pozno v noč domov. Dne 8. maja pa je Šel s sosedom v Semič na semenj. Samokres je pustil v omari, visečega na žeblju, omaro pa odprto. Sestri se je čudno zdelo, kaj ima brat tako skrivnega V omari. Odprla je omaro in našla pod obleko samokres. Ko je samokres v veži ogledovala, prišel je njen oče Jože Kesner in jo karal, naj pusti bratovo stvar pri miru, da mu kaj ne pokvari. Oče je vzel samokres v roko in ga ogledoval. Mati, 621etna Marija Kesner, pa Je sedela na pragu in lupila krompir. Ko je tako TOletni starček, mož Marije, ogledoval Čudno sestavo samokresa, napel je tudi petelina in samokres se je sprožil ter je predrla krogla starki desno ustnico, izbila ji nekaj zob, šla skozi sredino jezika v grlo in tam obtičala. Nezavestna se je zgrudila starka na tla, Strel je privabil sosede, kateri so slišali, kako je karala hči očeta z besedami: „Jezus, Marija, oče, kaj ste storili!" On ji je pa obupno odvrnil: „Kaj sem jaz vedel, da strelja," Med tem je starka že umrla. Oče in hči pa sta hotela prikriti nesrečo in zato sta došlim pripovedovala, da je mater zalila kri. Mrtvoogledu sta isto povedala, seveda ta jima je to verjel in ženo so pokopali, Cez 10 dni pa je bila obča govorica, da je sin malter ubil — ustrelil. To je izvedelo orožništvo in nar znanilo državnemu pravdmŠtvu, katero je pustilo ne-srečnico izkopati in zdravniško pregledati. Zdravnika sta izjavila,, da je bila starka iz neposredne bližine ustreljena in našla kroglo v tilniku, Vzlic temu sta Kesnerjeva še vedno dejanje tajila. Slednjič je pa 701etni starček obupano priznal gori opisano nesrečo.
Vojak ustreljen pred celim polkom. Dne 24. maja so v Amiensu ustrelili na dvorišču vojašnice kira-zirja Auffraya v navzočnosti celega polka. Povzročil je roparski napad na nekega podčastnika. Njegov sokrivec je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo, Pred-no so ga usmrtili, so ga na dvorišču vojašnice degre-dirali.
Strela razdejala zvonik. V nedeljo, dne o, maja ob M, uri popoldne, je udarila strela v starodavno cerkev sv, Petra v Gornjem Mokronogu na Kranjskem. Treščilo je v zvionik. Streha zvonikjova je ostala .nepoškodovana, a zidovje je pa tako razrukano, da se utegne podreti cel zvonik. Strela je vrgla veliko kar
PODLISTEK.
Matija Ahacel,
Slovencev imeniten rojak in pisatelj.
(Anton Martin SlomSek Drobtnieo. 1 1847, sir. 117, si.)
Največja sreča hiše je dober gospodar, o katerem se reče: ta mož skrbi za vse. DomaČi in sosedje ga zelo Čislajo, rekoč: To so naš oče. Vsakemu ve dober mož dati dober svet, vsakemu pomagati in po vsej soseski velja njegova beseda. Srečen kraj, ki i-ma takega moža. O njem pravi sveti Duh: „Pravičen navadi svoje srce, da Čuje ob zori pri Gospodu, ki ga je ustvaril. In ako bo najvišjemu Gospodu dopadk), ga bo napolnil z duhom razumnosti, in on !bo kakor dež izlival besede svoje modrosti. Veliko jih bo hvalilo njegovo modrost, ki ne bo nikoli pozabljena. Njegov spomin ne bo prešel in po njegovem imenu se bo povpraševalo od naroda do naroda,"
Takega vrlega moža je imela tudi Koroška, in lansko leto (1846) ga je za nas še prehitro pokopalo. Bili so rajni Matija Ahacel, svoje domače dežele skrben oče in svojega ljudstva srečen prijatelj, da je mar lo takih, Dolžnost naša je, da se jih po vrednosti spominjamo in njih lep spomin vedno ohrapimo.
V lepi Rožni dolini, ki leži ob bistri Dravi blizu kranjskih gor, je stara, poštena fara sv. Jakoba, Farna cerkev stoji na veselem holmcu in gleda prijazno po fari; toliko lepega polja, sepožeti in sadonosnikov, ki domaČe vasi lepo zeleno venčajo. Od visoke cerkvice sv. Jakoba vidiš v solnčnem zapadu na veselih gorenjab med sadonosnim drevjem GorenČe, imenitno vas, v kateri je toliko slavnih mož, duhovnikov in posvetnih gospodov rojenih, da ni skoro hiše, ki bi ne Štela svojih gospodov, katerih nekateri Še sedaj žive. In po pravici bi rekel, da je taka soseska pravi božji vrt, v katerem se vzgoji toliko služabnikov božjih, da skoraj leto ne mine, ko bi kdo izmed teh rojakov ne pel sv. maše,
Gorenčam se pa tudi na drevju pozna, da imajo skrbne in prid.ne domorodce, zakaj ni blizu vasi, ki bi imela toliko žlahtnega in sadonosnega drevja, ki so ga njeni nekdanji šolarji nasadili in požlahtnili. V tej slavni vasi je tekla zibel tudi rajnemu Matiju Ahacelnu pod borno slamnato streho, ki so se po rodbini pisali Kometar. Ko so pa v Celovcu vprašali u-čenik novince: „Cegav si pa?" je mladenič odgovoril: „AJiacelnov Matija". Ahacelna potem zapišejo in vse svoje žive dni ostane Ahacel.
Naš Matija, Rožan bornega stanu, pa žlahtnega srca, so bili ravno na sv, Matija dan leta 1779 rojeni, ubogih, pa poštenih starišev sin. Imeli so brata, ki Še živi, spoštovani c, kr. uradnik, in pa sestro,
menja iz zvonikovega zidovjja, ki je deloma razbilo opeko, deloma pa zletelo na cesto, ki je 20 metrov oddaljena od zvonika. V cerkvi je razbila strela vrata, f oškodovala tlak in se v bližini velikega oltarja izgubila pod zidom v zemljo. Okna v cerkvi so od puha skoro vsa potrta.
Poizkušen samomor jetnika v vlaku. 161etni Friderik Lovre je bil nedavno obsojen v Novem mestu na 2 meseca ječe. Iz ječe pa je ušel in se klatil pet tednov po svetu, ne da bi ga bili izsledili. Končno je prišel zopet nazaj v roke pravici in ga je spremljal orožnik v Novo mesto, da bi prestal še nadaljno kar zen, V vlaku pa je pri Grosupljem izpil malo stekle-ničico, ki jo je imel napolnjeno s Špiritom ip mišnico, da bi se zastrupil. Orožnik pa ga je s prihodnjim vlakom odpeljal nazaj v Ljubljano in ga oddal v deželno bolnišnico,
Sredstvo proti kugi-slinovki. Berolinski list „Deutsche Tageszeitung" poroča: Pripravljalec zdra-vil nekega zdravilnega zavoda deželnega vseučilišča Rostock, Viljem Grugel, je po daljšem razmišljevanju vzgojil v glivicah povzročevalca kuge na gobcu in parkljih» Iz pokončanih glivic so dobili posebno sredstvo, ki se vcepi živalim ter jih s tem pripravi proti slinovki, S tem sredstvom se ne zdravi bolne živine, temveč se samo obvaruje zdrava živina pred kugo. Poskusi na goveji živini so se baje popolnoma posrečili.
Svojo mater umoril. Iz Krakova v Galiciji poročajo : V vasi OlŠa se je zgodil sledeči zločin. V prepiru je 241etni delavec Janez Sobieraj zabodel svoji materi velik kuhinjski nož v prsi. Mati se je mrtva zgrudila. Dvema majhnima sestrama, ki sta bili navzoči pri umoru, je morilec zagrozil, da ju umori, če komu kaj povesta. Sobieraj je nato vlomil v omaro ter ukradel ves denar matere. Sel je nato v gostilno, kjer so ga Še-le čez 5 ur prijeli. Ko mu je rekel orožnik, cla ga čaka smrtna kazen, je odvrnil:, „Sedaj vsaj vem, zakaj bom obešen."
Prebrisan kmet. Nek nemški kmetič je šel v Bazel na Švicarskem na. semenj, kjer je prodal vse, kar je pripeljal na semenj. Od izkupička si je kupil vsakovrstnih lepih in koristnih stvari, kakor smodke, meso in par klobasic. Vse to je spravil na svoj voži-Ček, Ko se je vračal domov, si je privoščil še par kozarčkov vinca, Ta trenotek pa je porabila neka kmetica, ki je nesla jajca v mesto na semenj. Ko je zagledal kmetiČ svoj voziček prazen, je sklenil, da se maščuje, in sicer bridko maščuje. Hitel je k carinskemu uradu, mimo katerega bi morala iti kmetica, ter jo ovadil, Z največjo slastjo so prijeli carinski u-radniki kmetico ter ji nadiktirali 2 marki in 80 pfeni-gov. Nato je pa izvršil kmetič glavni del svojega maščevanja. Onstran Carinskega] urada je počakal kme-
prav modro, bogaboječo žensko, katero so posebno ljubili.
Mladenič, prebrisane glave, je pasel Matija doma živino, pa pri živini ni praznoval, tudi z malopridnimi otroci se ni pečal; bral je brezove trte in prodajal krivačem, ki ž njimi vežejo slamnato streho. Kar je izkupil, so mu oče shranili in omislili za denar potrebne obleke. Tako se je mladenič navadil, že iz mladih dni biti skrben in denarja ne po nepotrebnem tratiti, ker je sam poskušal, kako se denar težko zasluži.
Lepo in pametno je, da stariši svojih otrokom nekaj oskrbijo, naj bo že potem mlado, sadonosno drevesce, ali par golobov, ali kako mlado živinče, da si ga izredi. Ima ž njim veselje in skrb ter se tako nauči iz mladih nog skrbeti za svoje imetje. Taki otroci bodo dobri gospodarji in gospodinje, kakor rajni Matija. Pa tudi Šole deca ne sme zamuditi.
V	Gorenčah je že svoje dni znalo nekoliko ljudi brati, dasiravno ni bilo blizu šole. Mladi MatijČek se je lotil slovenskega branja doma, in ker je bil dobre glave, je znal poprej brati kakor pa zlagati ter se je hitro domislil, kako se tihniki in glasniki izrekajo. Naprosi dobre stariše, da so mu po zimi dovolili, hoditi v Rožek v šolo, dasiravno je bilo za njega uro hoda daleč, Ukaželjni mlade.nič se ni bal hude zime, ne daljne hoje, in v Šoli se je prav dobro učil. Go-spoci šolnik so po stari navadi začeli zlagati ter Ma-tijčka vprašali, ako že kaj zna. Fant gladko bere, zlagati pa ne more, in možu ni Šlo v^ glavo, kako bi kdo mogel brati brez zlaganja. Slednjič se je moral tudi Matija zloga loti'ti.
Ni prav, Če se pretrdo držimo starih' navad in zamudimo mnogo dobrega ali celo sovražimo, čeravno je boljše od starega. Prav pa tudi ni, da bi vse staro zaničevali in le za novim letali. Najboljše se je ravnati po nauku sv. Pavla: „Vse poskusite in kar je dobrega, ohranite."
imeli so v šoli katekizem, po eni strani nemško, po drugi slovenskb; tega se je prav pridno učil ter se ni le krščanskega nauka, ampak tudi nemške besede dobro in laihko naučil: in šejcot star mož so Ahacel svoj katekizem hvalili in želeli, da bi bila po vseh Šolah na Slovenskem taka šega, ne pa neumna navada, da se slovenski otroci najprej nemško brati učijo, pa ne razumejo, kaj berejo. Slovensko branje se mora najprej znati, potem Še-le v nemško napeljati; taka šola hitro in dobro izda ter se otrokom pozna, da so hodili v šolo. (Opomba uredništva: Zlate besede so to. Slovenski stariši, dobro si jih zapomnite! Edino to je prava vzgoja otrok! S temi besedami pa so tudi obsojene vse tiste Šole na Slovenskem, kjer je izgnan slovenski materni jezik ter se otroci mučijo in morijo s tujim jezikom,)
V	kratkem se je Matija v Rožeku izšolal in bi Šel rad v Celovec v višje šole; pa stariši ga nimajo
tico ter odvzel kmetici zacarinjeno blago. Kmetica ni napravila kaj veselega obraza, tem bolj se je pa veselil kmetič.
Preprečen napad na bulgarskega kralja. Policiji se je posrečilo, da je zaprla nevarnega anarhista, ki je že tri leta zasledoval bulgarskega vladarja, cla ga usmrti. Nevarni anarhist se zove Popnaidenev, je še mlad in je bil že pred tremi leti obsojen na 9-letno ječo, ker je nameraval napasti bulgarskega vladarja, a je ušel iz ječe. Pred tednom je došel v Varno in je prosil turškega konzula za denarno podporo, da more svoj nameravani napad izvršiti. Konzul je obvestil orožništvo o nameravanem napadu, na kar je Popnaidenova še z enim pomočnikom orožništvo prijelo, Popnaidenev je nameraval usmrtiti bulgarskega kralja že 29. t. m.
Človeška kri na prodaj. Več kakor 150 siromašno oblečenih mož je oblegalo nedavno Lebanon-bolni-co v Novem Jorku, da si dajo proti plačilu odškodnine v znesku 25 dolarjev nastaviti kri. Brali so oznanila v listih, da se išče zdrav mož, ki bi dal proti plačilu 25 dolarjev svojo kri za prenos na drugo osebo. Zdravniki so potrebovali kri za neko gospodično Herman, staro 32 let, ki je izgubila pri neki nesreči preveč krvi.
Prva vlita hiša na Francoskem. Kakor znano, je sloviti ameriški iznajditelj Edison prvi sprožil misel, da naj bi se hiše vlivale iz betona,. Te vlite hiše imajo to prednost, da so jako poceni in da se jih more zgraditi v najkrajšem čas!u. Kakor poročajo listi, delajo v Saint Denisu, v bližini Pariza, prve poizkuse, postaviti tako vlito hišo.
Boj med kmeti. V noči pred Binkoštno nedeljo je prišlo blizu Isole v Istri med kmeti iz Sarega in Kostorlage do pravcate bitke. Blizu Isole so se sešli kmetje iz Sarega s kmeti iz Kasterlaga. Med obema krajema je že staro sovraštvo. Kmalu se je razvil hud prepir, na kar je gostilničar odpravil kmete iz Kosterlaga; ti so že naprej zmerjali. Kmetje iz Sarega so hiteli na cesto za njimi in prišlo je do hudega boja. Slišali so se streli. Krnet Alojz Germanis je obležal mrtev; zaiciela sta ga dva strela v) srce. Orožniki so prijeli šest fantov iz Sarega in jih izročili sodišču v Piranu. RazljuČena množica jih je hotela v Isoli linčati in so orožniki le z največjim naporom to preprečili.
Pred oltarjem se je skesala. V Pagjanu na li-ško-dalmatinsfci meji se je v pravoslavni cerkvi vršila poroka, Ko pa bi imela nevesta reči „da", je odločno in krepko izustila „ne". Navzoči svatje so začeli prigovarjati nevesto, naj se uda, a ona ni hotela. Pred oltarjem je nastal nemir in prepir in nevesta bi bila kmalu tepena. Izjavila je, da so jo stariši prisilili-v zakon, ker je ženin bogat.
s čem dati v Šolo, Bili so tisti Čas dober in usmiljen
gospod Franc Hudelist, kaplan pri Sv,; Jakobu, previden mož, ki so za celo faro skrbeli in pomagali, kjer so kaj mogli, se veselili z veselimi, pa tudi žalostili z žalostnimi. Največja skrb jim je bila za ljubo mladino. Oni začno prvi šolo in tudi Matijo vzamejo med svoje pridne Šolarje. V kratkem so dobili šolskega gospoda in Matija se je nauka tako pridno lotil, da je pogosto namesto učitelja v šoli učil, Tako je Matijček že v mladih letih pokazal, kak mož bo Matija, Gospod Franc so bili poseben prijatelj lepega petja, radi so mladeniče in dečke ob nedeljah sklicali in jih učili lepih pesmi; pevci so že tistokrat bili v Rožni dolini na glasu, kakor so Še sedaj. Med mladimi pevci je bil tudi naš Matija in pa sestra, prva med pevkami.
Z veliko radostjo so rajni Ahacel vse svoje žive dni pripovedovali, kako so v svojih mladih letih' po-pevali in že kot star mož so Še radi s svojo ljubo sestro zapeli kako staro pesem.
Petje povzdigne in požlahtni mlado srce ter razjasni Človeškega duha, Če je pošteno. Blagor torej ljudem, ki znajo lepe pesmi, pa tudi možem in ženam, ki učijo otroke lepih pesmi, oni sejejo dobro seme na polje Gospodovo,
Mlad in uren MatijČek gospodu kaplanu posebno dopade; bil bi dober Šolar ip; lahko kedaj dober gospod, so si gospod Franc mislili in vprašali očeta, kaj bo ž njihovim fantom? Oče pravi, da ga bo moral obdržati doma in mu kadar odraste, dati kočo, ker je najstarejši sin, „Tega ne", rečejo gospod kaplan, ,,kajža je rajža, težko se pri njej živi; le v Celovec ga peljaj, si bo že pomagal, Čeravno mu ti veliko dati ne moreš." Oče uboga in gre s svojim veselim Matijem v Celovec, kjer se v predmestju pri neki dobri ženski za stanovanje in hrano, katera je imela veči Šolarjev, da jim je kuhala. Priden Šolar si je pri frančiškanih izprosil kosilo, da bi stariša ne imeli preveč stroškov. Huda se je godila doma novemu Šolarju, kjer je dostikrat stradal in ni imel iz Česa si kupiti kruha, za toliko boljše pa mu je bilo v šoli, kjer se je lahko učil. Toliko veselje je imel dobri mladenič za učenje, da je pogosto sam pri sebi dejal: Naj bi mi kdo dal le potrebnega živeža, pa mi kupil sukno, neprenehoma bi se učil. Skrbni kaplan gospod Franc so prišli pogosto v Celovec poizvedovat, kako Matija izhaja, in zelo jih je veselilo, da ga je vsak pohvalil, kdor ga je le poznal. Leto je preteido, gospodinji je bilo treba plačati za stanovanje, in čeravno ni bilo veliko, je nepremožnega očeta vendar skrbelo, kje bo vsako leto toliko vzel. Stari Ahacel pride v Celovec in vpraša gospodinjo, kaj je dolžan? — „Je že plačano", odgovori gospodinja, „vaš gospod kaplan so plačali za Matijčeta". Solze so polile očeta in sina in naš Matija so bili svoje žive dni hvaležni dobrotniku in so svojim prijateljem o njem z ginjenim srcem pripovedovali.
F. P. Vidie &
jubljana
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani
strešnik
s poševno obrezo in priveznim nastavi om »sistem Marzola*. Brez odprtin na vzgor! == Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpsinejš« krhje streh sedanjosti t
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	485	Spretni zastopniki se iščejo.
Trgovina < špecerijskim blagem
Pozor Slovenci!
Trgevina •¿ moko in dež. pridelki
Točna in solidna postrežba.
Anion Kocuvan v Celju, Ring st 2 |van Ravnikar
CeSie, Clralka cesta 21.
Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rij) 2a posteljno in telesno perilo in veiano robo za cele obleke. Bele vezane oblekce za tsirmance. Vzorci na vs« strani so na razpolago poštnine prosto. Cene izvirne to varaiške! — Priporoča tudi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne m te, svilnate robce in šerpe, predpasnike, blnze ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravate, šapote, moderce, preproge, parfuma itd Raznovrstne predtiskovine in droga ženska ročna dela. Nagrobne vence in trakove. Za mnogobrojen obisk prosi
¿05	Anton Kocuvan.
!.;;• > •>'..• .••••'V» -.v ' j S■ •
' '	- .^■k.VV.-'
iilavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	93
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobno na debelo.
Zaloga rudninskih voda.
Veletrgovina s Specerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc Cstít
Graška ulica št. 22.
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Stermeckl v Celju ¿t. 300,
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Na debelo!
Na Orobnol
Ljubliana
— Hovi Vodmat
izdeluje vsake vrste harmonij© po najnovejšem ameriškem sistemu, za cerkve, šole, društva itd. od 140 K naprej. 528 Cenik franko.
: t
I SI? S §f i| mineral, voda |
t
t
t |
t
t
X
t
i i
♦ ♦
I X X
X X
Visoko cenjena, staroznana catronsk» kislina z «vratnim okusom, nedoseženo čistostjo in veliko ogljenčeve kisline.
preblavska sia^a
čista, aifealirina mineralna voda, zdravilna pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hr? ne, katarih, žeiodžnih, mehnrskih in ledvičnih boleiriih.
preblavsl
itMIMIf
zeleznat« kina-vio«
Sigioa. tiucjtava Dna«j I SOS: Državna fcfi-:: lika k čast«! diplom k stati kolsjaS, ::
Krepiino sredstvo s» slabotne, ssai> irTM in rekonfslcsoente. Poinerisfe voljo do jedi, aisjoje šivse in popovi kri. Moren oknu Nad 7000 «S»«-niftkib gpričeral
|p &«mmritov t h $?omi Stalil
Trhirt>»M»P00la.
Siti. se i latasaah. v »4*kiwitG*!» po jri ! i 8 t« Ut M	i I & K «a.
Prur/an inii70vwnrda se mora blag0 kuP°vati I lldAtill jeizguvui pri tujcih, ker Vam nudi do- X
mača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru j
bogajto in zelo povečano zalogo z vedno svežim Spe- ♦
cerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči |
zahtevam cen j. gospodov trgovcev proti vsaki kon- ♦
kurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če ♦
tudi z najmanjšim poizkJusom in prosim za mnogobro- %
jen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom pomi- j
dim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in * OQp jy 3 S
kadilo za cerkve,	-
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, ližol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne ivreče ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakotvrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, doma-	-čo deteljo, travo, ter čebuljček, ližol in krompir za P11 sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg.
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
vodni Izvir
i
t
?
vsebujoč ntnngo ogljikove kisline, naravna natrGES&a k slina, je pripravna radi prijetnega okusa posebno sa brisganje vina.
mešanje z sadnimi so k i in je todi brez vsake prmesi zel» izvtstea, okrejčilna pijača.	361
v vseh trgovinah z mineralno vodo, lekarna», Špecerijskih trgovinah, kakor tudi po ftskrbnižtva studenca v PreMafi, Koroško.
t
l
*
#
I
>»>
X
X
X
Fr. Kampuš: Zg. Foljskava
i3* ra s£H, r■ m
štaiers. narodna steklarska
rca debelo In na drobiso
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzeije vseh steklarskih del pri cerkvah in prav» stavbah.
Nsisolidnejša in točna postrežb».
«s
\m
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno! *
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih m risalnih potrebščin. *♦>♦♦♦ Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnico, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brano, okopalnike in osipatuike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sosalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eai minuti eden p lovnjsk vode ali gnojnice, vsake vrste raale in tudi velike tehtoice, tudi vsake vrste mestno tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za ?eno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampfJ, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, Btroje za šivat „Central Bobin" po najnižji ceni, vsako rstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator", po najnovejšem izdelane, pri katerih se pri hrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poakuSnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsako vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene pripra e za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mera vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	428