Tf 7T p HTTHT)

liXi : OLU V Uil

pri

slavnosti sedemdesetletnice

veleeastitega gospoda

v Ljubljanski čitalnici

dne 19. novembra 1878.

^A/~JSx/V\/v-

Zložila gospa

h

UJIZA

j^ES JAKOVA,

govorila gospa

Albina Valentova,

Založila Lujiza Pesjakova. — Tisk Blaznikov v Ljubljani.

-,V

*®-nes sili ia sili hvaleče vse k Tebi,

Nij konca voščil in presrčnih želja,

A česar besedi nij možno izreči

Oznanja Ti govor razločni solza.

Deset krat vže sedem Ti let si dovršil
In čas premaguješ z oblastno roko;

Steber si še vedno Ti nepremagljivi,

Na kteri očina opira glavo.

Življenja so trnjeve steze Ti bile,

A Ti si popotnik junaški srčan!

Plašilo Te nij silovito skalovje,

Vstavljale zapreke so Tebe zaman.

Zasedal nasprotnik Te je in poskušal,

Da ljuto bi srce Ti zvesto zadel;

Prenašal pokojno si njega napade.

Za narod, za svoje prerad si trpel.

Vse to Te motilo v težavnem nij delu,
Prevedno si snovo nabiral mirno,

Ter zidal iz nje domoljubju svetišče,

Ki bode slavilo Te večno glasno!

Poziv si dovršil, namen je dosežen,

Slavjanstki se klanja hvaležen Ti svet.

Še tujec Te čisla, a dom neizmerne
Ljubezni in hvale je živo ogret.

Glej, žene slovenske i venec smo splele,
Ter svoje v peresca vpisale ime.

O sprejmi ga milo! ker v slehrnem spisu
čestita razvneto Ti vdano srce.

In žene slovenske goreče želimo,

Naj vrača in vrača denašnji se dan;

Ostani še dolgo, oj, oča domovja

Uzbr stanovitosti, čast mu in bran!