Po naših občinah
Žetale • Če zlepiš tri reveže, ne dobiš bogataša
O Stran 2
Po naših občinah
Ormož • Šele zdaj prihaja prvi pomurski denar
O Stran 3
Po mestni občini
Ptuj • Obdobju tarnanja sledijo že rezultati
O Stran 6
Ptuj, petek, 5. oktobra 2012 letnik LXV • št. 79 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Slovenija • Teden otroka
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Radosti in stiske odraščanja
V ponedeljek se je začel teden otroka, projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki letos poteka pod geslom Radosti in stiske odraščanja.
V tem tednu organizirajo različne prostočasne in razvedrilne programe za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je približno 75 odstotkov predšolskih otrok vključenih v vrtce, kar pomeni, da se je v zadnjih dvajsetih letih vključenost v vrtec povečala za 25 odstotnih točk. Zanimiv je tudi podatek, da skoraj 99 odstotkov otrok, starih 10 let ali več, redno uporablja računalnik, le malo manj jih redno uporablja internet. Povsem očitno je, da se stvari bistveno spreminjajo, tudi v času adolescence. Naši otroci živijo v zanimivih, a tveganih časih. Prav zato še toliko bolj potrebujejo našo pozornost in čas. Nekje sem zasledila pomenljivo in pomembno misel, na katero vse preveč krat pozabimo: Če želiš srečnega otroka, si zanj vzemi dvakrat več časa in zapravi pol manj denarja.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
v torek priloga ■ Ptuj • Kadrovske rošade v mestni hiši
Sport
Nogomet • Bo šlo z
Rudarjem še v tretje? O Stran 11
Občinsko upravo prevzema Ivan Vidovic
V začetku oktobra so se v občinski upravi MO Ptuj, v nadzornem svetu občinskega podjetja Javne službe Ptuj in nadzornem svetu Komunalnega podjetja Ptuj zgodile kadrovske spremembe, ki jih je povzročilo imenovanje direktorja občinske uprave MO Ptuj mag. Janka Širca za vršilca dolžnosti direktorja Komunalnega podjetja Ptuj, največ za dobo enega leta.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Župan MO Ptuj Štefan Če-lan tako pojasnjuje kadrovske spremembe: »Pozitivno sem bil presenečen nad reakcijo zaposlenih v Komunalnem podjetju Ptuj, ki so izrazili željo, da bi dozdajšnji direktor uprave MO Ptuj mag. Janko Ši-rec in predsednik NS KP Ptuj poskušal prevzeti vodenje Komunalnega podjetja Ptuj. Dogovorjeno je bilo, da o tem odloči eden od organov. Svet delavcev KP Ptuj se je stoodstotno odločil, da mag. Janko Širec, dozdajšnji predsednik NS KP Ptuj, prevzame vodenje tega podjetja, kar je skladno z zakonodajo, če ni uprave. Glede na znano problematiko sem tudi sam ocenil, da bi bilo to modro narediti ne glede na vse posledice te odločitve in široko pokrivanje področij dozdajšnjega direktorja ob-
činske uprave. Če želimo KP in večini zaposlenih dobro ter obvezne gospodarske javne službe urediti in uskladiti z zakonodajo, smo sklenili, da bomo upoštevali odločitev sveta delavcev KP Ptuj.
Za začasno vodenje občinske uprave MO Ptuj smo pooblastili Ivana Vidoviča, vodjo oddelka za negospodarske javne službe, dolgoletnega sodelavca v občinski upravi MO Ptuj, ki je svoje vodstvene in vodilne funkcije nabiral v tej upravi vrsto let, izkazal pa se je kot uspešen upravitelj v PM Ptuj, ko je bila ta ptujska kulturna ustanova v težavah. Vodenje oddelka je kot vršilka dolžnosti prevzela njegova namestnica Zdenka Ristič, ki je že vrsto let dela v tem oddelku in je že doslej uspešno nadomeščala Ivana Vidoviča v
vseh njegovih odsotnostih.
Ker je bil Janko Širec tudi predsednik NS v podjetju Javne službe, ga je na tej funkciji, ki ni združljiva s funkcijo v. d. direktorja KP Ptuj, nadomestila Tanja Farič, glavna finančni-ca MO Ptuj. Dozdajšnji predsednik NS KP Ptuj Janko Širec je tako zapustil tudi funkcijo
predsednika, v NS KP Ptuj pa ostaja še kot član. Člani nadzornega sveta KP Ptuj naj bi v kratkem izvolili novega predsednika nadzornega sveta, za to funkcijo predlagajo Nušo Ferenčič, dozdajšnjo Širčevo namestnico.«
Kot pravi Čelan, želijo vse odprte zadeve v KP Ptuj, ki se
Foto: Črtomir Goznik
nanašajo na prenos infrastrukture na občine, in glede bodoče organiziranosti KP Ptuj rešiti v najkrajšem možnem času oziroma najpozneje v enem letu. V MO Ptuj so prepričani, da je novi v. d. KP Ptuj tisti, ki bo glede na svoja znanja, voljo in pripravljenost za delo znal skupaj z zasebniki, lastniki in občinami poiskati kompromisno rešitev, ki bo omogočalo podjetju, da bo še naprej pridobivalo posle prek občin in na prostem trgu. Zato sta želja in cilj, da bi se te formalnosti čim prej uredile, da bi KP izvajalo tisti del obveznih javnih gospodarskih služb, ki mu jih bodo zaupale občine. Stališče MO Ptuj je, da je vodovodni sistem kot celota nedeljiv, ker je izjemno pomemben, ga morajo občine urediti kot skupno službo. Koncesijo za to bo MO Ptuj KP Ptuj podelila takoj, ko bo to lastniško preoblikovano in ko bodo sanirane nastale izgube oziroma bodo znani postopki plačil zgrešenih poslovnih potez v zadnjih dveh letih, iz katerih je nastalo za okrog štiri milijone evrov slabih naložb, da bo KP Ptuj jutri lahko poslovalo pozitivno.
MG
Žetale • Z11. redne seje občinskega sveta
Združevanje občin: ce zlepiš tri reveže, ne dobiš bogataša
Na ponedeljkovi redni seji žetalskega občinskega sveta se ni zgodilo prav nič pretresljivega. Še največ razprave sta bili deležni dve točki: o podelitvi letošnjih občinskih priznanj in o sofinanciranju avtobusa za odvzem krvi.
Uvodoma so svetniki in svetnica sicer izpeljali čisto prave tajne volitve za elektorja. Odločali so med dvema kandidatoma: svetnikom Izidorjem Štajnbergerjem in Janezem Voduškom, rezultat pa je pokazal v prid Štajnbergerju, ki je dobil štiri, protikandidat pa tri glasove.
Potem je župan Anton Bu-tolen predstavil pobudo UKC Maribor o nabavi posebnega avtobusa za zbiranje krvi po terenu, ki naj bi ga sofinancirale tudi občine, in sicer po ključu 50 centov za občana. Za Žetale bi to pomenilo približno 700 evrov sofinancerskega deleža: »Osebno lahko povem, da te pobude ne podpiram. Prej bi bilo treba izboljšati sistem krvodajalstva pri nas, ki je tako ali tako brezplačen, podjetja pa zdaj niti ne odobravajo več prostega dneva krvodajalcu. Naj se zdaj takšen avtobus postavi pred 'kapijo' firme, da bodo delavci dali kri, preden gredo v službo ali iz nje? Znižuje se tudi zdravstvena oskr-
Uvodnik
ba za ljudi, grozijo z odpravo oddelkov ... Torej, vse se nam oddaljuje, krvodajalstvo bi se nam pa približalo? In da ne bo kaj narobe razumljeno - tudi sam sem krvodajalec in bom to še naprej.«
Svetniki in svetnica so bili podobnega mnenja kot župan. Plajnškova je povedala, da se ji zdi zdajšnji sistem odjema krvi v transfuzijskih ambulantah povsem dober, Štajnberger pa se je spraševal, kako bi takšen avtobus sploh funkcioniral v toliko občinah: »Kolikokrat bi pa pripeljal v Žetale? In tukaj čakal na morebitnega krvodajalca? Potem je bolje, če občina plača prevoz svojih občanov krvodajalcev do Ptuja.«
Najmočnejšo pa je tokrat pljunil Franc Kidrič: »Kolikor vem, smo ena izmed redkih držav, kjer je dajanje krvi brezplačno, po drugi strani pa se govori, da se izjemno lepo zasluži, potem ko gre ta kri v obdelavo v Avstrijo. Pa naj se avtobus financira iz tega vira, če ga kdo želi.«
»Manjkajoči« veto državnega sveta
Medtem ko sindikati brusijo nože zaradi napovedanih novih zniževanj plač in odpuščanja v javnem sektorju, ko ne le novinarji, ampak tudi Gospodarska zbornica Slovenije svari pred pogubnim učinkom napovedanega dviga DDV, se v ozadju odvijajo dvojne drage volitve: za predsednika države in za državni svet.
Že same volitve ne stanejo malo, seveda pa je za en in drugi organ nato treba zagotoviti še budžet. Ta za prihodnje leto za državni svet (DS) znaša krepka dva milijona evrov in še nekaj čez. Za 40 državnih svetnikov, za katere se marsikdo upravičeno sprašuje, zakaj so sploh potrebni in nujni, pri čemer tako ali tako večina državljanov nima niti najmanjšega vpliva na to, kdo bo izvoljen.
Po ustavi naj bi sicer državni svetniki zastopali socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese, toda dozdajšnja zgodovina delovanja je pokazala le, da je DS bolj kot ne orodje v rokah nekaterih najvplivnejših županov in delodajalcev. Pravih pristojnosti (seveda še manj odgovornosti) DS niti nima; še največjo moč pokaže le v primerih, ko vloži veto na kakšen zakon, sprejet v državnem zboru. Toda DS je bolj kot po dajanju kakšnega veta znan po aferah; zadnja med njimi, letošnja, je nakup mercedesa za predsednika DS Blaža Kavčiča, saj da je edino takšen avtomobilček primeren za njegovo funkcijo.
Kljub temu je državni svet že sprejel proračun za svoje potrebe za leti 2013 in 2014; naslednje leto naj bi tako za plače namenili 1,1 milijona evrov, za sejnine slabih 700.000 evrov, razlika pa bo porabljena za materialne in druge stroške. Podobne številke veljajo tudi za 2014. In kot je slišati, se s takšnim proračunom DS skoraj popolnoma strinja tudi ministrstvo za finance.
Seveda smo plačniki obstoja državnega sveta državljani, ki pa nas vlada s taistim DS kot drugim domom slovenskega parlamenta z novimi napovedmi o varčevanju in novimi podražitvami stiska v kot.
Res me zanima, ali se tega v DS zavedajo in ali bodo sposobni enkrat sprejeti še veto za konec zdaj že pregrobih napovedanih varčevalnih ukrepov in zakonov, ki jim že javno oporekajo tudi izkušeni ekonomisti. Pa če že tega ne zmorejo, ker bodo našli tisoč in en argument proti, bi lahko dali vsaj veto - samim sebi.
Simona Meznarič
Mečkanja okrog letošnjih občinskih nagrajencev
Slišati je bilo še veliko argumentov o tem, zakaj takšen avtobus niti ni smotrn; za enega ali dva krvodajalca gotovo ne bo vozil daleč naokrog, včasih potrebujejo le določeno krvno skupino ipd. Na koncu so s pet proti dva glasova zavrnili vključitev občine v sofinanciranje tovrstnega vozila.
Drugič pa je zaropotalo pri predlogih za dobitnike letošnjih občinskih priznanj in plakete. Kot so ugotovili, je bil letos precejšen upad predlogov; pravzaprav so jih tik pred zdajci komaj našli dovolj za tri priznanja, predlog za plaketo pa je skupina svetnikov oblikovala kar pred samo sejo. Med predlogi za priznanja je enega podala lovska družina, dva pa OO SLS, in sicer za izjemne uspehe žetalskih sekačev in sekačic ter za pet let delovanja moškega pevskega zbora. Takšen skromen nabor predlogov ni bil pogodu Janezu Vodušku: »Nisem proti, vsi si zaslužijo priznanja, ampak ne vem, no ... Za pet let delovanja že poklanjamo priznanje, za 10 let bomo plaketo, za 15 let pa kaj? Po moje bi bilo bolje, če bi bil kriterij 10 let delovanja za priznanje, plaketa pa za 15 ali 20 let.«
Petra Plajnšek je pritrdila Vodušku, a dodala: »Bomo pa letos podelili samo dve priznanji. Ampak predlogov je zelo malo, lahko jih drugo leto po-
tem sploh ne bo več.«
Vodušek se je nato obregnil še ob priznanje za dosežke se-kačev (Cepinov in žetalskih grčic): »Delujejo le sedem oziroma osem let. Saj so res dosegli velike uspehe, tudi naslov državne prvakinje, ampak ali ne velja to, da se za izjemne dosežke podeljuje županovo priznanje?«
Butolen je pojasnil, da so županova priznanja prejšnja leta podeljevali zato, ker je bilo preprosto preveč predlogov za občinska priznanja in plakete, letos pa je predlogov premalo oziroma točno toliko, kot jih predvideva razpis. Nato se je svetniška debata znova zavrtela v krogu, da je pač tokrat vsak predlog dobrodošel in zakaj ne bi vsem predlaganim podelili enega od priznanj, če jih lahko oziroma če bodo tako izglasovali. Vodušek je sklenil: »Seveda boste izglasovali, ker je v našem občinskem svetu razmerje 3 : 4. In prav, če že moramo dati priznanja, potem jih bomo dali. Ampak po moje bi bilo prav, če bi kot spodnjo mejo za priznanje postavili vsaj 10 let delovanja.«
Ker predloga za plaketo do same seje sploh ni bilo oziroma je predlagana oseba to zahvalo občine zavrnila, je Štajnberger predlagal, naj letos plaketo ob 200-letnici obstoja prejme OŠ Žetale. S tem so se strinjali vsi, sicer pa je bilo že lani dorečeno, da bo plaketa podeljena za ta jubilej.
Izid glasovanja za podelitev plakete je pokazal, da so svetniki soglasni pri priznanjih, pa
Zupan Anton Butolen, ki na vsaki seji svetnike seznani še z aktivnostmi v občini, (ne)uspehi na razpisih in aktualnim političnim dogajanjem v državi, je tokrat kritiziral zniževanje sredstev za občine ter razmišljanja o njihovem združevanju: »Če sestaviš dva ali tri reveže skupaj, ne nastane en bogataš.« (Fotografija je simbolična.)
jih je bilo pet za, dva pa vzdržana.
Zniževanje sofinanciranja
I V,	V	B
občin - večanje razvojnih razlik
V sklepnem delu seje je župan najprej seznanil zbrane, da je občina izpadla na razpisu kmetijskega ministrstva s cestnim projektom: »Žal je eden od kriterijev za točkovanje takšen, da dobijo več točk tiste občine, ki same zagotavljajo večji lastni delež denarja. Mi tega ne moremo, vedno bomo zaprosili za najvišji možni delež državnega sofinanciranja, za 85-odstotnega, zato bomo obsojeni na manj točk. V tokratnem razpisu je bilo tako ali tako dodanih 10 točk za projekte iz Triglavskega narodnega parka, za uvrstitev v sofinan-
Ljutomer • Na obisku predsednik Türk
Pohvalno o uspešnih podjetjih
V sredo je predsednik države Danilo Turk obiskal Prlekijo ter se v prestolnici najprej sestal z vodstvom Občine Ljutomer z županjo Olgo Karba in direktorjem občinske uprave Tomislavom Zrinskim na čelu.
Ogledal si je tudi ljutomersko osnovno šolo Ivana Cankarja, kjer so mu učenci pripravili krajši kulturni program in ga seznanili z učnim čebelnjakom, postavljenim ob šolski stavbi. Sledil je obisk uspešnih podjetij Cleangrad in Farmtech s sedežem v Ljutomeru. Cleangrad se ukvarja s proizvodnjo zidov, vrat in stropov za farmacevtska proizvodna podjetja, laboratorije, bolnišnice in prehrambno industrijo, Farmtech pa izdeluje kmetijsko mehanizacijo ter stroje znotraj okoljskega programa. Na poslovnem kosilu v dvorcu Jeruzalem se je Türk srečal še s člani obrtno-podje-tniškega strateškega sveta Ljutomer in se pogovarjal o možnostih podjetniškega razvoja v
Prlekiji. Z zadovoljstvom je ugotavljal, da so v Občini Ljutomer vzpostavljene odlične naveze med obrtniki podjetniki in občinsko upravo, veliko pohval pa je izrekel tudi na račun uspe-
šnih podjetij, kot sta Cleangrad in Farmtech, ki dajeta pokrajini industrijski zagon ter odlično osnovo za razvoj storitvenih dejavnosti, zlasti kmetijstva.
NŠ
Predsednik države dr. Danilo Türk je obiskal Prlekijo.
ciranje pa bi morali zbrati vsaj 75 točk, kar smo zgrešili za tri oziroma štiri točke.«
Potem je Butolen povedal še to, da ZOS in SOS sklicujeta nujni sestanek vseh županov skupaj s predsednikom vlade in petimi ministri (bil je v torek, 2. 10., op. a.) zaradi precejšnjega krčenja sredstev za občine: »Med drugim ne bo sofinanciranja SOU, znižuje se primerna poraba in še marsikaj. Ironično je, da so občinam že letos zmanjšali sredstva za 120 milijonov evrov, v zameno pa naj bi občine razbremenili nekaterih stroškov oziroma obveznosti, kar pa se ni zgodilo. Tiste, ki mislijo in javno zagovarjajo, da občine sploh niso potrebne, sprašujem, kdo jim plačuje vrtec za otroke, kdo plačuje oskrbo v domovih ostarelih, ko otroci ne morejo. Tudi mišljenje o združevanju občin se mi zdi podobno tistemu, ki meni, da bo dobil bogatega človeka, če bo zlepil tri ali štiri reveže. To ne gre tako.« Butolen je še navrgel, da če se bo nižalo sofinanciranje občin, bo večini občin zmanjkalo denarja za naložbe oziroma tudi za lastne deleže občin pri razpisih, zato se bo nehalo tudi črpanje evropskega denarja. Posledično bodo razlike med občinami še večje kot doslej: »Že ekonomisti javno opozarjajo, da zgolj varčevanje ni rešitev, ker se posledično zmanjšuje vse, tako potrošnja kot naložbena dejavnost. Vendar je res veliko možnosti, kje bi lahko kaj prihranili; pri nas konkretno bi zelo lahko shajali brez redarske službe, čeprav so to čisto fajn ljudje, pa še brez kakšnega podobnega organa, ki ga zdaj pač moramo financirati,« je s ciničnim nasmeškom našteval Butolen.
Sicer pa, kot je še povedal, od srečanja županov ne pričakuje veliko, saj so svojo navzočnost že vnaprej odpovedali tako predsednik vlade kot vseh pet ministrov.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Foto: NS
Ormož • Končno uspešni na razpisih za pomurski zakon
Sele zdaj prvi denar v ormoško občino
Potem ko jim je leta 2009 uspelo v zakon o razvojni podpori Pomurski regiji stlačiti še občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, se je zvrstilo že nekaj razpisov, na katere so se prijavila tudi podjetja iz omenjenih občin. Vendar denarja ni videl še nobeden. Morda bi se zgodba končala tako tudi na nedavnem junijskem razpisu, ce posamezniki ne bi bili izjemno trmasti in prepričani o svojem prav.
Slovenski regionalno razvojni sklad je junija objavil javni razpis za sofinanciranje manjših začetnih investicij in subvencioniranje obrestne mere za bančne kredite v mikro, malih in srednje velikih podjetjih, ki imajo sedež dejavnosti v Pomurski regiji in bi v postopku pridobila garancijo za bančne kredite, ki jo na podlagi javnega razpisa podeli Regionalna razvojna agencija Mura, d. o. o., v sodelovanju z določenimi bankami. Cilj javnega razpisa je bil spodbujanje podjetij k začetnim investicijam, ki prinašajo višjo dodano vrednost na zaposlenega in spodbujanje zaposlovanja. V letu 2012 so bila razpisana nepovratna sredstva 950.000 evrov, od tega je za sofinanciranje začetnih investicij namenjenih 900.000 evrov, za subvencijo obrestne mere pa 50.000.
Kje velja pomurski zakon?
Tudi podjetje Štajerles trade iz Podgorcev je v razpisu videlo svojo priložnost za uresničitev investicije v vodenje blaga na črtno kodo in posodobitev skladišča z regalnimi prostori, ki je vredna 38.000 evrov. Pogoji razpisa so predvidevali, da se polovica investicije kreditira, 30 odstotkov je nepovratnih sredstev, preostalo pa je lastna udeležba. »Ob natančnejšem prebiranju in razmišljanju pa ugotoviš, da nepovratna sredstva dejansko ne znašajo 30 odstotkov investicije. Kajti najprej se 25 odstotkov lastne udeležbe odšteje od zneska investicije in se na ta znesek obračuna 30 odstotkov. Potem pa je treba odšteti še stroške
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Podjetnik Zlatko Korpar pravi, da so roki, ki jih postavljajo razpisi, popolnoma nerealni, boljše razmere za delovanje v gospodarstvu pa bi morale s svojim vplivom izposlovati tudi občine.
Mitja Lukner je zadovoljen, da bosta poslej obe poslovalnici v Ormožu in Ljutomeru delovali v lastnih prostorih.
za pridobitev sredstev - 146 evrov znašajo stroški notarja, 320 včlanitev v RRA Mura, 213 evrov stroški banke, k temu pa marsikdo mora prišteti še stroške priprave prijave na razpis. Mi naredimo vse sami, a večina najame zunanje storitve, stroški pa so med 700 in 1000 evri. Tako smo izračunali, da dobimo v našem primeru v resnici le 20 odstotkov celotne investicije,« je povedal Zlatko Kor-par, direktor podjetja, ki ima trenutno 15 zaposlenih. Ker so investicijo nameravali izpeljati v vsakem primeru, ne glede na uspešnost na razpisu, je seveda tudi ta znesek dobrodošel.
Zlatka Korparja je motilo, da je bil razpis pripravljen tako, da je bilo treba najeti kredit. Podjetje, ki bi želelo vložiti le lastna sredstva, ni moglo sodelovati. Pri bankah pa so bile favorizirane tri banke, ki danes podjetja, s katerimi ne poslujejo, preverjajo na vse možne načine,
kar je seveda razumljivo. Neugodno je bilo tudi to, da izbrane banke na ormoškem območju ne spadajo med vodilne. Še pred prijavo pa se je zgodil zaplet, saj je bilo podjetju rečeno, da kot podjetje s sedežem v Občini Ormož ne spada v ta razpis, in preteklo je precej dni, da so razjasnili položaj. Marsikdo bi v tem času obupal.
»K temu je treba dodati, da je bil razpisni čas sila kratek. Če ne bi imeli že pripravljene tehnologije za uvedbo črtne kode, je v tako kratkem času ne bi mogli nabaviti. Pogodbo sem podpisal 18. septembra, papirje smo dobili 28., rok izvedbe projekta pa je 31. oktober. Rečeno nam je bilo sicer že prej, da smo izbrani, ampak pogodbe nismo imeli vse do zdaj. V vsem skupaj smo imeli tudi precej sreče,« je prepričan Zlatko Korpar, ki pravi, da bi odgovorni v lokalni skupnosti morali uporabiti svoj vpliv, da se naredijo ta-
kšni razpisi, ki so izvedljivi: »Lokalna skupnost bi morala več komunicirati z gospodarstveniki in potem potrebe posredovati naprej. Kajti v Prekmurju imajo to vse lepo urejeno in kot posamezniki takšnemu organiziranemu nastopu težko pariramo.«
Težave s
prostorskim
načrtom
Sicer pa je podjetje nameravalo izpeljati večjo investicijo, vredno okrog 200.000 evrov, da bi povečali skladišče. Štajerles trade je namreč zastopnik za izdelke nemškega podjetja Garant za Slovenijo, radi pa bi pokrili tudi trg nekdanje Jugoslavije. Prostorski načrt za Občino Ormož se sprejema že tako dolgo, da jih resno skrbi, da se utegne nemški partner odločiti za Hrvaško, tam je namreč vse hitreje in tudi ceneje. »Če toliko časa ne moreš zagotoviti preprostega pogoja, kot je skladiščni prostor, kot partner deluješ zelo neresno. Ampak v družbi preprosto ni posluha, da bi se takšne stvari urejale hitreje, kar je nerazumljivo, saj gre za zdravo in dolgoročno investicijo, ki bi pomenila tudi kakšno zaposlitev,« je povedal direktor podjetja, ki se ukvarja z okni, vrati, najrazličnejšimi talnimi oblogami in furnirjem ter z zaključnimi deli v gradbeništvu, saj vse izdelke po želji tudi vgradijo. V podjetju se trudijo iti v korak s časom in biti tudi korak pred njim, da znajo kompetentno svetovati zahtevnim strankam, zato se udeležijo tudi domala vseh sejmov.
Fiposor v drugo uspešen
Podjetje Fiposor iz Ormoža, ki se ukvarja s finančno-poslovnimi storitvami in davčnim svetovanjem, je bilo prav tako uspešno na zadnjem razpisu za pomurska sredstva. Sredstva so poskušali pridobiti že na prvem razpisu, vendar so ostali praznih rok. »Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji smo začeli spremljati takoj, ko je bil sprejet. Zdel se nam je zelo zanimiv, saj doslej Ormož ni spadal v Pomursko regijo. Prijavili smo se takoj na prvi razpis, prek katerega smo želeli kupiti poslovne prostore v Ljutomeru. Dobili smo zavrnilni sklep, ker se je na razpis prijavilo več podjetij, kot je bilo na voljo sredstev. Za popolne so veljale vloge, ki so dosegle več kot 40 od 100 možnih točk; 63 vlog je bilo popolnih in mi smo dosegli 45 točk. Da bi iz razpisa sofinancirali vse prispele popolne vloge, bi potrebovali 2,904.000 evrov, skupno pa je bilo na razpisu odobrenih 2,478.000 evrov. To pomeni, da je zmanjkalo 425.000 evrov,« se spominja direktor Mitja Lukner, ki se mu je do te točke zdelo tudi vse lepo in prav. Presenetili pa so ga dogodki, ki so se zvrstili potem. Ugotovljeno je bilo namreč, da so podjetja odstopala od investicij in niso črpala sredstev, tako je bilo menda v proračun vrnjenih okrog 2,3 milijona evrov. Luknerju bi se zdelo edino prav, da bi se v tem primeru, ko nekdo odstopi, sredstva ponudila tistim, ki so imeli popolne vloge na razpisu. »Vse vloge bi lahko
šle skozi in v proračun bi se še vedno vrnilo 1,9 milijona. Ampak to nas ni odvrnilo in redno spremljamo razpise. Sodelujemo bolj redko, saj imamo storitveno dejavnost, za katero se redkeje najde priložnost v kakšnih razpisih. Zato nas toliko bolj veseli, da smo bili tokrat uspešni,« je povedal direktor Mitja Lukner.
Tokrat so se na razpis prijavili za ureditev svojih poslovnih prostorov v Ljutomeru, ki so jih kljub vsemu kupili po prvem neuspelem razpisu. Upravičeni so do sredstev 28.758 evrov, celotna investicija pa je vredna 127.817 evrov. Poleg tega so dobili tudi sklep za subvencijo obrestne mere, ki za tri leta skupaj znaša 1299 evrov. V razpisu je bil pogoj, da izberejo banko, ki je prisotna izključno v Pomurju, in s temi Fiposor doslej ni sodeloval. »Odločili smo se za Banko Koper, ki ima poslovalnico tudi v Ormožu, in začeli sodelovanje z njo. Morali smo poslati kup finančnih podatkov, da je banka lahko precenila, ali želi biti naš partner v tem projektu. Po napornem mesecu juliju so ugotovili, da bi bili zaupanja vreden partner in so izdali pozitiven bančni sklep.«
Tudi Mitja Lukner je potrdil, da razpis zares predvideva zelo kratke roke, saj ima podjetje do zadnjega oktobra čas, da izvede dela, jih plača in spiše tudi sklepno poročilo z zaprosilom za sredstva. Pozitiven sklep je bil izdan šele 7. septembra, za subvencijo obrestne mere pa šele 18. Z izvajalci se jim je še pred prijavo uspelo dogovoriti, da so si rezervirali termin za dela, ki jih ni malo, saj je prostor v tretji gradbeni fazi, treba je spustiti strope, narediti estrihe, omete in položiti keramiko, nato pa še notranjo opremo.
Poslovalnica Fiposorja v Ljutomeru, ki zdaj deluje v najetih prostorih, se bo tako po prvonovembrskih praznikih preselila na novo lokacijo na Stari trg 4. To je edini objekt v Ljutomeru, ki ima tudi podzemno garažo. Podjetje ima v Ormožu in Ljutomeru skupno 10 zaposlenih, z razpisom pa so se obvezali še za eno zaposlitev. Uspešen konec projekta pa bo tudi lepa priložnost za praznovanje 20. obletnice delovanja podjetja.
Viki Ivanuša
4 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 5. oktobra 2012
Kidričevo • Marko Drobnič o usodi Taluma
Nekonkurencni zaradi previsokih cen električne energije
V kidričevskem Talumu, kjer skupaj s hčerinskimi družbami zaposlujejo nekaj čez 1000 delavcev, kljub uspešni proizvodnji in pozitivnim učinkom novih programov ne dosegajo rezultatov, ki bi jih lahko, če bi električno energijo plačevali pod enakimi pogoji kot drugi proizvajalci aluminija na svetu.
Zaradi tega predsednik uprave Taluma Marko Drobnič ni in ne more biti zadovoljen, čeprav pričakujejo, da bodo poslovno leto sklenili znotraj zastavljenih načrtov s približno 300 milijoni evrov prometa, kar je več kot lani; kajti zaradi nekonkurenčne cene električne energije naj bi pridelali za okrog 13 milijonov evrov presežka odhodkov nad prihodki, torej izgubo.
Kako ste zadovoljni s poslovanjem Taluma v prvih osmih mesecih letošnjega leta?
»Moram reči, da so na področju prodaje rezultati boljši od tega, kar smo dosegli lani v tem obdobju, in tudi boljši od planiranih. To je rezultat našega dobrega dela na trgu, po drugi strani pa je znotraj te prodaje vedno več izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Žal pa vse te napore in uspehe na trgu ter našem razvoju še vedno izničuje visoka cena električne energije, ki je vsi ti naši pozitivni izidi pri učinkovitosti in produktivnosti ne morejo eliminirati. Cena je dejansko previsoka, proizvodnja take cene ne prenese, zato zgolj zaradi tega beležimo negativen rezultat. Toda večinski lastnik Eles je že izdal poroštva, ki nam bodo pomagala premostiti to previsoko ceno električne energije, in tega poroštva do konca leta ne bomo presegli. Načrtujem, da bomo ob koncu leta dosegli planirano prodajo, kar pomeni, da bo prodaja večja kot lani.«
Če ne bi bila cena električne energije tako visoka, kar vas uvršča med nekonkurenčne proizvajalce v Evropi in svetu, bi
bili poslovni rezultati zelo ugodni?
»Točno tako. Naj za primer navedem, da eno od podjetij naše branže v Nemčiji plačuje za megavatno uro električne energije od 10 do 12 evrov nižjo ceno, to pomeni za 25 do 30 odstotkov manj kot mi. In če bi Talum posloval pod takimi pogoji oskrbe in cene električne energije, potem bi zagotovo poslovali pozitivno. Žal pa nas prav visoka cena električne energije spravlja v zelo nekonkurenčen položaj v primerjavi z drugimi proizvajalci, zato kljub pozitivnim učinkom, ki jih dosegamo, ne moremo biti konkurenčni v Evropi. Treba je čim prej določiti okvire oskrbe z električno energijo na srednji rok, to je za Talum življenjskega pomena.«
Država za pozitiven razplet usode Taluma
Poroštvo Elesa oziroma države pa daje slutiti, da se država vendarle resneje zanima za pozitiven razplet usode v Talumu. Kako daleč ste z dogovori za dolgoročno rešitev te problematike?
»Moram reči, da so se v zadnjem obdobju prav vsi - tako vlada kot vsa tri pristojna ministrstva, za gospodarstvo, infrastrukturo in finance - aktivno vključili v reševanje te problematike. Ocenjujem, da so konkretne rešitve, ki smo jih predlagali z našim lastnikom Elesom, blizu tega, da se tudi sprejmejo. To pa pomeni, da bo v bistvu na srednji rok optimizirana cena električne energije in da bomo v
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič: »Kljub pozitivnim učinkom, ki jih dosegamo, zaradi previsoke cene električne energije ne moremo biti konkurenčni v primerjavi z drugimi proizvajalci aluminija v Evropi.«
tej ceni imeli priznano tudi to, da lahko elektroenergetskemu sistemu spet ponudimo določene storitve. In vse to mora pripeljati do tega, da bo cena električne energije konkurenčna. Ocenjujem, da se nam bo o teh stvareh uspelo dogovoriti do konca leta 2015 in da bo konkurenčna cena pomenila realne okvire, da bomo lahko naredili tudi prestrukturiranje oziroma strategijo razvoja, ki temelji na povečevanju izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ter da bomo lahko razvoj izdelkov, ki že imajo visoko dodano vrednost, nadaljevali tudi v prihodnje.«
Kako daleč ste pri prestrukturiranju proizvodnje v Talumu, kako ocenjujete ta proces?
»Že konec lanskega leta smo sprejeli strategijo za naslednje srednjeročno obdobje do konca leta 2015 in
postavili tudi določene smernice do 2020. Pri tem je naša prava in osnovna naloga, da si zagotovimo konkurenčne pogoje pri oskrbi z energen-ti na področju proizvodnje primarnega elektroliznega aluminija, kajti ta je osnova za to, da bomo lahko realizirali zastavljeno prestrukturiranje. Naš cilj je namreč, da moramo do leta 2015 vsaj polovico pri nas izdelanega elektroliznega aluminija pretvoriti v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Za zdaj smo na dobri poti, sploh na obstoječih programih, kjer imamo že danes visoko dodano vrednost, na področju rondelic ulitkov in izparilnikov, kjer smo se aktivno lotili uresničevanja strateških smernic. Na področju rondelic bomo v naslednjih dveh letih povečali proizvodnjo z novim programom zlitinskih tipov z zdajšnjih 23.000 na 30.000
ton. V proizvodnji izparilni-kov smo z diferenciranim programom že prodrli na področje solarne tehnike, in sicer s solarnimi absorberji. Na področju ulitkov začenjamo nov program visokotlačnega litja, tako da na že obstoječih programih proizvodov z visoko dodano vrednostjo že dosegamo rezultate. Po drugi strani pa smo se aktivno lotili tudi trženja naših storitev, prodajamo že tudi tehnološko znanje, ki je pri nas zelo bogato, saj so izkušnje na tem področju velike. Veliko pozornost posvečamo tudi novim interdisciplinarnim programom, pri čemer se zavedamo, da nam vse to ne more zagotavljati eksistence danes, ampak skupaj z aktivnostmi, ki jih izvajamo na področju inovativnosti trženja novih znanj in novih programov, lahko na dolgi rok pomeni pomemben segment v strukturi naše prodaje. Tudi v drugih programih si intenzivno prizadevamo za nadaljnji razvoj, saj je naš cilj, da vsaj 10 odstotkov obsega iz prodaje do konec leta 2015 dosežemo iz novih interdisciplinarnih programov.«
Zdajšnji obseg delovnih mest ostaja
Ali se bo zaradi prestrukturiranja proizvodnje zmanjšalo število zaposlenih?
»Zmanjšalo se zagotovo ne bo, če nam bo uspelo zadržati primarno proizvodnjo v tem srednjeročnem obdobju. Prepričan sem, da smo tu na dobri poti, tudi z odločevalci v državi, potem bomo zadr-
žali zdajšnji obseg delovnih mest. Novi interdisciplinarni programi in nadgradnja novih programov pa lahko pomeni potencial za dodatno zaposlovanje. Tako da upam, da se bodo vsi ti naši napori odražali tudi v tem, da bomo povečevali obseg zaposlovanja, saj bi moralo biti prav zaposlovanje eden od osnovnih ciljev države v času krize.«
Vse glasnejše so govorice o nujnosti spremembe lastništva Taluma, ki je še vedno v absolutni lasti države. Kaj menite o tem?
»V vsakem primeru sprememba lastništva ni pogoj, da bi se rešili težav, ki jih imamo pri oskrbi z električno energijo. Te je možno rešiti tako znotraj obstoječega kot spremenjenega lastništva, vendar še vedno pod državnim pokroviteljstvom znotraj proizvajalcev električne energije. Pri rešitvah, ki smo jih predlagali, iščemo najboljši možni izplen tako za Talum kot državo, ki ni samo lastnik Taluma, ampak tudi vseh drugih subjektov na elektroenergetskem trgu. Lastništvo ni pogoj, je pa ena od možnosti, da se lastništvo Taluma prenese z Elesa na proizvajalce električne energije, saj se s tem lahko optimizirajo vsi tokovi v obstoječem prostoru in se seveda prizna tudi vse tisto, kar mi v obstoječem elektrosistemu pomenimo kot velik odjemalec. Seveda pa o obstoječih lastniških spremembah ne more odločati uprava, ampak lastnik. To področje smo podrobneje obdelali z zdajšnjim lastnikom in jih predstavili tudi državi, država pa mora sprejeti odločitve.«
M. Ozmec
Ptuj • Poslovna konferenca o mednarodnem povezovanju lokalnega podjetništva
Kriza - priložnost za večje mednarodno povezovanje
Na Ptuju se je včeraj začela poslovna konferenca Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva, ki se bo končala danes.
Posveta, ki ga gosti MO Ptuj, pri organizaciji pa ob Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, katerega pobudnik je urad, sodelujejo še Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Ptuj, Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor in Štajerska gospodarska zbornica, se udeležuje okrog 100 podjetnikov iz tujine, predvsem z nemško govorečega območja (Avstrija, Nemčija in Švica), in Slovenije (predvsem Podravja), predstavniki zamejskih gospodarskih organizacij in pristojnih slovenskih ustanov.
»To, da je naša država trenutno v vsej prej kot zavidljivem
gospodarskem in socialnem položaju, moramo razumeti predvsem kot dodatno spodbudo za širjenje obzorij in povezovanje s svetom, še posebno v gospodarskem smislu. Nobeno gospodarstvo, sploh pa ne tisto v manjših državah, ne more biti samozadostno, graditi mora mostove prek meja, na vse strani. Čeprav Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na prvi pogled nima nič skupnega z gospodarstvom, smo prav na poslovnem srečanju na Ptuju na stični točki, ki nas povezuje s skupno tematiko. Slovenska širša, še posebno pa poslovna javnost namreč o naših rojakih
onkraj meja ve premalo. Še vedno prevladujejo stereotipi, ki mnoge omejujejo v širšem gle-
danju na naše rojake in s tem zastirajo oči pred številnimi možnostmi sodelovanja. Na
Foto: Črtomir Goznik
Ljudmila Novak: »Verjamem, da se bomo vsi skupaj lahko veselili rezultatov naših prizadevanj.«
čudovit ptujski grad smo zato zvabili slovenska zamejska poslovna združenja, slovenske podjetnike s pretežno nemškega govornega območja, domače gospodarske ustanove in podjetja iz regije. Pozitivna izkušnja s prvega tovrstnega poslovnega srečanja v Grosupljem nam daje upanje, da bo tudi tokratna konferenca ponudila udeležencem veliko novih informacij in idej, rojake izza meja pa potrdila v njihovih prizadevanjih ali načrtih za vzpostavitev poslovnih vezi s Slovenijo. Iskrena hvala MO Ptuj in drugim soorganizator-jem, ki so pokazali dovolj širine in odprtosti za sodelovanje.
Verjamem, da nikomur ne bo žal časa ali sredstev, vloženih v ta dogodek, in da se bomo vsi skupaj lahko veselili rezultatov naših prizadevanj,« je pred začetkom poslovne konference povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednica slovenske vlade Ljudmila Novak.
Ptujska poslovna konferenca je nadaljevanje izvajanja aktivnosti Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na področju spodbujanja gospodarskega povezovanja Republike Slovenije s slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu.
Destrnik • Lackova je nova destrniška podžupanja
Bo občina sploh odkupila prostore v novi večnamenski stavbi?
Pol leta po imenovanju novega župana Destrnika so pri Svetem Urbanu dobili tudi podžupanjo. Na ta položaj je župan Vladimir Vindiš povsem pričakovano imenoval Simono Lacko, eno izmed najbolj glasnih in zavzetih svetnic v tokratni sestavi občinskega sveta.
Na 15. redni seji občinskega sveta Občine Destrnik so svetniki razpravljali o 13 točkah. Kot po navadi so srečanje začeli s potrditvami zapisnikov prejšnje redne seje pa tudi 4. dopisne. Tako kot to počnejo v večini okoliških občin, so tudi na Destrniku predstavili trende varnostnih pojavov za prvo polletje 2012. Statistiko na področju varnosti je svetnikom pojasnil vodja policijskega okoliša Bojan Nipič. Po podatkih, ki jih je predložil, je bilo na območju Destrni-ka v prvem polletju tega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani obravnavanih več kaznivih dejanj. Organizirane in mladostniške kriminalitete v prvem polletju letos policisti niso obravnavali, a je bilo več kršitev predpisov, ki se nanašajo na javni red in mir, kot v enakem obdobju lani, in sicer so zaznali 17 kršitev s tega področja. Večni problem ostaja tudi prometna varnost. Obravnavanih je bilo 19 prometnih nesreč, k sreči se nobena ni končala s smrtnim izidom.
Bodo kupili prostore za upravo?
Na tokratni seji je župan Vladimir Vindiš predstavil
svoj prvi predlog poročila o polletni realizaciji v tekočem letu. Gre ravno za obdobje, v katerem je sam prevzel župa-novanje Destrnika. Po besedah Vindiša se trudijo realizirati vse investicije po načrtu, v teh mesecih pa načrtujejo rebalans proračuna. Polletna realizacija proračuna za leto 2012 je bila potrjena, a ne brez debate in vprašanj.
Tokratno sejo je Vindiš ocenil kot »dokaj konstruktivno«, kljub vsemu pa ni minila brez debate o novogradnji objekta, ki že raste na Destrniku in je jabolko spora župana in opozicije z SLS-svetniki. »Nekaj vprašanj se je nanašalo na nakup prostorov za potrebe občinske uprave, saj nekateri svetniki nikakor ne razumejo, da gospodarsko-politični položaj v državi ni naklonjen kreditiranju. Banke niso pripravljene dajati kreditov, kar otežuje izvedbo projektov v državi in tudi v naši občini. Zavedam se, da bo rebalans proračuna zelo trd oreh, ki pa ga bomo morali sprejeti v naslednjem obdobju. Pri izdelavi novega proračuna za prihodnje leto, ki bo v naslednjih mesecih, pa bo potrebno načrtovanje, tako da ne bo preveč golobov na strehi in vrabcev v roki,« pravi Vindiš.
Kljub temu da je prevzel žu-panovanje in so nekateri pričakovali, da bo klonil in bo bolj naklonjen nakupu novih prostorov v stavbi, ki se gradi pod destrniško večnamensko dvorano, ni tako. Vindiš je še zmeraj prepričan, da je odkup nepotreben, težava pa ostaja pogodba, ki jo je z investitorjem podpisal nekdanji župan Franc Pukšič, s katero se je zavezal, da bo občina odkupila del prostorov. Vindiš sicer lahkega razpleta pri tem ne pričakuje, saj SLS-svetniki še vedno vztrajajo pri tem, da se bo pogodbe treba držati in da so prostori potrebni za občinsko upravo. A razplet še ni povsem jasen. Zanimiv bo zato rebalans proračuna, o katerem bodo razpravljali čez nekaj tednov. Sočasno z izgradnjo večnamenske stavbe, ki je razdelila mnenja Destrničanov, pa pod šolo teče tudi izgradnja parkirišča in poti do igrišča po rokovniku. »Prav ta velik poseg bo zelo spremenil vsem poznano sliko Destrnika s šolo, telovadnico, kulturnim domom, z zvonikom cerkve v ozadju in v prvem planu z mehkobo vinograda. Veliki betonski podporni zidovi na eni strani in moderna stavba z ravno strešno konstrukcijo
poskusnem testnem delovanju. Kanalizacija je v zadnjem letu ena izmed tistih tem, ki je razburkala politični parket na Destrniku in najbrž tudi spremenila razmerja moči. Ob tem je zgovorno tudi dejstvo, da je občina izgubila že drugo tožbo, ki se nanaša na postopek izdaje odločbe o prispevku za kanalizacijo.
Nova podžupanja Občine Destrnik je Simona Lacko.
Razpis za direktorja
bo spremenila podobo, ki se je bomo morali navaditi,« še pravi Vindiš.
Za novorojence odslej enkratna pomoč
Svetniki so obravnavali tudi pravilnik o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka in pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Prvega je predstavil Zdenko Zorec, predsednik odbora za šolstvo, kulturo, socialno in društva. Višina pomoči po pravilniku po novem znaša 100 evrov za novorojenca, določbe pravilnika pa veljajo za tiste otroke, ki so rojeni od 1. 1. 2012.
Po poročilu, ki ga je posredoval območni odbor Rdečega križa Destrnik, pa so se svetniki odločili tudi za še intenzivnejšo pomoč tej organizaciji. Od 1. oktobra bo namreč občina za program sofinanciranja območnega združenja Rdečega križa namenila 112 evrov mesečno.
Občina izgubila že drugo tožbo
Kot pojasnjuje Vindiš, je pridobljeno uporabno dovoljenje za čistilno napravo in za izvedeno kanalizacijo, tako da se nanjo lahko priključujejo uporabniki. Celoten sistem zgrajene kanalizacije skupaj s čistilno napravo je trenutno v
Dogajanj na Destrniku pa nikakor ne zmanjka. Po pričakovanjih je bil izveden tudi razpis za direktorja občinske uprave, saj je nekdanjemu potekla pogodba. Ker sta Vindiš in dozdajšnji direktor Miran Čeh imela le malo skupnih točk, ni bilo pričakovati, da bo ta znova imenovan oziroma da bo sploh kandidiral za ta položaj.
Vindiš je pojasnil, da je postopek v sklepni fazi in da bo občina kmalu dobila novega direktorja občinske uprave. »Medtem pa gospod Miran Čeh opravlja dolžnost vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave. Končuje naloge in pripravlja vse potrebno za primopredajo obveznosti,« je še pojasnil Vindiš.
Dženana Kmetec
Ptuj • 20 let Društva upokojencev Turnišče
Na prvem mestu družabnost
Društvo upokojencev Turnišče, sedež ima v Turnišču, Selska cesta 2, letos praznuje 20. obletnico uspešnega delovanja. Prvi dve desetletji ga je nadvse uspešno vodil Jože Milošič, marca letos pa je posle predal Francu Zupaniču, ki se je v delo aktivno vključil pred osmimi leti.
Jožetu Milošiču so za njegovo nesebično, požrtvovalno in vsestransko razdaja-nje zelo hvaležni. Kot pove Zupanič, se bodo trudili, da bodo uspešno nadaljevali njegovo delo, še naprej skrbeli za najrazličnejše aktivnosti, da bo sleherni izmed 205 članov našel tisto dejavnost, ki ga bo zapolnjevala in mu omogočala polno in kakovostno življenje tudi v tretjem življenjskem obdobju. Pri uresničevanju zastavljenega programa dela, ki je izjemno bogat, novi predsednik računa na pomoč vseh članov in organov društva, še posebno pa upravnega odbora, v katerem je od devetih članov pet žensk. Tajniške posle so zaupali Jelki Kojc, blagajničarske
pa Teji Kodrič.
Znotraj komisije za šport in rekreacijo ter družabne igre delujejo nadvse uspešne sekcije pikado (moška in ženska ekipa), stezno kegljanje in za streljanje z zračno puško. Pri DU Turnišče deluje tudi aktiv gospodinj, ki ga vodi Majda Skok. Kot pove Franc Zupanič, njihove članice odlično pečejo in kuhajo, njihova skrb je postrežba na vseh društvenih srečanjih. V Domu krajanov Turnišče je tudi kuhinja, ki jo je opremilo DU Turnišče. Vse sekcije in aktivi se v glavnem vzdržujejo sami, s simbolično članarino, s katero pokrivajo stroške materiala, ki ga potrebujejo za delo. Franc Zupanič je nadvse zadovoljen, ker se člani polnoštevilno udele-
žujejo vseh aktivnosti, ki jih izvajajo. S polnoštevilno udeležbo se lahko pohvalijo na izletih, trim akcijah, športnih srečanjih oziroma športnih igrah. Tako se je aprila kole-
sarskega trima in piknika v Občini Videm, kjer so si ogledali Vidovo klet, udeležilo kar 60 članov. V polni zasedbi so se udeležili tudi izleta na Madžarsko, ki se je končal z
Foto: Črtomir Goznik
Franc Zupanič, predsednik DU Turnišče: »Največ nam pomeni druženje, da smo skupaj in se poveselimo.«
ogledom Goričkega in s kosilom v Cankovi, kjer so jih navdušili tudi domači fokloristi s prikazom goričanskih plesov. Zelo ponosni pa so tudi na meddruštvene športnorekre-acijske igre, ki potekajo že osem let, nastale so na njihovo pobudo, in v katerih sodelujejo društva upokojencev Turnišče, Videm, Leskovec, Podlehnik, Sela, Dolena in Majšperk. Lansko tekmovanje je potekalo v Majšperku, DU Turnišče je bilo zmagovalno. K uspehu je prispevala tudi množica navijačev. Slavili so tudi na letošnjih igrah, izvesti pa so jih morali v Pobrežju (Občina Videm), saj Turni-šče za takšno prireditev nima ustreznih objektov. Ne glede na rezultate pa jim največ pomeni druženje, poudarja Franc Zupanič. V DU Turni-šče nimajo samo uspešnih športnikov rekreativcev, tudi ubrana pesem jim je zelo blizu. V društvu že sedem let delujejo Ljudski pevci DU Turnišče, ki se vsako leto junija predstavijo na koncertu, na
katerega povabijo tudi svoje pevske prijatelje od blizu in daleč. Skupino vodi Ivanka Merc, Silva Kajtezovič pa je tista, ki skrbi, da je njihov repertoar ljudskih pesmi bogat in za ubrano petje.
V teh jesenskih dneh bo po besedah Zupaniča njihova pozornost bolj ali manj usmerjena k njihovim najstarejšim članom. Obiskali jih bodo in se z njimi pogovorili o tem, ali jim lahko kakor koli pomagajo, da bi njihovo življenje naredili lepše in prijaznejše. Gre za precej obsežen vprašalnik, s katerim bi znotraj projekta Starejši za starejše želeli v vsej Sloveniji pridobiti pregled nad kakovostjo življenja ljudi v tretjem življenjskem obdobju, ne samo na območju, kjer deluje DU Turnišče. Vprašalniki bodo zagotovo dragocen vir podatkov, ki bodo osnova za nove aktivnosti na področju skrbi za starejše, ne samo znotraj društev, civilne družbe, temveč tudi na državni in institucionalni ravni.
Foto: DK
Ptuj • S tretjega turističnega foruma
Po obdobju tarnanja zdaj tudi ze rezultati
Turistični forum oziroma delovno srečanje turističnih in s turizmom povezanih subjektov MO Ptuj je v zadnjih letih postala stalnica znotraj dogodkov ob svetovnem dnevu turizma, ki je letos potekal pod geslom Tlirizem in trdnostna energija: gonilna sila trdnostnega razvoja.
Kot so zapisali v Svetovni turistični organizaciji, je turizem ena izmed tistih gospodarskih panog, ki lahko s trajnostnimi oblikami rabe energije in z energetsko učinkovitostjo prispeva k trajno-stnemu razvoju. Tudi letošnji forum je potekal v hotelu Mitra, kjer so 26. septembra po uvodnem pozdravu ptujskega župana Štefana Čelana in čestitkah ob svetovnem dnevu turizma, ki je poudaril, da je Regionalna destinacijska organizacija tista skupna nit, ki nas lahko v tem času povezuje in kjer se lahko rodijo še boljše ideje, kot so se že, če bomo znali strniti glave in dobro voljo ter pripravljenost za sodelovanje, da bo tudi čas, ko zaradi krize ne bo novih investicij, vendarle lahko zaznamovali z nekimi presežki. Podali so statistični pregled turističnega prometa v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi s preteklim letom, informacijo o poteku projekta EPK 2012 - Ptuj partner, ki je v mesto ob Dravi pritegnil nove turiste, ter pregled poteka in stanje pri projektu Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije. V razpravi, ki je sledila, pa so se dotaknili še medsebojnega sodelovanja pri oblikovanju in trženju turistične ponudbe. Turistični forum so organizirali MO Ptuj, podjetje Hosting, d. o. o., in turistični ponudniki mesta Ptuj. Turistični forum so tudi letos povezali s srečanjem turističnih ponudnikov MO Ptuj, predstavnikov MO Ptuj in medijev, na katerem sta za pogostitev poskrbela Društvo kmetic MO Ptuj in hotel Mitra.
Število prenočitvenih zmogljivosti v MO Ptuj se v zadnjih desetih letih nenehno povečuje. V tem trenutku ima mesto 1500 postelj, okrog 400 je hotelskih, preostanek pa sestavljajo druge nastanitvene zmogljivosti. Vseh prenočitev je bilo lani dobrih 147.000. Tuji gosti pri prenočitvah počasi povečujejo svoj delež. Ptuj je že zelo prisoten na klasičnih turističnih trgih, ki nas poznajo, a nas še niso dovolj odkrili. Prav tako so priložnost tudi države Bene-luksa, Nizozemska, Poljska, Češka, Slovaška, države nekdanje Jugoslavije. Ciljati bi morali tudi na bolj oddaljene trge, ovira pa je, ker v bližini ni letališča, ugotavljajo ptujski turistični delavci. Rezerve so v programih in ukrepih, ki lahko povečajo zanimanje za daljše bivanje, ki je zdaj 2,67
dneva. Mesto ima rezerve tudi v predsezoni in posezo-ni, priložnost za zapolnitev zmogljivosti v tem času in povečani obisk v kongresnem, seminarskem in kulturnem turizmu, ker je poslovni turizem zaradi gospodarske krize upadel na minimum.
Organizacijska struktura RDO je vzpostavljena na trdnih temeljih. »Naša želja je, da jih ohranimo tudi potem, ko bo projekt RDO formalno končan,« je povedala direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec. Bodoči projekti, ki jih bo v povezavi s tem objavilo ministrstvo za gospodarstvo, bodo večinoma namenjeni promocijskim, tržnim in v nekem delu tudi razvojnim funkcijam, nobenih sredstev pa ne bo mogoče več dobiti za vzpostavljanje organizacijske strukture RDO. Tudi zato so prvo leto največ delali pri vzpostavljanju organizacijske strukture, letos pa so glavne aktivnosti povezane s promocijskimi in distribucijskimi funkcijami za utrjevanje znamk RDO in njihove prepoznavnosti. Na turističnem forumu so predstavili tudi novi destinacijski katalog turističnih ponudnikov, ki je izšel v nakladi 60.000 izvodov, kmalu pa bodo predstavili tudi imidž katalog destinacije, skupaj bosta zajela vso ponudbo regije, na območju katere deluje RDO.
RDO se je pokazala kot prava stvar
Doslej je RDO povezala območje 27 občin, 45 gospodarskih subjektov na področju turizma in najmanj toliko društev. S prehodom v opera-
Delovno srečanje turističnih in s turizmom povezanih subjektov so dr. Aleksandra Pivec in Peter Vesenjak.
Foto: Črtomir Goznik
pripravili že tretjič. Za delovnim omizjem (od leve): Matija Brodnjak,
tivno fazo bodo sledili boljši rezultati v turistični prodaji, potem ko so prvo fazo zelo temeljito zgradili. Vzpostavljena je bila skupna destinacij-ska spletna stran, pomembna pridobitev pa je tudi destina-cijski koledar prireditev. Po programskih sklopih, ki jih v tem letu izvaja RDO, ga je vodil Matija Brodnjak, regionalni destinacijski menedžer. S partnerji RDO se redno srečujejo in kujejo nove načrte. V katalogu živilskih in neživil-skih izdelkov bodo predstavili tudi spominkarstvo tega območja, ponudbo suho-mesnatih izdelkov, sirarje in drugo bogastvo tega okolja, ki predstavlja ponudbo, zaradi katere se bodo ljudje radi vračali v kraje RDO. Udeleženci turističnega foruma so ob tej priložnosti lahko izvedeli tudi več o tem, kje vse je RDO s svojo ponudbo v tem času že prisoten in kam jo bodo usmerjali v prihodnje. Ob sosednjih državah, kjer si destinacija s posameznimi
paketi že bolj ali manj utira pot, se odpirata tudi trga držav Beneluksa in skandinavskih držav. S tega območja je največ konkretnega povpraševanja, je povedala Sonja Brlek Krajnc. Ptuj je bil doslej izrazito izletniško mesto, a da bi postali tudi zanimivo turistično mesto za stacionarne goste, ki bodo v to okolje prihajali skozi vse leto, bo treba narediti še marsikaj. Okolje se bo moralo še bolj odpreti za individualne goste, ki doslej ni bilo tako dostopno kot za organizirane skupine. Ob udobnih posteljah, kakovostni prehrani, vrhunskem vinu, termalni in wellness ponudbi lahko ponudimo še številna doživetja, poudarja Krajnčeva. Pozimi bodo stavili na povezavo s smučarskimi središči - Pohorje je blizu -, da se bo majhen obisk v zimskih mesecih začel povečevati. Kar se tiče turističnega obiska v letošnjem letu, podatki kažejo, da je obisk domačih gostov še vedno v upadanju
Foto: Črtomir Goznik
Na forumu so predstavili destinacijski katalog turističnih ponudnikov, ki je izšel v nakladi 60.000 izvodov.
v vseh kategorijah. Splošni obisk pa je v porastu, predvsem na račun tujcev, ki bodo pogosti obiskovalci tudi v jesenskih in zimskih mesecih. Zaradi medijskih objav zanimanje za destinacijo narašča. Največji porast je letos pri belgijskih obiskovalcih, tako pri obisku mesta kot muzejskih zbirk. Več ljudi je prišlo tudi iz Nizozemske, Danske, Luksemburga, prav tako raste obisk gostov iz Skandinavije in Francije. Počasi se vračajo še nemški turisti, medtem ko obisk avstrijskih še najprej pada. V Termah Ptuj so imeli letos solidno sezono, malo sicer zaostajajo po številu kopalcev za lansko sezono, sicer pa lanskim rezultatom sledijo z veliko angažiranostjo, in z nižjo iztrženo ceno, velike težave pa je pričakovati v letu 2013, je povedal dozdajšnji izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je s prvim oktobrom zapustil terme. Udeleženci turističnega foruma so se mu zahvalili za vse, kar je doslej naredil na ptujski turizem, in upajo, da bo v teh vodah iskal tudi nove izzive. Tudi letos naj bi v Termah Ptuj ustvarili okrog 115.000 prenočitev in imeli 250.000 kopalcev. V prihodnje bodo morali biti zelo previdni in inovativni, še bolj se bodo morali usmeriti v tuje goste. Priložnost za Ptuj v letu 2013 je pripeljati enodnevnega gosta s slovenskega tržišča. Ker so Terme z združitvijo v Sava Turizem izgubile operativno raven, je zdaj primerno, da se potegne ptujski turizem naprej. Delno bo oglaševanje pospeševal RDO, prav tako preostali subjekti. V naslednjih letih bo treba biti Termam v veliko pomoč. S spodbujanjem zasebnega sektorja
in boljšo zasedenostjo je Ptuj zmožen realizirati 200.000 prenočitev. Potrebni pa bodo določeni manjši partnerji. Terme lahko število prenočitev povečajo s 115.000 na 130.000, za več pa nimajo možnosti. Velik izziv za ptujski turizem je tranzit s trojčka (Češka, Slovaška, Poljska). Ptuj ima dobro lokacijo, če se ustavijo samo za eno uro na poti do romarskih središč, bodo vsi imeli nekaj od tega, tudi gostinci, pravi Klasinc. Mimo Ptuja potuje reka, ki se sama ponuja. Tudi Peter Vese-njak je prepričan, da ne samo Ptuj, ampak tudi vsa Slovenija si premalo prizadeva za tranzitni in »touring« turizem, ki je ključnega pomena tako za Slovenijo kot Ptuj, ki je na pol poti do Jadrana in na drugi strani proti Italiji. Vedeti pa je treba, da so tudi gostje iz vzhodnih držav segmentira-ni, saj so nas prehiteli tako po standardu kot nadpovprečno kupno močjo, ugotavlja Vese-njak. Označevalno-usmerje-valni sistem je prvi korak, ki lahko z najmanjšim naporom ujame del tega vala, ne samo na avtocestah, temveč tudi na državnih cestah, znotraj destinacije in znotraj samega mesta.
Razprava je pokazala, da je obdobje tarnanja mimo, da se ptujski turizem lahko pohvali že tudi z rezultati, kar je razveseljivo. Še bolj pa je razveseljivo dejstvo, da so bili vzpostavljeni trdni koraki na področju povezovanja in sodelovanja, ki jim sledijo tudi promocijski in distribucijski koraki. »Treba pa je biti samozavesten in podjeten ter znati predstavljati pozitivne primere, ki jih ni malo,« je prepričan predsednik TD Ptuj Peter Pribožič.
Od tod in tam
Ptuj • Razstava v blagovnici Mercator
Foto: Črtomir Goznik
V razstavišču blagovnice Mercator na Novem trgu na Ptuju je od 1. oktobra na ogled skupinska razstava slik, članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. S 23 deli z različno motiviko se predstavlja 13 slikarjev: Jožica Nedeljko, Bogomir Jurtela (od včeraj razstavlja tudi v razstavišču Lužnik na Ptuju), Rozina Se-betič, Mihela Omladič, Marjana Tkalčec, Cecilija Bernjak, Vilma Kac, Mirko Prelog, Franc Simonič, Marija Gregorc, Nada Ivančič, Tonček Soemen in Elfrida Brenčič. Tudi tokratno razstavo je postavil dolgoletni mentor likovne sekcije prof. Jože Foltin. Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj, ki letos praznuje 40-letnico uspešnega delovanja, je v jubilejnem letu izdala tudi knjigo z naslovom Podoba in beseda, v kateri je svoja dela predstavilo 18 ljubiteljskih slikarjev in 10 članov literarnega kluba, ki letos praznuje 10-letni-co svojega obstoja. Kakorje povedala predsednica likovne sekcije Cecilija Bernjak, je knjiga uspel projekt v letu EPK.
MG
Slovenija • 50 let revije Ekran
Foto: Dialog
Ob 50. obletnici izhajanja revije za film in televizijo EKRAN so sredi septembra v Planetu Tuš Maribor predstavili izjemen filmski projekt EKRANovih 50 dni za EKRANovih 50 let. V njem se bodo od konca septembra do srede novembra v Planetih Tuš Celje, Maribor, Kranj, Novo mesto in Koper zvrstili najbolj gledani slovenski filmi polpreteklega časa. Praznovanje so začeli v Mariboru s projekcijo filma Vdovstvo Karoline Žašler, ki je bil posnet prav v mestu ob Dravi. Celoten projekt ob reviji Ekran in Planetih Tuš podpirajo še EPK Maribor 2012, Infofilm, Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka. »V petdesetih dneh se bodo v kinematografih Planet Tuš zvrstile prireditve, ki obeležujejo Ekranovih 50 let izhajanja. V okviru jubileja bo potekal filmski program, na katerem je 50 najbolj gledanih slovenskih filmov polpreteklega časa,« pojasnjuje avtor projekta in programski vodja Milan Ljubič.
Dialog
Haloze • Gobji velikan iz Belavška
Foto: M. Ozmec
Da so gobarji končno prišli na svoj račun, dokazuje ta posnetek, ki je nastal v ponedeljek na dvorišču naše informacijske družbe. Gobji velikan, črni jurček, ki ga drži v rokah Slavko Mlakar iz Zgornjega Leskovca, tehta namreč 1,10 kg, medtem ko je premer njegovega klobuka kar 39 cm. Kljub temu je velikan, ki ga je na nedeljskem gobarjenju našel njegov nečak, 26-letni Damjan Krajnc, še čisto zdrav. Naj dodamo še, da bo tradicionalni gobarski praznik, ki ga pripravljajo člani Gobarskega društva Ptuj, ravno ob pravem času. Na ploščadi pred lokalom Pomaranča ga bodo pripravili v soboto, 13. oktobra, ko pripravljajo tudi tradicionalno razstavo gob. Na sklepno jesensko gobarjenje na haloških Jelovicah pa se bodo odpravili naslednjo soboto, 20. oktobra.
-OM
Ptuj • 36 let podjetja Dominko
Korak pred zahtevami časa in dva koraka pred zahtevami kupcev
V podjetju Dominko, ki uspešno deluje že 36 let, se zavedajo pomembnosti zadovoljstva strank in kakovosti dejavnosti, ki jo opravljajo, zato so pravočasno pridobili ISO-standard ter »standard SIST ISO 9001:2008 sistemi vodenja kakovosti«, v enoti tehnični pregledi pa so za stranke pripravili privlačno nagradno igro.
Korenine uspešnega zasebnega podjetja, ki ima sedež na Zadružnem trgu 8 na Ptuju, segajo v leto 1976, ko je Anton Dominko zabredel v tedaj še negotove podjetniške vode pod imenom Avtoservis in trgovina Dominko, Anton Dominko, s. p. Poznejše preoblikovanje samostojne dejavnosti v družbo z omejeno odgovornostjo je prineslo tudi novo ime DC Dominko center, d. o. o, in Dominko, d. o. o.
Začetkov samostojnega podjetništva in njegovega razvoja se ustanovitelj ter lastnik podjetja Anton Dominko vedno s ponosom spominja:
»Osnova moje podjetniške miselnosti niso nove. Stati na mestu pomeni nazadovati, preživi lahko le tisti, ki živi s časom. Zato smo se v podjetju Domin-ko vedno trudili, da smo korak pred potrebami časa in dva koraka pred zahtevami kupcev. Naprej nas je vodila želja po uspehu, dosežku in jasno začrtani viziji prihodnosti. Na poti samostojnega podjetniškega procesa smo z dobrim timom uspešno sledili skupnim ciljem in jim prihajali naproti. Poslovni rezultati so kmalu pokazali pozitivno sliko prihodkov ter posledično povečanje kapitala. Na tej poti smo pogosto morali tudi čez veliko tveganj, pri čemer smo se vedli zelo preračunljivo in previdno.«
Kaj je po vašem mnenju v podjetništvu najpomembnejše?
»Vedno trdim, da so zaposleni največji kapital vsake družbe, zato človeške vire upravljamo po sodobni poti, kar pomeni, da dosegamo povečanje produktivnosti v urejenem in dobro organiziranem delovnem okolju, skrbimo za stalno dvigovanje splošne in funkcionalne izobrazbene ravni ter nagrajujemo za opravljeno delo, ki je lahko izključno posledica produktivnosti in osebnega prispevka k nadpovprečnim rezultatom. Menim, da je smiselno poudariti, da naša družba skrbi za redno pošiljanje zaposlenih na izobraževanja. To se sicer odraža pri povečanju stroškov, vendar se izdatek kmalu povrne z dobrim
in znanja polnim kadrom,«
Ker se v družbi Dominko zavedajo pomena kakovosti v dejavnosti, ki jo opravljajo, so pravočasno pridobili ISO-standard ter »standard SIST ISO 9001:2008 sistemi vodenja kakovosti«,
»Zavedamo se dejstva, da potrošniki pričakujejo največjo kakovost storitev, zato v družbi Dominko uresničujemo te zahteve kar najbolj kredibilno, Zagotavljanje varnosti in zanesljivosti je del zaupanja med našo družbo in potrošniki, Poudarjam sklepno misel, da bodo naša znanja in izkušnje tudi v prihodnje vedno bolj usmerjena k potrošnikom, sodelavcem ter k razvoju družbe na vseh ravneh, Nenehno bomo dvigovali raven izobrazbe, motivacije in pripadnost družbi ter se trudili dosegati osebnostno rast in razvoj vseh zaposlenih,« pojasnjuje lastnikov sin Zvonko Dominko, izvršni direktor družbe,
Potem ko so leta 2003 prodaj-no-servisno in avtomehanično dejavnost obogatili in razširili še na tehnične preglede, so v želji, da bi pritegnili pozornost čim več občanov, za vse stranke, ki so pri njih opravile tehnični pregled in podaljšale registracijo svojega vozila, pripravili privlačno nagradno igro, V njej so
doslej vsak mesec izžrebali po eno stranko in jo nagradili s 500 evri. Da bi z dejavnostjo tehničnih pregledov seznanili čim širši krog občanov, so se odločili, da bodo od 1. oktobra letos vsak mesec s 500 evri nagradili kar dve stranki, ki bosta opravili tehnični pregled in podaljšali registracijo pri njih.
V sistemu družbe Dominko, ki zajema servis in prodajo vozil znamk Mercedes, Chrysler, Jeep in Dodge, servis in prodajo vozil VW, VW gospodarska vozila, servis za vozila znamke Audi ter prodajo in servis vozil Seat, je trenutno zaposlenih 65 ljudi. V svojih prodajalnah na leto prodajo okrog 600 novih in ra-
bljenih vozil. Že nekaj let imajo svojo cenilno točko za cenitve škod poškodovanih vozil, ki so zavarovana pri Zavarovalnici Maribor, z letošnjim letom pa so pridobili tudi cenilno točko za vozila, ki so zavarovana pri novi slovenski zavarovalnici Ergo. V želji, da bi se vozniki osebnih vozil v javnem prometu vozili čim bolj varno, pa povrhu skozi vse leto opravljajo brezplačne preventivne tehnične preglede in sklepanje zavarovanj za vse zavarovalnice. V svojem servisu lahko tudi takoj opravijo vsa manjša popravila, sproti pa odpravijo še vse druge manjše napake ali pomanjkljivosti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Od 1. oktobra bodo vsak mesec s 500 evri nagradili kar dve stranki, ki bosta opravili tehnični pregled in podaljšali registracijo pri njih.
Podlehnik • Z12. redne seje občinskega sveta
Složno dosegli znizanje cen vrtca
Največ besed in kritike na zadnji seji občinskega sveta so podlehniški svetniki in svetnica namenili predlagani ceni oskrbe v tamkajšnjem novem vrtcu, ki je začel delovati v začetku septembra. Z drugimi točkami dnevnega reda so opravili hitreje.
Kot je na začetku povedal župan Marko Maučič, sta se z ravnateljem Dejanom Kopol-dom že pred sejo dogovorila za nekoliko nižje cene od prvotno izračunanih in dosegla kompromis pri mesečni ceni oskrbe za prvo starostno skupino 449 evrov, za drugo kombinirano skupino otrok pa 385 evrov: »Menim, da je to povprečna cena v primerjavi z drugimi vrtci v okolici; nismo niti med najdražjimi niti najcenejšimi. Cena bi verjetno lahko bila nekaj nižja, če bi lahko imeli še en oddelek, a letos imamo za zdaj pač le dva. Daleč največji del cene so seveda stroški dela zaposlenih, prehrana na dan je izračunana na 1,60 evra, mesečni materialni strošek pa 18 evrov.
Podžupan Sebastian Toplak ni bil takšnega mnenja kot župan: »Ja, pri prvem oddelku smo res nekje v povprečju cen, pri drugem pa smo praktično najdražji oziroma na drugem mestu med vsemi vrtci. S takšnimi cenami bo težko privabiti oziroma obdržati starše in njihove otroke v našem vrtcu. Gotovo jih bodo raje prepisali
tja, kjer je ceneje. Mislim, da bi morali bolj prilagoditi cene okoliškim vrtcem.«
»Ne bomo imeli najdražjega haloškega vrtca«
Župan Maučič je pojasnjeval, da si mesečne cene oskrbe ne morejo kar izmišljevati, ker je vezana na stroške, predvsem pa na zakonsko določene plače zaposlenih, ki jih sami ne morejo nižati. Je pa dodal, da ima občinski svet možnost sprejeti sklep, da vsem staršem omogoča popust na ceno: »V Kranjski Gori znaša ta popust 10 odstotkov, na Ptuju so sprejeli sklep, da je cena mesečnega varstva za otroke iz matične občine nižja za 20 evrov.«
Toplak je pokimal, da je razmišljal prav to smer in še enkrat izpostavil, da je cena drugega, kombiniranega oddelka res kritično draga. Potem so se s podobnimi mnenji, kot ga je povedal Toplak, po vrsti oglasili še vsi drugi svetniki. Ivo Ban je dejal, da straši res
Podžupan Sebastian Toplak (na sredini) je sprožil zahtevo za znižanje cen mesečne oskrbe v domačem vrtcu. Podprli so ga vsi svetniki in po precej dolgi debati so bili uspešni. Veliko težje pa bo reševati problematiko plačila priključnin na kanalizacijo.
niso krivi, če je otrok le za dva oddelka, in da morajo od cene odšteti stroške za tisti del vrtca, ki ni zaseden: »Absolutno moramo znižati ceno. Ne moremo biti najdražji vrtec v Halozah in za predlagane cene ne bom glasoval.«
Čeprav je bilo že jasno videti, da se tudi župan strinja s pripombami svetnikov, saj je med debato na debelo preračunaval možna znižanja, je svetnikom še povedal: »Vedeti morate, da veliko večino cene že tako ali tako plača občina;
Podlehnik • Srečanje starejših občanov
Mladi in stari z roko v roki
Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo v Podlehniku že tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga pripravlja občinska komisija za otroško in socialno varstvo ter zdravstvo. Tokrat je bilo še posebno veselo, saj je prišlo rekordno število starostnikov, ki so uživali ob programu in druženju z mladimi Podlehničani.
Srečanje se je začelo dopoldne z mašo, ki jo je opravil pater Martin Gašparič, nato pa so se zbrani napotili v krajevno dvorano, kjer so jih najprej pozdravili župan Marko Maučič, predsednik komisije Milan Vidovič, predsednica društva upokojencev Mimica
Pernek, predsednica RK Danica Kurež in članica Karitasa Marica Repinc. Članice Kari-tasa so poskrbele tudi za lične šopke za starejše občane in za pladnje slastnega peciva.
Po kratkih pozdravnih nagovorih je sledil kulturni program, ki so ga izvedli učenci
OŠ Podlehnik; recitirali sta Maša in Mateja, na harmoniko sta zaigrala Rok in Nejc, za konec pa je zaplesala še plesna skupina Sošolci. A se mladi podlehniški učenci, ki so skupaj s starši poskrbeli tudi za okrasitev in sceno v dvorani, še niso poslovili, prav naspro-
Letos se je srečanja starejših občanov v Podlehniku udeležilo rekordno število ljudi; najstarejša, 91-letna Lizika Butolen in 87-letni Avgust Glavač, sta prejela lepo darilo (na posnetku).
tno, s starejšimi so se zapletli v prijeten klepet in slišali marsikaj zanimivega.
Sledilo je kosilo ob spremljavi zvokov ansambla bratov Va-upotič, nato je program v svoje roke vzel pater Gašparič ter spregovoril o delu in vrednotah Antona Martina Slomška, vsi skupaj pa so zapeli tudi nekaj njegovih pesmi. Za konec je dramska skupina sv. Trojice v Halozah z imenom Davidov stolp zaigrala še igrico Tonče.
Tudi tokrat so podelili darila najstarejšima navzočima občanoma, letos Liziki Butolen, ki bo 23. oktobra praznovala že 91. rojstni dan, in Avgustu Glavaču, ki je letos napolnil 87 let. Čestitkam ob izročitvi darila so se pridružili župan Maučič, občinski svetniki Milan Vidovič, Stojan Kojc, Jožica Svenšek, Ivo Ban in Alojz Novak ter še Mimica Pernek, Marica Repinc in seveda pater Gašparič.
Ob prijetnem kramljanju, glasbi, petju ljudskih pesmi, plesu in obljubi, da se znova srečajo naslednje leto, so vsi nedeljski dan sklenili z nasmehom na ustnicah.
SM
večina naših staršev bo plačevala le 20 odstotkov predlagane cene. To je 77 ali 89 evrov, pač glede na oddelek. Po podatkih je samo eden od staršev, ki bo plačeval 53 odstotkov cene.« Svenškovo je zanimalo, ali res ne morejo ničesar narediti pri znižanju stroškov dela, a je župan le odkimal, da so plače zakonsko določene, drugo leto lahko morda le določena administrativna dela prenesejo pod pokroviteljstvo občine: »Prav imate, da je naš kombinirani oddelek drag, a je tudi v drugih občinah, kjer ga imajo. Ne smemo zamenjevati kombiniranega oddelka z oddelki drugih starostnih stopenj, ki so res cenejše. Pri nas jih pač za zdaj nimamo.« Ban je na to pripombo povedal, da je tudi pedagoško delo v kombiniranem oddelku lahko manj kakovostno, saj so otroci zelo različnih starosti in je nemogoče motivirati in poučevati vse enako. Župan je potem predlagal, da bi v ceno morda vključili dodatne aktivnosti, zlasti za pet- in šestletni-ke, kot so tuji jeziki in športne dejavnosti. Svetnika Kojc in Vidovič sta bila realna: »Seveda, samo potem si lahko pet oziroma šest otrok te starosti omisli tudi pet ali šest različnih dejavnosti ...«
Toplak je trdno stal na svojem stališču: »Dodatne aktivnosti gor ali dol. Dejstvo je, da bodo starši videli le cifre na položnicah, in verjemite, da vsak gleda na vsak evro, kje lahko kaj prihrani, kaj šele na desetine evrov. Če bomo ostali pri tej ceni, se bojim, da bodo otroke izpisovali. In kaj bomo potem z vrtcem?«
Krog svetniških mnenj, da je treba cene res znižati in da ni druge možnosti, četudi bodo prisiljeni znižano ceno potrjevati v naslednjih dneh
prek dopisne seje, se je nato še enkrat ponovil in župan Maučič je kapituliral: »Prav, predlagam nižje cene za oba oddelka, razliko bomo seveda krili iz proračuna. In sicer naj bo cena za prvi oddelek 422,7 evra, za drugega pa 362,10 evra. To je za zdaj najnižja možna cena, skozi leto pa se bo natančno pokazalo, kako in kaj. Cene je tako ali tako možno spreminjati, saj niso zabe-tonirane.«
Sofinancirali bodo ločene ure pouka
Prav vsi so soglasno in zadovoljno potrdili nižje cene vrtca. Prav tako so se strinjali z doplačevanjem ločenega pouka angleškega jezika, matematike in slovenskega jezika v mesečnem znesku 713 evrov. V OŠ Podlehnik je bil namreč letos prvič uveden kombinirani oddelek četrtega in šestega razreda, ravnatelja pa je zaprosil občinski svet, naj sofinancira ločene ure vsaj treh temeljnih predmetov. Zatem so svetniki na hitro potrdili še (zgolj birokratsko) spremembo pravilnika o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev, ki je posledica ZUJP, a pri njihovih sejninah nima nobenega finančnega učinka, ter se strinjali, da občina odkupi zemljišče občanke, ki ji je do smrti sofinancirala bivanje v domu upokojencev v višini dobrih 9000 evrov.
V sklepnem delu seje je Toplaka zanimalo, kako bodo na občini reševali vprašanje precej dragih priključnin na kanalizacijo: »Ljudem se seveda zdijo zelo visoke oziroma previsoke glede na njihov standard. Sploh pa so hude cifre za podjetja in mislim, da bi jim občina lahko oziroma morala pomagati prek kakšnega ustreznega razpisa.«
Maučič je odgovoril: »Odnos do fizičnih in pravnih oseb mora biti in bo enak. Verjamem pa in vem, da je težko. Naše cene priključnin so izračunane na podlagi zakonodaje, ki jo moramo upoštevati, in v primerjavi z drugimi občinami niso visoke, sploh ker ponujamo vsem še 50-odsto-tni popust. Vem, da je brezposelnost velika in da je za marsikoga tudi 400 evrov preveč.« Zatem je odgovoril še Banu, ki ga je zanimalo, kdaj bo končno sprejet občinski prostorski načrt: »Zdaj moramo zaradi pobud občanov za gradnjo narediti še arheološke raziskave tal v Stanošini. To bo spet vzelo kar nekaj časa, tako da na sprejet OPN ne računam pred naslednjim letom.«
Na koncu je Toplak popljuval še rezultate kmetijskega razpisa, iz katerega so izpadle vse občine Spodnjega Podrav-ja: »Zdaj bi bil čas, da se vsi župani povežete in naslovite na odgovorne kakšno protestno pismo. Očitno znajo drugje bolje lobirati kot pri nas in čas bi bil, da se zganete.«
Maučič se je strinjal.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Spodnje Podravje • Ali so delovna mesta šolnikov ogrožena?
Odpuščanj učiteljev (za zdaj) ni
Včeraj je bil svetovni dan učiteljev. Dan, ko naj bi se spomnili na pomen in plemenitost tega poklica. A ker država zateguje pas na vseh področjih, so tudi za učitelje trenutno težki časi. Njihov največji strah se nanaša na predloge vlade o zvišanju normativov v šolah, zaradi česar bi se pojavili presežni delavci v vzgoji in izobraževanju. »Odvečni« učitelji bi tako ostali na cesti.
Zaposleni v javnem sektorju zaradi takšnih in drugačnih groženj in političnih namenov trepetajo za svoja delovna mesta. Država je že posegla v plače in prevozne stroške, a namigovanja, da sledijo še bolj boleči udarci, so vedno glasnejša. Predvsem v šolstvu, kjer vlada poskuša doseči zvišanje normativov, voda na njen mlin pa je tudi padec števila otrok in dijakov po šolah.
Velika večina šol se sicer poskuša znajti po svoje, ravnatelji pa vlagajo vse napore v ohranitev delovnih mest zaposlenih.
Kot je pojasnil Branko Ku-mer, direktor Šolskega centra Ptuj, so v omenjenem zavodu delali tako, da so najprej izčrpali vsa sredstva, ki jih imajo, in šele ob brezizhodnem položaju prekinili pogodbo o zaposlitvi. Pomanjkanje ur posameznih učiteljev so rešili z dodatnimi urami na drugih šolah. Tako se, denimo, nekateri učitelji, ki poučujejo na Šolskem centru Ptuj, od 1. septembra vozijo na delo tudi v izobraževalne zavode v Maribor in Ormož. Le tako so
lahko imeli dovolj ur in ohranili delovno mesto. Kot še pojasnjuje Kumer, so imeli in še čakajo na nekaj upokojitev, novih delovnih mest pa ne bo razpisanih. »Imeli pa smo en primer presežnega delavca, ko smo preprosto morali prekiniti pogodbo o zaposlitvi in je res šlo za presežek v pravem pomenu besede,« je še povedal Kumer.
Na ptujski gimnaziji za zdaj niso imeli teh težav. Po besedah ravnateljice Melani Centrih so v tem šolskem letu ohranili vsa delovna mesta, kar pa ne pomeni, da ni bojazni o odpuščanju. »Politika in razna namigovanja vnašajo nemir v naš prostor in delo,« še pravi Centrihova.
V Gorišnici odpuščanj ni bilo
Kljub temu da so nekateri mediji poročali o tem, da je Osnovna šola Gorišnica med tistimi, ki je med prvimi v državi odpuščala, ravnatelj Milan Šilak trdi, da to ne drži. »Iz tistih velikih bumov se ni zgodilo nič. Ena učiteljica je šla na
Poklic učitelja dandanes nikakor ni lahek (fotografija je simbolična).
porodni dopust in smo uredili stvari. Ne vem pa, kaj bo konec avgusta prihodnje leto, ko se vrne,« še pravi Šilak.
Enak primer imajo tudi na OŠ Videm pri Ptuju. Kot pojasnjuje ravnateljica Helena Še-gula, imajo prav tako eno delavko na porodniški, preostale delovne obveznosti učiteljev pa za zdaj uspešno kombinirajo.
Tudi ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin, kjer je ena delavka na bolniškem dopustu, za zdaj ni ugotovil nobenega prese-
žnega delavca. Kot pravi, pa to ne pomeni, da v prihodnosti v primeru sprememb zakonodaje ne bo.
Presežni delavci pa bi se gotovo pojavili na Osnovni šoli Olge Meglič, kjer so z novim šolskim letom imeli eno upokojitev, skupaj pa so v pokoj v zadnjih letih odšli kar štirje zaposleni. Novih zaposlovanj po besedah ravnateljice Diane Bohak Sabath na njihovih mestih ni bilo, zato so lahko tudi letos ohranili vsa delovna mesta.
V OŠ Podlehnik bi imeli v primeru, če v tem šolskem letu ne bi zaživel nov vrtec, kar nekaj presežnih delavcev. Kot pojasnjuje ravnatelj Dejan Kopold, so stvari uspešno rešili s prerazporeditvami. »Vendar smo že peljali postopek o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki smo ga pozneje k sreči prenehali in stvari uredili z vrtcem,« še dodaja.
Ker imajo celo več otrok kot lani, normativi pa so za zdaj nespremenjeni, strahu pred odpuščanji niso čutili na OŠ
Ljudski vrt. »A če bodo sprejeti zdaj predlagani normativi, bo 8-10 odstotkov manj zaposlenih. S takšnimi ukrepi bomo preprosto uničili javne šole. Elita bo obiskovala zasebne šole, državne pa bodo pre-nabite. Razlike med učenci z različnim gmotnim položajem se bodo le še povečevale,« je prepričana ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič.
Kje so meje
iznajdljivosti
ravnateljev
Ravnatelji so se, kot kaže, znašli po svoje. Prerazporeditve, razne kombinacije, nadure in podobno. Vprašanje pa je, kako dolgo bo takšen sistem funkcioniral. Tudi iznajdljivost ravnateljev ne bo dovolj v primeru spremembe zakonodaje in normativov. Ob tem pa je seveda nezane-marljivo, da se delovna mesta tistih, ki odidejo v pokoj, ne nadomeščajo z novimi ljudmi. Diplomanti tako ostajajo na zavodih za zaposlovanje.
Marsikaj je torej v rokah državnikov, ki bodo odločali o prihodnosti šolstva. V teh časih pa je gotovo le to, da nič ni gotovo. Nobeno delovno mesto ni več varno, niti en zaposleni ne v javnem ne zasebnem sektorju ni izvzet iz lovk krize, ki lahko pripelje do dodatnih odpuščanj. Tudi v šolstvu.
Dženana Kmetec
Slovenija • Začetek novega študijskega leta
Študijsko leto polno novosti
V ponedeljek se je začelo novo študijsko leto, v katerem je vpisanih manj študentov kot lani. Skupaj je nekaj več kot 18.000 brucev, v prvem prijavnem roku je bilo sprejetih 13.370 novih študentov, v drugem roku dodatnih 4743, tretji pa se konča danes. To leto pa prinaša tudi nekaj novosti.
ni krčiti izvedbo akreditiranih
Po podatkih visokošolskih prijavno-informacijskih služb je bilo na podlagi prijav študentov na fakultete, akademije in visoke strokovne šole doslej v šolskem letu 2012/13 sprejetih nekaj več kot 18.000 študentov. To še ni končna številka, nekaj jih bo namreč svoj študij izbralo še v tretjem roku, ki je potekal ta teden in se konča danes. Vpisi v zadnjem roku potekajo na tistih visokošolskih zavodih, kjer so še prosta vpisna mesta oziroma je bilo zanimanje manjše od števila razpisanih mest v prvih dveh rokih.
Novo leto prinaša
zakonodajne
spremembe
Novo študijsko leto bo tudi za študente in zaposlene na fakultetah, akademijah in visokih strokovnih šolah prineslo množico zakonodajnih novosti. V luči varčevanja se
namreč obetajo tudi ukrepi, ki bodo posegli na področje šolanja študentov. Vlada je v državni zbor že poslala novelo zakona o visokem šolstvu. Prizadevali so si celo, da bi bila omenjena novela sprejeta še pred začetkom tega šolskega leta, jim ni uspelo.
Ena izmed najpomembnejših sprememb, ki so zapisane v noveli, je ta, da se vrata slovenskega šolstva odpirajo tujim visokošolskim ustanovam. Zaradi tega so se sprožile špekulacije, da bodo uvedli šolnine, kar pa je minister za šolstvo, znanost in šport dr. Žiga Turk že zanikal.
Kot pribito pa drži dejstvo, da je znesek, ki ga bo država namenila za visoko šolstvo za letos zmanjšan za 8,7 odstotka v primerjavi za lani. Na univerzah se bojijo celo stečajev ter tega, da bodo morali svoje zaposlene še bolj preobremeniti, da jim ne bodo mogli izplačevati plač in da bodo prisilje-
programov.
Visokošolski sindikat Slovenije je že napovedal boj proti predlaganim spremembam, če ministrstvo ne bo podaljšalo trajanja razprave o noveli, ki je omejena le na dva dni. Proti sprejetju novele po skrajšanem postopku je tudi skupina študentov, ki je v DZ že vložila peticijo.
Prednost:
subvencije
prevozov
Prednost, ki jo je prineslo novo šolsko leto, je subvencija prevozov. Pravico bodo lahko uveljavljali dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki bivajo vsaj pet kilometrov od izobraževalne ustanove. Cena subvencionirane mesečne vozovnice se razlikuje od razdalje med krajem bivanja in mestom, kjer se dijak ali študent šola. To je tudi vse,
kar vpliva na ceno, saj gmotni položaj po novem ne vpliva več na višino cene vozovnice.
Subvencionirana mesečna vozovnica je namenjena tistim upravičencem, ki se dnevno vozijo od kraja bivanja do kraja izobraževanja.
Tisti dijaki in študentje, ki so od izobraževalne ustanove oddaljeni do vključno 60 kilometrov, bodo za subvencionirano mesečno vozovnico plačali 20 evrov; 30 evrov bo
vozovnica stala tiste, ki so oddaljeni od 60 kilometrov do 90 kilometrov, 50 evrov pa tiste, ki stanujejo več kot 90 kilometrov stran od kraja izobraževanja.
Vpeljana je tudi mesečna vozovnica za 10 voženj. Pravico do te imajo vsi upravičenci, namenjena pa je predvsem tistim dijakom ali študentom, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja. Ne glede na razdaljo prevoza znaša cena, ki jo plača upravičenec, v tem primeru 15 evrov. Vloge je treba oddati le enkrat letno, ob prvem nakupu v študijskem letu. Kot prevozno sredstvo pa dijaki lahko izbirajo med vlakom in avtobusom.
Dodatek za prevoz je bil zaradi uvedbe subvencij pri državni in Zoisovi štipendiji odpravljen.
Letos je v Sloveniji 18.000 brucev.
Kaj pomeni subvencija prevozov
Na spletni strani ministrstva je konkreten primer, ki kaže, kaj za študenta pomeni kombinirana vozovnica: Študentka obiskuje fakulteto v Ljubljani. Doma je v Murski Soboti, med tednom pa biva v Ljubljani.
Študentka je upravičena do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice za 10 voženj in (če na relaciji med izstopnim postajališčem, do katerega se upravičenec pripelje z medkrajevnim avtobusnim ali železniškim javnim linijskim prevozom, in postajališčem, ki je najbližje šoli/fakulteti, obstaja linija mestnega prometa, ki jo lahko upravičenec koristi za prevoz do šole/fakultete, ima upravičenec pravico do pridobitve brezplačne mesečne vozovnice za mestni promet) mesečne vozovnice za ljubljanski mestni promet. Študentka kupi subvencionirano mesečno vozovnico za 10 voženj za 15 evrov, na podlagi dokumentacije, s katero dokazuje nakup te vozovnice, pa dobi še mesečno vozovnico za mestni promet zastonj.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Središče ob Dravi • Praznovali so teden otroka
Zabavne in koristne vsebine
Na Osnovni šoli Središče ob Dravi so si za teden otroka izmislili nekaj novih dejavnosti, ohranili pa so tudi tiste, ki so v preteklih letih požele odobravanje učencev. Ti najbolj cenijo to, da v tem obdobju ni spraševanja in domačih nalog, k temu pa so v šoli dodali še obilo zanimivih vsebin.
Ta teden otroci doma navdušeni pripovedujejo tudi o odličnih malicah, saj imajo ves teden vsak dan drugačen tematsko obarvan samopostrežni bife. Sicer pa je novost letošnjega tedna otroka tudi tržnica dobrih dejanj, kjer lahko učenci zamenjajo ali podarijo stvari, ki jih ne potrebujejo več. Ravnateljica Jasna Munda je povedala, da so učenci živahno trgovali, na trgu je bilo zlasti veliko plišastih igrač, nalepk, knjig in drugih reči, ki so se jih naveličali, na tržnici pa so jih v blagovni menjavi lahko menjali za kaj drugega. Središki šolarji so imeli veliko dela tudi z jesensko akcijo zbiranja odpadnega papirja, ki jo sicer organizirajo dvakrat na leto in vsakič zberejo okrog devet ton papirja. Njihova posebnost je v tem, da gredo učenci na teren in obiščejo večino krajanov, ki jim
Foto: arhiv šole
Tržnica dobrih dejanj je bila novost letošnjega tedna otroka na OS Središče ob Dravi.
Ptuj • Novi uspehi Biotehniške šole Ptuj
Ko na starem stolu nastane
čudovit cvetlični aranžma
Dijaki Biotehniške šole Ptuj so se dokazali že na več različnih tekmovanjih. Tokrat so se predstavili na Pikinem festivalu v Velenju, kjer so s svojo kombinacijo rož zasedli 3. mesto, še za stopničko bolje pa so se odrezali na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu, kjer so iz starega stola ustvarjali cvetlične umetnine.
Dijaki Biotehniške šole Ptuj svojo šolo in barve našega mesta uspešno zastopajo na številnih vseslovenskih tekmovanjih. Tokrat so se podali v Pikino mesto, od koder so domov prinesli še eno priznanje. Dijaka Matej Erjavec in Bojana Paveo sta pod mentorstvom Ide Obran v izdelavi štirih Piki-nih florističnih izdelkov dosegla 3. mesto.
Mladi cvetličar Matej Erjavec, ki bo postal hortikulturni tehnik, pa je v minulem mesecu prejel še eno priznanje. Pred nekaj dnevi je nastopil na 6. mednarodnem tekmovanju mladih cvetličarjev v
Varaždinu, kjer so imeli zelo težko nalogo: aranžirati je bilo treba kovinsko ogrodje šolskega stola brez lesenega sedeža in naslonjala. Tekmovalo je 16 dijakov. Vsi so dobili enako cvetje in zelenje ter glavni element - šolski stol, svoj izdelek pa so morali dokončati v eni uri. »Dijaki so pokazali veliko ustvarjalnosti in kreativnosti. Cvetje, ki je bilo na voljo, so uporabili zelo domiselno. Seveda pa je sodniška komisija budno spremljala njihovo delo in ocenila pravilnost ravnanja z rastlinskih materialom, barvno skladnost materialov ter končni videz. Vsak aranžiran stol
Foto: arhiv Biotehniške šole Ptuj
Matej Erjavec
vse leto hranijo papir, za kar so jim v šoli zelo hvaležni. Učenci ga znosijo na kupe, svoj del pa primaknejo tudi starši, ki ga naložijo in s traktorji zvozijo pred šolo. V takšni delovni akciji, ki je hkrati družabnega in vzgojnega značaja, vsakič zberejo okrog 450 evrov, kar roma v šolsko blagajno. Lani so znesek namenili za nakup interaktivne table in tudi tokrat se bodo odločili za to posodobitev.
Učencem so v tem tednu ponudili tudi ogled dveh filmov, primernih različnim starostnim skupinam, in ogled gledališke predstave Čarovnik iz Oza, ki jo je uprizorila gledališka skupina zaposlenih OŠ Ormož. V tednu otroka so začeli uvodni seminar za predstavnike otroškega parlamenta, ki se pripravljajo na šolski in medobčinski parlament na temo odraščanja. Te dni na šoli poteka tudi fotografski natečaj na to temo, najboljše fotografije pa bodo razstavljene na šoli oziroma v medijih. Edino načrtovano rolanje je odpadlo zaradi slabega vremena, za danes po pouku pa je načrtovan še skupni kostanjev piknik. Ker kostanjev v okolici letos ni, so jih naročili celo s Pohorja.
Viki Ivanuša
je imel svojo zgodbo mladega ustvarjalca in vsaka zgodba bo še nekaj časa shranjena za zidovi prelepega gradu, kjer so se zraven tekmovalcev predstavili tudi hrvaški cvetličarji in vrtnarji. Matej je med mladimi cvetličarji dosegel odlično 2. mesto,« pojasnjuje mentorica Jerica Korpar.
September je bil pester tudi za dijake programa hortikul-turni tehnik. Dijakinji Maja Petek in Bernarda Šameprl sta sodelovali na tekmovanju dijakov srednjih šol v izdelavi nasadkov in kaktusov ter su-kulentnih rastlin. Med dijaki, ki se izobražujejo na področju vrtnarstva, sta pokazali bogato znanje iz poznavanja rastlin in raznovrstnega dodatnega materiala. Nastali sta dve lepo urejeni zasaditvi, dijakinji pa sta med osmimi sodelujočimi ekipami dosegli 4. mesto.
Vsi omenjeni dosežki so še en dokaz, da je znanje, ki ga dijaki dobijo na Biotehniški šoli Ptuj, uporabno in da je praksa za njihovo področje vsaj toliko pomembna kot teorija.
Dženana Kmetec
Veržej • 100 let marijanišča
Poskrbeli za celovito prenovo objekta
Pred 100 leti so se v Veržeju naselili salezijanci, ki so prišli iz italijanskega mesta Penanga in si uredili bivanje v stavbi današnjega marijanišča. Po drugi svetovni vojni so bili izgnani iz njega, vrnili pa so se v samostojni Sloveniji in zgradbo, ki je že začela propadati, povsem obnovili.
Minulo nedeljo so se slovesne akademije ob visokem jubileju med drugimi udeležili beograjski nadškof Stanislav Hočevar, murskosoboški škof Peter Štumpf, mariborski pomožni škof Jožef Smej in predstojnik salezijancev v Sloveniji Janez Potočnik. Po poteh Janeza Bo-ska, enega izmed najbolj znanih vzgojiteljev mladine, so stopali tudi v Veržeju, zlasti ugledni po-
sestnik Anton Puščenjak, ki je vrsto let snoval izobraževalno ustanovo, kjer bi mladino naučila umnega kmetovanja ter jih vzgojila v verne, poštene in zavedne Slovence. Te ideale je po njegovi smrti udejanjil zgodovinar in duhovnik, veržejski rojak Franc Kovačič ter 27. oktobra 1912 salezijancem odprl vrata mogočne stavbe sredi Veržeja. Navdihujoče salezijansko delo
v marijanišču je zatrla druga svetovna vojna, in čeprav so se po koncu vojne vrnili v marija-nišče, so ga morali kmalu zapustiti, saj je nova oblast zavod po-državila. Šele po osamosvojitvi Slovenije so se salezijanci spet lahko vrnili v to stavbo, ki je bila potrebna obsežne obnove. Lotili so se prenovitvenih del in v zadnjih 14 letih je objekt dobil podobo z bogato versko, vzgoj-
no in kulturno vsebino. V zavodu Marianum delujejo tri enote: oddelek, ki skrbi za duhovne, vzgojne in kulturne programe, prehrambno-prenočitveni oddelek in center domače in umetnostne obrti. Njihova dodatna dejavnost so poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Pridelujejo vino, bučno olje, jabolka, jabolčni sok in kis.
NŠ
Tednikova knjigarnica
Zlato
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi v znameniti velikanski izdaji iz leta 1994, na strani 1668, da je zlato mehka, težka žlahtna kovina rumene barve, in navaja primere: zlato se sveti; pridobivati zlato, uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; meriti čistoto zlata s karati. Besedilo h geslu zlato je med daljšimi v slovenskem slovarju, domala za cel stolpec ga je: iskalci zlata, zrnca zlata ... Pogovorno pomeni zlato tudi izdelke iz zlata, npr.: prodajajo zlato in srebrnino .V prenesenem pomenu je lahko zlata barva las, zlata oblačila lahko rečemo tistim kosom obleke, ki so ozaljšani z zlato nitjo ali le takšne barve. Z zlatom lahko povemo, poudarimo, da je nekaj dobro, kvalitetno, da je nekdo dober: tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato. Publicistična raba besede zlato lahko pomeni prvo mesto s tekmovanja, ta človek je vreden čistega zlata ... Nekdo lahko ima zlate roke, torej je marljiv in vešč v svojem delu . itn. Zlato je lahko prvi del zloženk: zlatobarven, zlatoglav, zlatogriv, zlatoklas, zlatokljun, zlatokodrast, zlatokop, zlatokril, zlatolas, zlatolasec, zlatolaska, zlatomašnik, zlatonosen, zlato-topen, zlatoper, zlatorog, zlatosledec, zlatoust, zlatov-čica .; zlatoritka pa je bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega skupaj živeče gosenice uničujejo listne uši zlasti sadnega drevja .
Zlato pomeni dragocenost in v težkih časih cene zlatu rastejo, a v najtežjih časih se kruha niti z zlatom ne da poplačati.
Ta, prvi teden v oktobru je že prav, da steče nekaj zlatih besed. Prvi oktober je bil mednarodni dan starejših - brez njih (nas) bi bilo le malo pozlate na svetu; če sploh. To je teden, ko posebej poudarjamo skrb za živali; to je teden, ki je posebej posvečen našim zlatim otrokom. In pravijo še, da začenja zlata jesen, pa da je oktober za vse dober!
In res: prve dni oktobra je bila na police Mladinskega oddelka postavljena imenitna knjiga, ki se ji naslov sveti zlato, ki je z zlatom ozaljšana in tak je tudi njen naslov: Zlate Grimmove pravljice. Saj ne, da ne bi bile že od davnaj poznane različne knjige pravljic bratov Grimm, toda ta, jubilejna izdaja je zares imenitna knjiga. Ilustracije Jelke Godec Schmidt so navdušojoče, knjiga pravljic pa ima zlato obrezo; no, tako moderno, ne tisto čisto ta pravo.
Knjiga Grimmovih zlatih je izšla pri založniški hiši Mladinska knjiga v počastitev 200. obletnice prve knjižne izdaje pravljic Jacoba in Wilhelma Grimma. Jubilejna izdaja je opremljena tudi s celostransko podobo prve knjižne izdaje, ki je izšla konec leta 1812, slovenska zlata izdaja pa prinaša spremno besedo glavnega urednika Andreja Ilca na strani 335 z naslovom Nekoč sta živela dva brata . In na začetku besedo prevajalke Polonce Kovač.
Zlate Grimmove pravljice štejejo 53 pravljic, tista nemška izdaja izpred 200 let pa je bila naslovljena Otroške in hišne pravljice in je štela 86 naslovov.
Mladinska knjiga je pričujočo jubilejno knjigo izdala v nakladi 7500 izvodov, natisnili so jo na Kitajskem (sic!), cena knjige je 39,90 evra.
Ne vem, ali je vredna suhega zlata ta zlata, jubilejna novost, a zagotovo je to knjiga za vse generacije, za vse knjižne police in je lahko zelo imenitno darilo.
Kajti čas brez pravljic je zgubljen čas.
Liljana Klemenčič
Kikboks
Adrijana v Bolgariji prva, Tadej tretji
Stran 12
Rokomet
Vrnitev Kljajiča, konec sezone za Hebarja
Stran 12
Atletika
Koren in Komel zlata na balkanskih igrah
Stran 13
Odbojka
Ptujčanke letos stopničko višje - v 2. ligi Stran 13
n
NŠ Drava Ptuj
»Želimo si več pozitivne energije«
Stran 14 Pokal MNZ Ptuj
Veliko zadetkov, manj presenečenj
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Bo šlo z Rudarjem tudi v tretje?
Po dveh turbulentnih tednih, v katerih so slovenski prvoligaši odigrali kar pet srečanj, se ta teden v miru pripravljajo na srečanja 13. kroga. Premor je zagotovo prav prišel tudi nogometašem Aluminija, ki so v nedeljski tekmi v Domžalah prikazali eno izmed slabših predstav v tem prvenstvu.
Vtis bodo pred svojimi navijači poskušali popraviti v nedeljo, ko bodo od 15. ure gostili igralce velenjskega Rudarja. Ti so pod vodstvom novega trenerja Aleša Čeha v zadnjih treh tekmah dvakrat zmagali (doma so premagali Muro in Celje) in enkrat izgubili (v gosteh z Olimpijo). Vsekakor je opazno, da so Velenjčani bistveno manj uspešni v gosteh, kjer so doslej v šestih krogih osvojili le dve točki. To je dobra napoved za Kidričane, ki lahko s pomočjo svojih navijačev računajo na pozitiven rezultat. Aluminij se je v tej sezoni z Rudarjem pomeril že dvakrat in obakrat je bil uspešen: v prvenstveni tekmi v Velenju so zmagali z rezultatom 2:1 (oba zadetka je dosegel Robert Kurež), v pokalnem obračunu pa so jih v Kidričevem izločili po streljanju enajstmetrovk. Pred srečanjem smo se pogovarjali z Robertom Kurežem, ki je v dozdajšnjih 12 krogih dosegel šest zadetkov, kar je polovica vseh doseženih.
Zadnja tekma v Domžalah ni bila uspešna.
»Z novinci smo pridobili izkušnje«
V napadalni vrsti sodeluješ z Bešičem, Jelečem in Vraničarjem. Kakšen je vaš odnos?
R. Kurež: »Imamo zelo dober odnos, med sabo se zelo dobro razumemo in tako poteka tudi naše sodelovanje. Tudi trener zaupa nam, nekoliko mlajšim igralcem, zato lahko še napredujemo.«
Pred sezono in med njo je prišlo v klub kar nekaj novincev, na primer Drevenšek, Sulejmanovič, Kašnik ... Verjetno je bilo potrebno kar precej prilagajanja.
R. Kurež: »To je res, vendar smo na drugi strani s temi igralci dobili v ekipo nujne izkušnje. Vsi so namreč že nastopali v 1. ligi, ki je najvišji rang tekmovanja v Sloveniji. Vsi ti izkušenejši igralci so nam mladim veliko pomagali z nasveti.«
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež je daleč najučinkovitejši igralec Aluminija v dozdajšnjem poteku prvenstva, saj je dosegel polovico vseh zadetkov kluba iz Kidričevega.
R. Kurež: »Vsaka tekma je za nas, novince v 1. ligi, težka. Igralci Domžal so nas takoj na začetku potisnili na našo polovico igrišča in nenehno pritiskali na nas. Nikakor nismo mogli razviti svoje igre, zato smo na koncu zasluženo izgubili.«
Na nekaterih prejšnjih tekmah, na primer proti Rudarju v pokalu in proti Triglavu v prvenstvu, ste igrali bolje, več ste imeli žogo v svoji posesti.
R. Kurež: »S Triglavom je
bilo lažje, saj nam je nasprotnik puščal nekoliko več prostora. Posledično smo lažje zadrževali žogo in jo prenašali pred gol tekmeca. V Domžalah pa je tekmec odigral srečanje s tremi napadalci in štiri igralci v zvezni vrsti, s čimer so nam zelo otežili organizacijo napadov.«
Vrnimo se na začetek prvenstva. Po treh uvodnih
porazih ste nanizali kar štiri zaporedne zmage.
R. Kurež: »Na začetku se nam je resnično poznalo, da smo novinci v 1. ligi in da so naši tekmeci bistveno bolj izkušeni. Prav v tem elementu so nas prekašali in nam poceni odnašali točke. Pozneje smo se zbrali, se prilagodili ravni igranja v 1. ligi in po mojem mne-
1. SNL, 13. krog: Aluminij - Rudar Velenje,
nedelja, 7. 10., ob 15.00 v Kidričevem
nju zasluženo slavili na nekaj zaporednih tekmah. V naši igri še vedno prihaja do prevelikih oscilacij, kar pa tekmeci s pridom izkoriščajo.«
K seriji zmag si veliko pripomogel s svojimi zadetki.
R. Kurež: »To so bila srečanja, v katerih so nam tekmeci puščali nekoliko več prostora in mi smo to s pridom izkoristili. Po tisti seriji so trenerji nasprotnih ekip pozorneje proučili našo igro, zaprli tiste dohode do gola, kjer smo bili najmočnejši, in posledično težje dosegamo zadetke.«
Zdi se, da se precej bolje znajdete proti ekipam, ki vam puščajo več prostora za nasprotne napade.
R. Kurež: »Naša napadalna vrsta je precej mlada in gibljiva, zato lahko zelo hitro prehajamo iz faze obrambe v napad. A najprej je treba v obrambi osvojiti žogo in jo prek sredine prenesti do napadalcev. Težje se znajdemo v igri na postavljeno obrambo, kjer je tekmec zgoščen in je malo manevrskega prostora.«
Tudi napadalci imate precej obveznosti v fazi obrambe. Velikokrat te na
primer vidimo v svojem kazenskem prostoru, kjer pomagaš branilcem.
R. Kurež: »Takšna so navodila trenerja in jaz jih poskušam izpolnjevati čim bolj dosledno. Igram v vlogi nekakšne 'polšpi-ce', kjer v fazi obrambe pomagam soigralcem na naši polovici igrišča, v fazi napada pa se poskušam kar najbolj približati golu tekmeca. Osnovna naloga ekipe je preprečiti pot tekmecem do naših vrat, šele nato se posvetimo oblikovanju napada. Vsekakor pa je lažje, če imamo žogo več v svoji posesti.«
V nedeljo prihaja v Kidričevo v goste ekipa Rudarja in prav proti njej ste začeli zmagoviti niz v prvi četrtini prvenstva. Kakšna so pričakovanja tokrat?
R. Kurež: »Naša pričakovanja so seveda povezana z zmago, kaj pa bo prineslo srečanje, je nehvaležno napovedovati. Med tednom nam je trener predstavil poti, kako bi lahko prišli do ugodnega rezultata, torej do zmage. Vsekakor se zavedamo, da bomo morali za zmago igrati zelo zbrano in odgovorno.«
Jože Mohorič
Nogomet • Zlatko Gabor, trener NK Zavrč
V roke sem dobil ferrarija
»
Po tekmi 8. kroga v 2. ligi, ko je Zavrč v gosteh remiziral z ekipo iz Doba, je nekoliko nepričakovano odjeknila novica, da so zamenjali trenerja na klopi drugouvrščenega moštva v ligi. Mirana Emeršiča, ki je v Zavrču služboval pet let, je zamenjal Zlatko Gabor, ki je v trenerski karieri doslej po večini služboval onkraj Mure. Med drugim je vodil soboško Muro, nazadnje pa tretjeligaša iz Bel-tincev. Enainpetdesetletnik je v slovenski prvi ligi nastopal le eno sezono; v dresu Beltincev je zbral osem nastopov. Z ekipami, ki jih je vodil doslej, je stremel k temu, kako doseči zadetek več kot nasprotnik. Kako mu bo to uspevalo z Zavrčem, ki ima vedno le najvišje cilje, bomo šele videli.
Doslej ste delovali v domačem Prekmurju, našim bralcem ste morda malo manj znani. Kako bi se jim »nogometno« predstavili?
Z. Gabor: »V 3. ligi sem treniral Veržej in Beltince. Od tam sem v 2. ligo pripeljal Križevce z Goričkega. Muro sem trikrat reševal v drugi in enkrat v prvi ligi in to vselej uspešno. Lahko bi celo rekel, da me spremlja sreča.«
V Zavrču ste šele nekaj dni. Kako dobro vam je uspelo spoznati moštvo?
Z. Gabor: »Moram reči, da precej dobro, nekatere sem poznal že od prej. Še enkrat pa se moram zahvaliti predhodniku Miranu Emeršiču, ki je pustil zares zelo dobro ekipo. Za naprej pa lahko obljubim le
«
delo, delo in še enkrat delo.«
Kako dobro poznate dru-goligaški rang tekmovanja, glede na to, da ste nazadnje trenirali tretjeligaša iz Bel-tincev?
Z. Gabor: »Če sem povsem odkrit in bi se izrazil nekako v odstotkih, lahko rečem da 2. ligo poznam nekje okrog 40 odstotkov. Dobro poznam 1. ligo, ker spremljam Muro, odlično poznam tudi 3. ligo, drugo pa malo manj. Vem pa, da se igra dober nogomet in da je v ligi veliko mladih igralcev. Vem tudi to, da Zavrč hoče in mora biti prvi, zato bomo vedno igrali na zmago.«
Zavrč pod vodstvom bratov Vuk, katerih podjetje RM Vuk je tudi glavni pokrovitelj kluba, zanimajo le
zmage in najvišja mesta. Je to za vas breme ali dodatna spodbuda?
Z. Gabor: »Na to vprašanje lahko odgovorim malo v šali: v roke sem dobil ferrarija in zdaj ga moram znati voziti. Tako kot vodilni v klubu sem tudi jaz optimističen. V klub ne bi prišel, če ne bi imel ambicij. Delo je pri meni vedno na prvem me-
stu, in kot sem že rekel, se moramo naučiti tekmovati.«
Ste trener, ki goji napadalen in gledljiv nogomet.
Z. Gabor: »Želim igrati od noge do noge, ampak to je najtežje. Sicer pa je naše prvo pravilo v slačilnici, da želimo tekmovati. Zmaga na zmago.«
Z novo ekipo ste že prebili led, na premieri je z
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Gabro, trener NK zavrč
2:1 padel Šampion, čeprav z igro niti približno niste blesteli.
Z. Gabor: »Res je. Kljub vsemu bi rad najprej čestital svojim nogometašem za težko prigarano zmago. Igralci so po mojem dali vse od sebe. Lahko sem malo kritičen do sebe, saj se mi zdi, da sem slabo menjal, z menjavami namreč ni bilo tako, kot sem si zamišljal, ampak vseeno je zmaga zaslužena. Obenem bi rad poudaril, da je ta zmaga še vedno plod dela mojega predhodnika Mirana Emeršiča.«
Premora za drugoligaše ni. Sledi še ena domača preizkušnja, tokrat proti Šenčurju.
Z. Gabor: »Seveda nas proti Šenčurju čaka težka tekma, toda zdi se mi, da bomo igrali veliko bolje, veliko bolj kompaktno. Res je sicer, da je vsaka tekma poglavje zase, toda igrali bomo na zmago.«
Tadej Podvršek
Rokomet m l. A SRL (m)
Vrnitev Kljajiča, konec sezone za Hebarja
Vinarje še naprej spremlja smola glede poškodb. Na ponedeljkovem treningu je ponovno poškodbo ramena staknil Matej Hebar in zanj je sezona najbrž že končana. Minulo prvenstvo je Hebar odigral odlično, vendar na koncu sezone staknil poškodbo, ki je nikakor ni mogel pozdraviti do konca. Tako letos krožni napadalec Jeruzalema ni prebil na igrišču niti ene same minute. V torek je v taboru Ormožanov končno odjeknila tudi dobra novica, saj je Anže Kljajič končno dobil zeleno luč za začetek treningov. Igralec bo za maksimalno pripravljenost potreboval še vsaj dober mesec, ampak v tem trenutku lahko ekipi pomaga vsaj deset minut na tekmi, kar je seveda bolje kot nič.
Na Hardek v soboto, 6. oktobra, ob 19.00 prihaja Trimo, ki je odlično začel sezono s tremi zmagami (SVIŠ 34:29, Maribor 37:34, Izola 31:19) in enim porazom (Ribnica 30:35). Odhod Mihe Zarabca v Maribor se za zdaj sploh ne pozna, saj je prepoznavni stil igre Dolenjcev
ostal isti. Na golu je odličen Klemen Ferlin, ki je pri zadnji zmagi nad Izolani prispeval kar 17 obramb. V povprečju trebanjski vratar zbira 14 obramb na tekmo. Vse niti igre v svojih rokah drži nevarni Staš Sku-be. Za zdaj nasprotnikom v tem uvodu v prvenstvo še ni uspelo ustaviti »palčka«, saj v povprečju dosega po 8 točk in izjemno asistira na črto Marku Radiju, levo letos odličnemu Urošu Paladinu (6 zadetkov v povprečju) in desno Blažu Rojcu. V ekipi trenerja Ivana Vajdla ne smemo pozabiti še na slovenskega reprezentanta Jureta Sušina, ki opravlja vsa glavna dela v obrambi.
Le redke so tekme med Or-možani in Trebanjci od leta 2004, ki so se končale z visoko zmago katere izmed ekip. Na zadnji tekmi na Hardeku in zmagi Jeruzalema s 27:26 je bil junak Boštjan Belec, ki je šest sekund pred koncem tekme ustavil sedemmetrovko Zarab-cu. Zanimivo, da je bilo to edino vodstvo vinarjev na tekmi in šele prva domača zmaga v
Na škodo mladih rokometašev
Članska zasedba RK Jeruzalem Ormož v 5. krogu 1. SRL v soboto, 6. oktobra, ob 19.00 gosti na Hardeku ekipo Trlma. Tekma proti Tre-banjcem je izjemno pomembna in glede na številne poškodbe v vrstah vinarjev je pomemben vsak mož. Žal je ob istem času le nekaj kilometrov stran napovedana tudi tekma mladincev Velike Nedelje in Jeruzalema. Organizatorji tekem očitno iz vprašljivih vzrokov niso dovolj sinhronizirani, kajti kar nekaj rokometašev iz ekipe Jeruzalema igra obenem za člansko in mladinsko vrsto ekipe Jeruzalema. S tem se bo fantom (Marko Ogorelc, Anže Deržič, Matic Šulek, Denis Hrupič, Damir Mavrič, Rok Cvetko ...) in ne klubu naredila precejšnja škoda, kajti tako bodo fantje na eni strani izgubili izkušnje kot člani in na drugi strani potrebno minutažo v smislu novih izkušenj med mladinci. Žal se na škodo teh mladih igralcev še vedno občuti rivalstvo med ormoškim in velikonedeljskim rokometnim klubom, ki je navzoče še iz časov pred 10, 15 leti. Rešitev bi lahko bila zelo preprosta: glede na to, da je termin članske tekme vnaprej določen - kar Velikonedeljčani zelo dobro vedo -, bi se lahko v smislu dobrih sosedskih odnosov prilagodili in tekmo organizirali uro oziroma dan prej ali pozneje.
že 15. krogu prvenstva. Podobno tekmo, zelo izenačeno do zadnjih sekund, pričakujemo tudi tokrat. Ormoški rokome-taši bodo dali vse od sebe, da končno osvojijo cel plen, ki bi jim v boju za obstanek omogočil mirnejšo nadaljevanje sezone. Treba bo zaigrati zbra-
no predvsem v obrambi, bolj kot na minulih tekmah. Če bo obramba čvrsta, bo posledično s tem stekel tudi protinapad in ekipa bo lahko dosegala lahke zadetke, kar je edini recept za zmago nad neugodno zasedbo Trima.
KU
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Nedelja po meri kolesarjev Perutnine
Kolesarsko društvo Sloga 1902 iz Idrije je v soboto, 29. 9., organiziralo dirko, imenovano Kriterij po ulicah Idrije, ki so se je udeležili tudi kolesarji Perutnine Ptuj in spet opozorili nase. Pri dečkih C je bil najboljši Žan Ljubec, ki se je zavihtel tik pod zmagovalni oder, na 4. mesto. Pri dečkih B, ki so morali prevoziti 18 km, je bilo vse v znamenju nepremagljivega Luke Sagadina, ki je znova brez težav ukanil vse tekmece. Dobrih 25 km so morali prevoziti dečki A, med njimi pa sta se dva člana ptujskega kluba uvrstila med najboljših deset. Luka Kramberger je bil 9., Tim Roškar pa 10. Pri mlajših mladincih je Mitja Serdinšek zasedel 8. mesto.
Že naslednji dan pa so se mladi Ptujčani mudili pri južnih sosedih, saj so nastopili na 1. kriteriju Westgate. Ptujska zasedba je dosegla izjemen uspeh, saj je slavila prav v vseh kategorijah, v katerih je nastopila, in še enkrat dokazala, da letos odlični rezultati niso naključje. Pri dečkih C je svoj sobotni uspeh še nadgradil Žan Ljubec, ki je slavil, Nace Malo-vič pa je bil 3. Zmagovalec pri dečkih B je bil znan že vnaprej, saj je Luka Sagadin za tekmece letos pač nepremagljiv; Blaž Furjan je bil 3. Dvojno zmago so Ptujčani slavili v kategoriji dečkov A in mlajših mladincev. V najstarejši kategoriji dečkov je na izjemno hitri dirki zmagal Tim Roškar pred Lukom Krambergerjem. Pri mlajših mladincih je bil najuspešnejši Alen Plajnšek, ki je ugnal klubskega tovariša Mitja Serdinška.
Odlični izidi preteklega konca tedna pa so odlična popotnica in najboljše možno povabilo na sklepno dejanje sezone, ki bo v nedeljo na Ptuju. Mladi Ptujčani so si letos nedvomno zaslužili čim glasnejšo podporo domačega občinstva.
Foto: Marjan Kelner
Zan Ljubec (v sredini) in Nace Malovič (KK Perutnina Ptuj) na zmagovalnih stopničkah po 1. kriteriju Westgate.
V nedeljo na Ptuju sklep sezone za dečke in mlajše mladince
Kolesarski klub Perutnina Ptuj bo v nedeljo, 7. 10., na Ptuju organiziral kolesarsko dirko Pokal Poli 2012, ki bo tudi zadnje kolesarsko dejanje sezone za selekcije dečkov in mlajših mla-
dincev. Dirka bo krožna, krog bo dolg 8,2 km (123 m višinske razlike) in bo potekala na relaciji Ptuj-Mestni Vrh-Placar-Mestni Vrh-Štuki-Ptuj.
V klubu naprošajo vse udeležence v prometu in druge krajane, naj strogo upoštevajo navodila rediteljev in policije. Na odseku trase v Pivkovi ulici bo občasno sproščen promet, vendar samo v smeri vožnje kolesarjev. Vse krajane ob omenjeni trasi naprošajo, da poskrbijo za ustrezno varovanje štirinožnih živali, da jih ne spuščajo na cesto in s tem ogrožajo tekmovalcev.
Mladi ptujski kolesarji so nam letos privoščili že ogromno lepih trenutkov, zato je prav, da jih podpremo v čim večjem številu ter z bučnim navijanjem ponesemo do novih zmag. Dirka se bo začela ob 9. uri.
tp
Potek trase nedeljske dirke Pokal Poli 2012
Kikboks • Balkan. prvenstvo
Adrijana v Bolgariji prva, Tadej drugi
Pred prihajajočim EP za člane v organizaciji WAKO (prvi del bo konec oktobra v Ankari za discipline light contact, K-1 rules in low kick, drugi del bo konec novembra v Bukarešti za semi kontakt, kick light, full contact in glasbene forme) se je reprezentanca Slovenije udeležila še balkanskega prvenstva znotraj zadnjega pripravljalnega obdobja in za nabiranje novih tekmovalnih izkušenj. Tokrat je balkansko prvenstvo gostilo mesto Varna ob Črnem morju v Bolgariji, in sicer od 26. do 28. 9. Na tekmovanju se je zbralo osem balkanskih držav, ki so se pomerile v semi kontaktu, low kicku in K-1 rules, po katerem to prvenstvo tudi slovi. V tej ring disciplini je konkurenca najmočnejša z reprezentanco
Srbije na čelu, ki ima v svojih vrstah kar sedem svetovnih prvakov. Poleg njih je treba omeniti tudi ekipo Bolgarije v semi kontaktu, ki prav tako spada v sam svetovni vrh. Tako so prav vsi naši tekmovalci dobili možnost pomeriti se s svetovno elito in preveriti svojo pripravljenost pred EP.
Nastopala sta tudi dva člana KBV Ptuj: v semi contactu je
1.	mesto osvojila Adrijana Korez v kategoriji do 55 kg,
2.	mesto pa je osvojil Tadej Valenko do 63 kg.
V ekipnih borbah je za ekipo Slovenije nastopala tudi Adriana. V finalu je Slovenija po napetih in izenačenih borbah proti domačinom Bolgarom izgubila le za eno samo točko in tako osvojila 2. mesto.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Ptujčani v Varni (z leve): Tadej Valenko, trener Vladimir Sitar in Adriana Korez
Motokros
Gajser z reprezentanco do novega uspeha
Že pred časom smo v našem časopisu pisali o Timu Gajserju, izjemno perspektivnem motokrosistu iz Pečk pri Makolah. Potem ko je letos osvojil praktično vse, kar je mogoče v tem atraktivnem športu (v mladinski kategoriji je aktualni italijanski, evropski in svetovni prvak), se je minuli konec tedna s člansko reprezentanco Slovenije mudil v Belgiji. Slovenija je na dirki za svetovni pokal narodov dosegla odmeven rezultat in se prvič po devetih letih uvrstila v veliki finale, kjer je osvojila 16. mesto. V nedeljskem finalu je nekaj časa kazalo še na kaj več, toda naši fantje so imeli tudi nekaj smole.
Slovenija je v belgijskem Lommlu nastopila v sledeči postavi: Tim Gajser, Matjaž Irt in Klemen Gerčar, selektor ekipe je Herman Jakolič. Naša ekipa, ki je bila ena izmed 33 reprezentanc sveta, je svoj
cilj izpolnila že v soboto, ko se je v kvalifikacijah uvrstila med 20 najboljših. V razredu MX2 je tega dne dobro kazalo predvsem Timu Gajserju, ki pa je na žalost padel in končal na 18. mestu. Tudi preostala slovenska tekmovalca sta odpeljala solidno in Slovenija je ujela tako želeni finale. Tega so sestavljale tri dirke, ob progi pa se je v nedeljo zbralo neverjetnih 70.000 gledalcev. Tim je Slovenijo zastopal v prvi in drugi vožnji ter najprej zasedel 27. nato pa še 23. mesto. Pred zadnjo dirko so bili naši fantje tako na 16. mestu in bili celo v igri za najboljšo petnajsterico, toda na žalost je nato Matevž Irt padel in ni končal dirke, tako da so Slovenci na koncu osvojili še vedno zelo dobro 16. mesto. To je največji slovenski uspeh v pokalu narodov v zadnjih devetih letih. Slavila je Nemčija, pred domačini.
tp
Tim v finalu najmlajši tekmovalec
V Belgiji je Tim Gajser svoji zbirki priznanj In pokalov dodal še eno lovoriko: po koncu tekmovanja je namreč prejel nagrado rocky carmichael, ki jo na tovrstnem tekmovanju prejme najmlajši tekmovalec v finalu. Tim je namreč star šele 16 let, zato je pred njim ob zagnanem in trdem delu v športu, kjer je v ospredju predvsem adrenalin, še lepa prihodnost.
Triatlon moči
Simon Veldin svetovni prvak
V Bardejovu na Slovaškem je od 17. do 22. septembra potekalo SP v triatlonu moči ali powerliftingu, ki se ga je med devetimi slovenskimi tekmovalkami in tekmovalci udeležil tudi 29-letni Simon Veldin iz Obreža. Nastopal je v kategoriji od 24 do 39 let in do 82,5 kg, kjer je dosegel te rezultate:
-	počep: 251 kg (nov svetovni rekord)
-	potisk s prsi: 140 kg
-	mrtvi dvig: 270 kg (nov evropski rekord)
-	total: 661 kg (nov evropski rekord)
Vrstni red:
1.	Simon Veldin (Slovenija) - 661 kg
2.	Strahija Markovic (Srbija) - 582,5 kg
3.	Daniel Rucci (Avstralija) -525 kg
Po prihodu domov nam je novi svetovni prvak zaupal: »Zelo sem ponosen, saj sem dosegel zadane cilje. Postal sem svetovni prvak ter ob tem porušil svetovni rekord v poče-
pu, kjer sem zelo napredoval. V mrtvem dvigu in totalu sem postavil nova evropska rekorda. Prvenstva se je udeležilo 520 tekmovalk in tekmovalcev, tako da je bila konkurenca izjemno močna. Bal sem se poškodbe pri počepu, ker če ti poči kakšna mišica, izgubiš nastop še v preostalih dveh disciplinah. Na srečo se je vse izšlo po načrtih. Moja prednost pred konkurenti je v počepu in mrtvem dvigu, saj si tu na-berem prednost pred drugimi tekmovalci. Formo pa bo treba spiliti še na prsih, tu še nisem najbolj zadovoljen. Zdaj bom leto dni pavziral in diplomiral na fakulteti, ob tem pa treniral na prsnih mišicah in se čez leto ali dve vrnil na tekmovanja. Nastop na SP je tudi velik finančni zalogaj. Zahvalil bi se za pomoč Občini Središče ob Dravi in županu Juriju Borku. Velika zahvala gre tudi Marku Zidari-ču, ki mi pomaga in svetuje na treningih ter tekmah.«
Uroš Krstič
Simon Veldin na zmagovalnem odru
Judo • Pokal Dupleka
Po dve medalji za ptujski in gorišniški klub
V Mariboru je v soboto potekal 12. mednarodni turnir za pokal Dupleka, ki se ga je udeležilo 296 tekmovalcev in tekmovalk iz 33 slovenskih in tujih klubov. Tekmovanje je potekalo v starostnih kategorijah kadetov, starejših in mlajših dečkov in deklic ter cicibanov. Barve JK Drava je zastopalo šest tekmovalcev, ki so osvojili dve medalji. Pri starejših deklicah je bila v kategoriji do 63 kg Mihaela Vogrin druga, medtem ko je bil med cicibani v kategoriji do 42 kg Mitja Vučina tretji. Peta mesta so iz ptujskega kluba
osvojili Deivis Kajnih, Rene Kloar, Niko Likavec in Nika Šlamberger.
Na tekmovanju velja izpostaviti moški del ekipe, in sicer Kajniha, Kloarja in Vučino, ki so z dvema zmagama pokazali dobro izvedbo tehnik in veliko borbenost.
Na istem tekmovanju sta nastopila tudi mlada predstavnika JK Gorišnica: pri mlajših dečkih je bil v kategoriji do 50 kg tretji Rok Veselic, enako uvrstitev si je pri cicibanih v kategoriji do 42 kg priboril Filip Laura.
DB
Ekipa JK Drava Ptuj, ki je nastopila na turnirju v Dupleku.
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Koren in Komel zlata na balkanskih igrah
»Bilo je super. Sodelovalo je prek 600 atletov iz 13 držav. Tekmovanja so potekala na impozantnem štadionu Kemal Ataturk, ki sprejme kar 72.000 gledalcev,« je ptujski atletski veteran Dušan Koren povzel vtise z nedavnega balkanskega veteranskega prvenstva, ki je potekalo v turškem Izmirju. »Konkurenca je bila zelo močna, saj so Grki in Turki prišli z najboljšimi tekmovalci. Glede na to, da je že skoraj konec tekmovalne sezone, so doseženi rezultati odlični,« je povedal Koren, ki je ugnal vso konkurenco v metu kopja v starostni kategoriji od 55 do 60 let. Orodje je zalučal 43,47 metra in zmagal z udobno prednostjo. To je bil njegov tretji zaporedni balkanski naslov v metu kopja.
Nastope veteranov v Izmirju je motila velika vročina, »saj je bilo na stezi kot v kotlu, vsak dan je bilo prek 30 stopinj Celzija«, je povedal Koren, ki je poleg zlata okrog vratu obesil še tri kolajne. V skoku v višino je bil drugi s preskočenimi 146 centimetri, prav tako drugi pa je bil kot član slovenske štafete 4 x 100 metrov. Četrtič je stopil na zmagovalni oder v metu kladiva, kjer je zasedel tretje mesto z rezultatom 28,67 metra. A nastop v metu kladiva je bil najbolj tvegan, saj je zaradi zelo
Dušan Koren in Branimir Komel sta se na balkanskem veteranskem prvenstvu v turškem Izmirju okitila z zlatima kolajnama.
spolzkega metališča vse skupaj spominjalo na »tekmovanje v padanju po betonu«, kot je bil slikovit Koren.
Z visokimi cilji je v Izmir potoval tudi srednjeprogaš Branimir Komel. Pravi, da je nadgradil formo in bil bolj spočit kot pred mesecem na evropskem prvenstvu, kjer je zmagal v teku na 3000 metrov z zaprekami. »Temu primerno
so bili tudi postavljeni cilji -rekord in zmaga na 3000 metrov z zaprekami in še zmage na 800 metrov, 1500 metrov in 5000 metrov,« je bil optimističen Komel. A se je že prvi dan v Izmirju zastrupil s hrano, de-hidriral in imel krče po vsem telesu. »Tek na 3000 metrov z zaprekami je bil boj s samim seboj. Začeli so se krči, nato sem si poškodoval desno ste-
gno in levo mečnico,« je agonijo opisal Komel, ki pa mu je vseeno uspelo napeti vse sile in v fotofinišu obraniti zmago pred Grkoma, ki sta ga napadala iz ozadja. Preostalim predvidenim nastopom se je Komel seveda odpovedal. Po mnenju zlatih ptujskih veteranov so Turki solidno organizirali tekmovanje, ki je bila generalka za evropsko prvenstvo za veterane, ki bo v Izmirju leta 2014. Naslednje balkanske igre pa bodo pri naših sosedih v Zagrebu.
»Ptujska veteranska atletika je na zavidljivo visoki ravni. Letošnja sezona je bila znova zelo uspešna. Poleg številnih odličij na državnem prvenstvu naši veterani redno posegajo po najvišjih mestih tudi na največjih mednarodnih veteranskih tekmovanjih. Poleg balkanskih iger so se letos vrnili z odličji tudi s svetovnega dvoranskega prvenstva (Miki Prstec) in z evropskega prvenstva (Komel in Marko Sluga),« je črto pod letošnjo veteransko sezono potegnil predsednik AK Cestno podjetje Ptuj Aleksander Lorenčič. Za prihodnja leta si želi, da bi veteranska sekcija na Ptuju poleg obstoječe vrhunske kakovosti pridobila še številnost.
Uroš Esih
Odbojka • ŽOK AC Prstec Ptuj
Ptujčanke letos stopničko višje - v 2. ligi
Lansko sezono je ekipa Ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec Ptuj z odličnimi igrami osvojila 1. mesto v 3. ligi - vzhod. S tem so se prebile v ligo višje, zato se ljubiteljem odbojke na Ptuju v tej sezoni obetajo še boljše predstave. Napredovanja se dobro zavedajo tudi v klubu, saj so igralke opravile zares kakovosten del priprav, okrepili pa so se tudi z novima članicama. Pred prvenstvom v 2. ligi - vzhod so Ptujčanke odigrale tudi dve pokalni tekmi: proti drugi ekipi Prevalj so gladko zmagale, proti izkušenejši drugoligaški vrsti Benedikta pa so po napetem dvoboju izgubile. Trenerka ŽOK AC Prstec Ptuj Jasna Zajšek je tako dobila približen občutek, v kakšnem stanju je trenutno njena ekipa. V pogovoru za Štajerski tednik je razkrila nekaj pogledov na priprave, igralski kader in o željah za tekmovalno sezono 2012/13.
Kako bi ocenili priprave na novo tekmovalno sezono?
J. Zajšek: »Priprave smo začeli 20. avgusta. Najprej smo opravili kondicijske priprave, sledili so tehnični ter taktični treningi v dvorani. Mislim, da so se naše igralke dobro fizično pripravile, kar je dobra osnova za tekmovanje v drugi ligi.«
V tej sezoni je ekipa iz tretje lige prešla v drugo. Kaj to pomeni z igralskega vidika?
J. Zajšek: »To je kar velik preskok, čeprav se letos druga liga deli na dva dela, tako da bo raven igre vseeno nekoliko nižja. Okrepili smo se z dvema novima igralkama, tako da
Foto: Črtomir Goznik
ZOK AC Prstec Ptuj
upamo, da bomo konkurenčni preostalim ekipam. Novinki sta Nuša Mohorko, ki je domačinka, in Nastja Poljanec, ki je iz Zreč. Mohorkova bo igrala na poziciji centra, torej blokerja, medtem ko bo Poljan-čeva igrala na položaju spreje-malke. V klubu so ostale tudi nosilke igre iz lanske sezone, zato bo ekipa vsekakor bolj kakovostna. V naši igri lani je šepal blok, kar se v tretji ligi ni toliko poznalo. V drugi ligi so
napadi močnejši, zato bo blok še posebno pomemben.«
Kaj bo treba storiti za enakovredno nastopanje v drugi ligi?
J. Zajšek: »Mislim, da bosta za naše uspehe ključnega pomena dober servis in sprejem, uspešno bo treba odigrati tudi napad. Potrebovale bomo različne uigrane akcije, kar v tretji ligi ni bilo tako pomembno. Za enakovreden nastop v drugi ligi bo to vsekakor veliko
Veliko igralk študira v Ljubljani in bodo tam tudi trenirale. Skupne treninge bo ekipa tako imela le ob petkih. Kako bo to vplivalo na trenažni proces?
J. Zajšek: »To bo vsekakor težava, ampak smo stvar organizirali tako, da bodo igralke v Ljubljani trenirale dvakrat na teden, poudarek bo na tehničnih prvinah. Tako bo tudi s preostalo ekipo na Ptuju, v petek pa bomo opravili skupni trening, na katerem se bomo osredotočili na uigravanje ekipe.«
pomembneje. Z dvema novinkama imamo zdaj kar nekaj igralk, ki lahko zamenjajo tiste v prvi postavi, in to je plus za našo mlado ekipo.«
Kakšni so cilji ŽOK AC Pr-stec v novi sezoni?
J. Zajšek: »Težko bi govorila o točno določenih ciljih, vsekakor je prvi cilj obstanek v ligi. Najprej bo treba odigrati nekaj prvenstvenih tekem, da bomo lahko realno ocenili, kje smo in kako kakovostna je naša ekipa v primerjavi s tekmicami.«
Kakšno je splošno stanje v klubu?
J. Zajšek: »Tako kot povsod se tudi pri nas pozna kriza. Naše vodstvo se zares trudi, da zbere denar za normalno delovanje, s tem lahko obstanemo v ligi.«
David Breznik
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
»Želimo si več pozitivne energije«
Pred približno tremi meseci je prišlo do velikih sprememb v Nogometni šoli Poli Drava Ptuj, ki jo od takrat kot predsednik vodi Aleš Luci, medtem ko je strokovno vodstvo prevzel Franc Fridl. Oba se na svojih področjih trudita, da bi ptujskemu nogometu povrnila pozitivni predznak. Na tej poti se srečujeta z nekaterimi ovirami, ki sta jih pojasnila tudi na krajši novinarski konferenci.
Aleš Luci je med drugim izpostavil: »Kot novinec na področju nogometa poizkušam ptujskemu nogometu povrniti pozitivno ime. Povem vam, da je to izredno težko, saj v ljudeh prevladuje nekakšen negativi-zem. Mnogi so v tem obdobju čakali in spremljali ali bo naša članska ekipa igrala kvalitetno in bomo dosegali dobre rezultate. Nekako vidimo, da članska ekipa uspešno nastopa v Super ligi, ti uspehi po se tudi zrcalijo skozi povečano udeležbo v naši nogometni šoli. Ob vsem tem pa moram izpostaviti, da večkrat, ko se pojavim pri nekaterih naših možnih sponzorjih, mi ti odgovorijo, da gre za klub ali šolo, ki jo vodi nekdanji predsednik Robert Furjan, katerega ni v klubu že več let. Tukaj moram povedat,
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Luci in Franci Fridl sta predstavila aktualno dogajanje v NS Drava Ptuj.
da kompletno vodstvo, z mano na čelu, dela po svojih usmeritvah in po svojih zmožnostih. Franci Fridl je kot vodja šole in trener članske ekipe prinesel svež veter, kar se tudi vidi že po rezultatih. Mi smo šola, ki dela transparentno, zato želim, da tudi okolje o nas razmišlja bolj pozitivno, kot do sedaj.«
Trener članske ekipe in strokovni vodja NŠ Poli Drava Ptuj Franc Fridl je o delovanju šole dejal: »Tekmujejo s selekcijami U-6, U-7, U-8, U-9, U-10, U-11, U-12, U-14, dvema kadetskima ekipama in z mladinci.
Izpostavil bi možnost, ki smo jo ponudili staršem, da otroka nekaj krat pripeljejo na trening in se šele nato odločijo, ali bodo otroka vpisali v našo nogometno šolo. Trenutno imamo v šoli okrog 150 otrok, kar je zagotovo velik pogon, ki ga je potrebno organizirati in ga skozi treninge pravilno usmerjat.«
Ob delovanju šole in članske ekipe je bilo na novinarski konferenci izpostavljenih še nekaj tem, povezanih s ptujskim nogometom. Ena izmed bolj vročih je ta, da s člansko
ekipo že nekaj časa trenirata Nastja Čeh in Sead Zilič. Oba odlična nogometaša sta vodstvo in trenerja prosila za pomoč, saj želita v prihodnosti še igrati v tujini. Brez težav so se dogovorili za sodelovanje na treningih, s čimer bosta vsekakor v boljšem izhodiščnem položaju pri iskanju novega kluba, kot če bi trenirala sama.
Naslednja tema je bila povezana z napredovanjem iz Super ligo v 3. SNL vzhod, pri čemer so v klubu še zmeraj prepričani, da jim bo uspel v tej sezoni preboj v višji razred tekmovanja. Vse informacije o tekmovanjih in delovanju nogometne šole bodo kmalu dostopne tudi na novi spletni strani, ki bi naj pričela delovati v roku štirinajstih dni.
Omeniti velja tudi priprave na okroglo obletnico kluba: prihodnje leto bo namreč minilo natanko 80 let od začetka organiziranega igranja nogometa na Ptuju. Formiran je že poseben organizacijski odbor, ki bo prihodnje leto pripravil posebno proslavo, zbornik in razstavo, hkrati pa bodo odigrane različne tekme vseh generacij Drave.
David Breznik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Veliko zadetkov, manj presenečenj
Rezultati 1/8 finala Pokala MNZ Ptuj:
Grajena - Aha Emmi Bistrica 0:3, Zavrč - Videm 12:0, Podvinci Betonarna Kuhar - 1A avto Gerečja vas 3:4, NŠ Drava - Oplo-tnica 14:0, Bukovci - Boč Poljčane 1:2, Carrera Optyl Ormož - Tržec 4:0, Središče ob Dravi - Skorba 1:2, Hajdi-na - Rogoznica 1:3.
Rezultati 1/4 finala mladinskega pokala:
Hajdina Golgeter - Ormož 2:1, Zavrč Stojnci - Aluminij 0:6. Videm - NŠ Poli Drava (10. 10.), Aha Emmi Bistrica - Rogoznica (16. 10.).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši iz Gerečje vasi so iz pokalnega tekmovanja izločili Podvinčane.
Na tekmah osmine finala Pokala MNZ Ptuj je bilo doseženih veliko zadetkov, presenetili pa sta le ekipi Skorbe in Rogoznice. Svoje delo je rutinirano opravila ekipa Zavrča (12:0, 4 zadetke je dosegel Avguštin), ki je pod vodstvom novega trenerja Zlatka Gaborja igrala v sila mešani postavi. Zavrčani so že po 10. minutah vodili 5:0, ob polčasu pa že 10:0. Še bolj učinkovita je bila članska ekipa NŠ Drava, ki se je sprehodila do rekordne zmage 14:0 (3 zadetke je dal Wagner, po dva so dodali Nežmah, Fridl, Arsič in Horvat). Tretjeligaš Aha Emmi Bistrica je rutinirano 3:0 zmagal na Grajeni, medtem ko je superligaš iz Ormoža proti Tržcu zabeležil prvo letošnjo zmago. V neposrednih obračunih ekip iz Super lige sta bili uspešnejši ekipi 1A avta Gerečje vasi in Boča iz Poljčan.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - 1A AVTO GEREČJA VAS 3:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 Leben (16.), 1:1 Novak (17.), 1:2 Krajnc (23.), 1:3 Leben (62.), 2:3 Zagoršek (65.), 2:4 Hertiš (89.), 3:4 Petrovič (93.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Svržnjak, Šebela, Lah, Topolovec (od 66. Brumen K), Belšak (od 46. Petrovič R.), Novak, Brumen D., Simonič (od 46. Osterc), Požegar (od 61. Petrovič D.), Juršek (od 46. Zagoršek). Trener: Miran Ljubec
1A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Krajnc (od 66. Breg), Horvat, Saga-din, Debevec, Šešo, Vrabl. Leben (od 66. Hertiš). Rozman, Tominc (od 78. Šmigoc), Gavez; trener: Ivan Ornik Glede na kvaliteto ekip je bil prav
gotovo najbolj zanimiv par osmine finala obračun v Podvincih. Gostje so imeli v prvem polčasu več od igre, saj so jim domačini pustili preveč prostora. Prvi zadetek za 1A avto Gerečjo vas je po prodoru in neodločnosti podvinške
obrambe dosegel Leben, ki je z lobom premagal vratarja Osterca. Domačini so hitro izenačili, saj se je žoga po kotu odbila do Novaka, ki je zatresel mrežo. Kakšnih 70 gledalcev je v 23. minuti videlo po lepi akciji še drugi zadetek za goste, ko je iz obrata učinkovito zadel Krajnc.
V nadaljevanju so igralci Podvin-cev zaigrali bolje in pritiskali goste proti njihovim vratom. Odločilna in zelo sporna je bila 49. minuta, ko je glavni sodnik Mihelič pokazal neposredni rdeči karton Lahu, ki sploh ni storil prekrška. Sledilo je obdobje raztrgane igre na obeh straneh. Tretji zadetek za Gerečjo vas je po samostojnem prodoru dosegel Leben, hitro zatem je znižal Zagoršek. Za goste je v predzadnji minuti rednega dela Breg zadel vratnico, odbito žogo je v gol pospravil Hertiš. Nogometaši Podvincev so ob koncu tekme izid znižali, ko se je žoga po kotu odbila do Roberta Petroviča, ki je zadel za 3:4.
David Breznik
Član KK Ljutomer Janko Sagaj je nastopil na mednarodni dirkah v Budimpešti. S konjem Arrived Dream je na 1900 metrov osvojil 3. mesto (1:17,6).
NŠ
Nogomet • Liga U-14
REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Žalec 7:0, Mura 05 - NŠ Poli Drava 3:0, Šampion - Ljutomer 9:1, Pobrežje - Nissan Ferk Jare-nina 1:3, Farmtech Veržej - Maribor 0:3, Železničar - Krško 0:7, Robert Koren Dravograd - Rudar Velenje 1:4, Kovinar Tezno - Celje 0:10
11. KROG: Celje - Aluminij 3:3
1.	MARIBOR 10 9 1 0 68:3 28
2.	CELJE	11 9 1 1 62:14 28
3.	ALUMINIJ 11 8 3 0 53:6 27
4.	KRŠKO 10 7 0 3 37:15 21
5.	RUDAR VELENJE 10 6 2 2 41:10 20
6.	ŠAMPPION CELJE10 6 2 2 34:19 20
7.	MURA 05 10 6 1 3 38:8 19
8.	FARM. VERŽEJ 10 5 1 4 16:20 16
9.	POBREŽJE 10 4 1 5 19:19 13
10.	DRAVOGRAD 10 4 1 5 23:29 13
11.	F. DRAVOGRAD 10	4	1 5	12:22	13
12.	POLI DRAVA 10	2	2	6	13:23	8
13.	ŽALEC 10	2	0 8	15:38	6
14.	LJUTOMER 10	1	0 9	8:78	3
15.	KOV. TEZNO 10	0	1 9	5:60	1
16.	ŽELEZNIČAR 10	0	1 9	5:85	1
MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 3:0
(1:0)
ALUMINIJ - ŽALEC 7:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Petrovič (7.), 2:0 Krivec (12.), 3:0 Bohak (34.), 4:0 Panikvar (39.), 5:0 Elšnik (47.), 6:0 Panikvar (52.), 7:0 Petrovil (60.). CELJE - ALUMINIj 3:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Panikvar (3.), 1:1 Berk (6.), 2:1 Zdovc (36.), 2:2 Krivec (38.), 3:2 Zdovc (39.), 3:3 Panikvar (46.)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA 18.00: Olimpija - Mura 05, Luka Koper - Domžale; SOBOTA 18.30: Celje - Gorica; NEDELJA 15.00: Aluminij - Rudar Velenje, Triglav - Maribor
2.	SLOVENASKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - PETEK 20.00 Zavrč - Garmin Šenčur; SOBOTA 15.30: Krško - Šampion Celje, Dravinja Kostroj - Krka, Kalcer Radomlje -Šmartno 1928; NEDELJA 15.30: Bela krajina - Roltek Dob
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 7. KROGA - SOBOTA 16.00: Malečnik - Odranci, Čarda Martijanci - Tromejnik G Sukič, Avto Rajh Ljutomer - Kovinar Štore, Zreče - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA 10.30: Rakičan - Farmtech Veržej; NEDELJA 16.00: Grad - Aha EMMI Bistrica, Agroservis Beltinci - Koroška Dravograd
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
9. KROG: Aluminij - Gummi Miral Jarenina (sobota 15.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
9. KROG: Aluminij - Nissan Ferk Jarenina (sobota 13.00)
LIGA U-14
11. KROG: NŠ Poli Drava - Železničar (sobota 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
5. KROG: Rudar Škale - Dornava (nedelja 15.30)
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA 15.00: Boč Poljčane - Stojnci, Podvinci Betonarna Kuhar - Oplotnica, 1 A Avto Gerečja vas - Središče, Hajdina - NŠ Drava Ptuj; NEDELJA 15.00: Bukovci - Carrera Optyl Ormož
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 7. KROGA - SOBOTA ,15.00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Majšperk, Rogoznica - Tržec; NEDELJA 10.30: Videm - Apače, Lovrenc - Podvinci Agrocenter Ptuj; NEDELJA 15.00: Gorišnica
-	Markovci
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA 15.00: Pragersko -Zgornja Polskava, Podlehnik - Grajena, Spodnja Polskava - Hajdoše, Slovenja vas
-	Leskovec, Cirkulane - Makole
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 7. KROGA - PETEK 16,30: Apače - Hajdina, Pohorje Oplotnica -Boč, Cirkulane - Videm, Grajena - Dornava VETERANI 40
PARI 6. KROGA - PETEK 16.30: Lovrenc - Markovci, Zgornja Polskava - Podlehnik
Rokomet
1 A MOŠKA NLB LEASING LIGA
5. KROG: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (sobota 19.00)
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
2.	KROG: Šmartno - Moškanjci Gorišnica, Slovan - Velika Nedelja Carrera Optyl
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
3.	KROG: Arcont Radgona - Drava Ptuj (petek 18.30)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
3.	KROG: Ptuj - Edigs Mengeš (sobota 17.00)
3.	MOŠKA LIGA
2. KROG: Logatec - Šternmatik Cirkovce (sobota 10.00), Gorica
-	Šternmatik Cirkovce (sobota 16.00)
17. URHOV MEMORIAL
V nedeljo, 7. oktobra, bo v športni dvorani Center potekal tradicionalni, letos že 17. Urhov memorial (v spomin na tragično preminulega igralca Urha Straška). Gre za turnir v članski kategoriji (moški in ženske), začel se bo ob 10. uri.
Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m)
4.	KROG: Drava Deta Center - Radenska (sobota 17.30)
1. LIGA OTS MARIBOR
4. KROG: Drava Deta Center II. - Miklavž II. (petek 18.30)
V soboto kasaške dirke v Ljutomeru
Še zadnjič v letošnji kasaški sezoni bo KK Ljutomer pripravil kasaške dirke, tokrat že v soboto, 6. oktobra. V šestih točkah sporeda se bo predstavilo 58 konjev iz vseh slovenskih klubov. Najpomembnejša dirka bo finale grand prix Zürich na 2100 metrov, sicer pa štiri dirke na 1600 metrov dolgi stezi z avtostartom ter dirka, kjer bo start z vrvice.
DK, JM, NŠ,
Konjenistvo • Janko Sagaj 3. v Budimpešti
Športni napovednik
Ulična košarka - streetball
KOS ORGANIZIRA TRADICIONALNI TURNIR
Klub ormoških študentov v soboto, 6. oktobra, v športnem parku Mestna graba v Ormožu organizira tradicionalni turnir v ulični košarki ali streetballu. Prijave sprejemajo do 10. ure (ekipa 3+1), prijavni-na za ekipo znaša 10 evrov. Vsaka dobi bone za brezplačno hrano. Prijavite se lahko tudi na e-naslovu: dijaskasekcijakos@gmail.com ali na telefonski številki 031-751-166 (Nuša).
Igranje se bo začelo ob 11. uri, igra se 3 na 3, in sicer po pravilih Mestne grabe Ormož. Turnir bodo popestrili s tekmovanjem v metu trojk in tekmovanjem v metu s sredine igrišča. Zmagovalce čakajo lepe nagrade.
Za preostale obiskovalce: »all you can eat« 3,5 evra. Za odlično hrano (žar mojster Čoko) in pijačo bo poskrbljeno. Vabljeni!
TURNIR V ULIČNI KOŠARKI V SVETI ANI
Košarkarska sekcija ŠD Sveta Ana prireja turnir v ulični košarki, ki bo v soboto, 6. 10., ob 17 uri v telovadnici OŠ Sveta Ana. Prijavni-na za ekipo (3+1) znaša 20 evrov. Celoten izkupiček prijavnine bo razdeljen med najboljše tri ekipe (1. mesto 50 %, 2. mesto 30 %, 3. mesto 20 %).
Prijave in info: Gregor (041 282 327) in Marko (031 780 454) ali prek e-pošte: streetball.ana@gmail.com. Zbiranje prijav bo potekalo uro pred začetkom turnirja.
UK, JM
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
V dvoboju neporaženih boljše Ptujčanke
V vnaprej odigrani tekmi 4. kroga so ptujske kegljačice slavile še četrtič zapored. Tokrat so bile boljše od celjske ekipe, ki je doslej - podobno kot Ptujčanke - dosegla tri zmage. Končni izid je videti visok, vendar je bilo v dvoboju izjemno tesno, saj so domače igralke zmagale za le pet podrtih kegljev. S tem so si pridobile dve odločilni točki, sicer bi lahko gostje s Ptuja odnesle točko.
4. KROG: Drava Deta Center -Lanteks III. 6:2
3.	CERŠAK	3 2 0 1
4.	RUDAR	3 111
5.	GAŠPER KOROTAN 3 111
6.	NAFTA
7.	RADLJE
8.	KOMCEL
9.	RUŠE
0 1 1 0 1 1 0 0 2
3 0 0 3 0
1.	DRAVA DETA CENTER4 3 0 0
2.	LANTEKS III. 4 3 0 1
DRAVA DETA CENTER -LANTEKS III. 6:2 (3015- 3010)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 534, Krušič 549, Bombek Planine 474, Plajnšek 434, Kolar 515, Kramber-ger 504.
Danilo Klajnšek
Bovling • Podjetniška liga
VGP Drava še drugič prek 2900
Tudi v 3. krogu je treba izpostaviti dosežke ekipe VGP Drava, ki je skupno podrla kar 267 kegljev več kot naslednja ekipa Saška bar. Posledica tega je visoka zmaga proti ekipi Radio-Tednik, ki je korak s tekmeci držala le v uvodnih igrah. Vsi štirje igralci VGP Drava so se uvrstili med najboljšo deseterico kroga, kar je prvi dosežek te vrste v podjetniški ligi. Prav na vrhu seznama je Branko Kelenc, ki je najbližjega zasledovalca (Marka Šamprla) prehitel za natančno 99 kegljev.
Eden izmed derbijev kroga sta odigrali ekipi DaMoSS in MP Ptuj, daljšo pa so z minimalno zmago potegnili prvi. Na vrhu sta ekipi Tamesa in DaMoSS, ki sta doslej dosegli tri zmage. Saška je v tem tednu dosegla dve zmagi, saj je slavila tudi v zaostali tekmi 2. kroga.
Rezultati 3. kroga: Boxmark Team - Tames 1:7, Radio-Tednik Ptuj - VGP Drava 1:7, Saška bar - Talum 5:3, MP Ptuj, d. o. o. -DaMoSS 3:5, SKEI Ptuj - Mestna občina Ptuj 0:8. Prosta je bila ekipa Elektro Maribor. Rezultat zaostale tekme 2. kroga: Saška bar - Elektro Maribor 7:1.
1.	TAMES	3 2586 19 165,4
2.	DAMOSS 3 2547 19 160,3
3.	SAŠKA BAR 3 2659 15 166,9
4.	MP PTUJ, D. O. O. 3 2381 14 159,4
5.	VGP DRAVA 2 2926 13 183,4
6.	MESTNA O. PTUJ 3 2608 13 163,0
Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 839, 2. Marko Šamperl (Saška bar) 740, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 736, 4. Igor Vidovič (Tames) 705, 5. Blaž Ivanu-ša (VGP Drava) 700, 6. Joža Vaupotič (VGP Drava) 695, 7. Miran Purg (Talum) 694, 8. Franc Malek (VGP Drava) 692,
9.	Igor Gaber (MO Ptuj) 688,
10.	Bogdan Zelenik (Saška bar) 686.
7.	SKEI PTUJ	3	2232 7	138,1
8.	RADIO-TEDNIK	2	2479	6	162,1
9.	TALUM	3	2441	6	148,8
10.	BOXMARK TEAM	3	2173	5	131,3
11.	ELEKTRO MB	2	-	3	149,4
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 202,1, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 189,5, 3. Marko Šamperl (Saška bar) 184,3, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 183,6, 5. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 183, 6. Robert Šegula (Tames) 177,1, 7. Andrej Trunk (Tames) 175, 8. Joža Vaupotič (VGP Drava) 173,8, 9. Miran Purg (Talum) 173,5, 10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 173,1.
Razpored 4. kroga (ponedeljek, 8. 10.): ob 17.30: Tames - MP Ptuj, d. o. o.; ob 20.00: Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor, Mestna občina Ptuj - DaMoSS, Boxmark Team -Saška bar, VGP Drava - SKEI Ptuj. Prosta je ekipa Talum.
JM
Smučanje • Smučarski klub Ptuj
Smučarji s polnimi jadri v novo sezono
Čeprav o snegu in smučanju v tem trenutku razmišlja le malokdo, se v Smučarskem klubu Ptuj na novo sezono že intenzivno pripravljajo. Člani so se v soboto, 29. 9., zbrali v Podvincih, kjer so odigrali tradicionalni teniški turnir. Šlo je za začetno druženje, na katerem so izmenjali poglede glede dela v prihodnosti. Vsekakor je ena izmed glavnih novosti ta, da bo delo vodilo in usmerjalo novo vodstvo kluba, ki si želi sodelovanja z vsemi zainteresiranimi.
Prva želja je formirati ekipo izobraženih učiteljev smučanja, prek katerih bi smučarske veščine prenašali na mlajše. Pomembna novica je tudi ta, da bo konec oktobra odprtje novih klubskih prostorov ali infocentra (v neposredni bližini Saš bara), kjer bodo vsi ljubitelji smučanja našli informacije o smučarskih tečajih in vsem drugem glede smučanja in opreme.
Jože Mohorič
www.smucarski-klub-ptuj.si
SK Ptuj je s petkom, 5. 10., vzpostavil popolnoma prenovljeno spletno stran in facebook profil, prek katerih bodo vse ljubitelje smučanja obveščali o dogajanju in načrtovanih aktivnostih.
Rokomet • Mlajše kategorije
Fotografija zgoraj: Člani Smučarskega kluba Ptuj so se pred sezono zbrali na tradicionalnem teniškem turnirju v Podvincih.
Fotografija desno: Najboljša četverica na teniškem turnirju: Žan Horvat, Matic in Domen Stropnik, Matjaž Gojčič
KADETI
REZULTATI 3. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 34:31 (19:17), Slovenj Gradec -Gorenje Velenje 23:22 (12:9), Ar-cont Radgona - Drava Ptuj 28:32 (13:14), Velika Nedelja Carrera Optyl - HIB Libenau Graz 42:37 (22:20)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 3 0 6
2.	V. NEDELJA C. O. 2 2 0 0 4
3.	DRAVA PTUJ 3 2 0 1 4
4.	SLOVENJ GRADEC 3 2 0 1 4
5.	JERUZALEM ORMOŽ 2 10 12
6.	HIB LIBENAU 2 0 0 2 0
7.	ARCONT RADGONNA 2 0 0 2 0
8.	GORENJE VELENJE 3 0 0 3 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - HIB LIEBENAU GRAZ 42:37 (22:20)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kukovec, Šerod 8, Ozmec, Bombek 8, D. Jaušovec 1, M. Jau-šovec 1, Bokša 2, Preac, Hojžar 7, Marin 7, Kumer 8. Trener: Branko Bokša.
CELJE PL - JERUZALEM 34:31 (19:17)
JERUZALEM: Caf, T. Cvetko (20 obramb); Kolmančič 6 (1), G. Horvat, Šandor 2, D. Kociper, Žižek Cvetko 1, V. Lukman, Kosi 2, Štum-berger, R. Cvetko 19 (5), D. Ozmec, Topolovec 1.
Jeruzalemčki so zamudili izjemno priložnost za zmago v Ce-
Nogomet
Uspešna vrnitev
Znotraj ŠD Apače delujejo tudi nogometni veterani, ki nastopajo v veteranski ligi MNZ Ptuj +35. V tekmovanje so se znova vključili po enoletnem premoru. To leto so izkoristili za vnovično formiranje ekipe. »Naš cilj je rekreativno igranje nogometa, s tem je tesno povezano tudi druženje. Ekipo sestavlja 25 članov,« je dejal vodja ekipe Branko Šmigoc. Najstarejši član je Srečko Muršec, nekdanji uspešni nogometaš Aluminija.
Danilo Klajnšek
lju. Deset minut pred koncem so odlično igro v obrambi in odlične obrambe Tomaža Cvetka gostje kronali z vodstvom 27:24, žal pa ob tem zgrešili protinapad za +4. Kadetski reprezentant Jan Kastelic je bil na golu Celja na koncu tekme preprosto prevelika ovira za Ormo-žane. Pri gostih je Tomaž Cvetko zbral izjemnih 20 obramb, Rok Cvetko pa je dosegel kar 19 zadetkov in dokazal, da spada med naj-obetavnejše igralce letnika 1996 v Sloveniji.
STAREJŠI DEČKI A
VELIKI DERBI PRIPADEL OR-MOŽANOM: CELJE PL - JERUZALEM 36:38 (17:21)
JERUZALEM: Caf, Fekonja; Grabovac 1, Plavec 5, Ulaga 2, G. Horvat 6 (2), Luci, Lukner, Žižek Cvetko 12, Kosi 9 (1), D. Ozmec 3, Zidarič, M. Hebar.
Derbi je upravičil svoj naziv, saj so gledalci lahko videli lepo rokometno predstavo, v kateri je padlo kar 74 zadetkov. Pri Ormožu se je poznala odsotnost obolelega Mihe Kavčiča, ki je eden izmed najvažnejših koleščkov v ekipi Jeruzalema. Prednost v 1. polčasu je tudi že znašala +6 (20:14), vendar so z nepotrebnimi napakami gostje »vrnili« Celjane v igro. V nadaljevanju so Jeruzalemčki znova večkrat vodili za šest točk, nazadnje pri izidu 29:23.
STAREJŠI DEČKI B
VIDEN NAPREDEK V IGRI, A ŽAL PREMALO ZA USPEH V CELJU: CELJE PL - JERUZALEM 29:25 (11:15)
JERUZALEM: Rizman; Škor-janec, Voljč 1, Jovanovič 1, Ž. Kociper, Ciglar 5 (1), Niedorfer 5, Štrucl, Šoštarič 2, M. Hebar 5 (1), Zidarič 6.
Letnike 1999 najbolj muči prehod pri žogi iz velikosti 1 na velikost številka 2 in pa podaljšanje igre s 40 na 50 minut. Če bi se tekmi v Velenju in Celju igrali 40 minut, bi Ormožani dobili obe. V 1. polčasu smo videli čvrsto igro Jeru-zalemčkov v obrambi, na golu je bil odličen Rene Rizman in Ormožani so na odmor odšli s štirimi zadetki prednosti (15:11). V 2. polčasu so gostje še vodili 19:15 in zadnjič v 40. minuti 21:20. Nato je prišel mrk in Celjani so povedli s 27:23. Kljub porazu je bil v igri Jeruza-lemčkov viden napredek in dokaz, da se splača na treningih marljivo delati. Ko se vrnejo še vsi poškodovani igralci, bo ekipa najmočnejša takrat, ko bo to najbolj potrebno, in sicer v polfinalu.
MLAJŠI DEČKI A
REZULTATI 1. KROGA: Arcont
Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 15:20 (6:9), Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož 25:14 (13:7), Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 23:11 (13:8)
ARCONT RADGONA - RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 15:20 (6:9)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kosi, Kovačec, Ozmec, Šošter, N. Toplak 5, Ž. Toplak, Anderlič, Majcen 4, Slana, Kuhar 11, Kovačec. Trener: Davorin Kovačec.
GORENJE - JERUZALEM 25:14 (13:7)
JERUZALEM: Firšt Šeruga, G. Cvetko; Ivanuša, P. Ozmec, B. Za-dravec 2, Vrankovečki, G. Hebar 2, T. Šulek 2, Munda 2, Notersberg 2 (1), U. Horvat, Sovič, Torič 4.
Letniki 2000 so razočarali v Velenju in doživeli pravi polom. Če fantje ne bodo zavihali rokavov na treningih, se jim bo to zgodilo še večkrat.
MLAJŠI DEČKI B
NAJVEČJE PRESENEČENJE DNEVA: GORENJE - JERUZALEM 14:19 (7:7)
JERUZALEM: G. Cvetko; U. Horvat, Sovič 7, Perger 3, Herga, Torič 6, J. Lukman 1, Trstenjak 2.
Letniki 2001 so v Velenje odpotovali v želji, da se prikažejo v čim lepši luči in da čim dražje prodajo kožo, na koncu pa so v Ormož prinesli prvi dve točki v prvenstvu. Zmaga v Rdeči dvorani bi morala Jeruzalemčkom dati še večji zagon za marljivo treniranje. V 2. krogu Ormožane v soboto, 6. oktobra, ob 10.00 na Hardeku čaka tekma proti ptujski Dravi.
ku, dk
/
Kuharski nasveti
Juhe in jušne zakuhe
V nedeljo navadno skuhamo dobro juho. Med osnovne mesne juhe spada bujon, pri kateri vse sestavine počasi kuhamo. Bujon imenujemo posebej čisto mesno juho, ki je narejena iz ene vrste mesa s kostmi, južne zelenjave, začimb, ki jim izpopolnjujejo vonj in okus. Če te juhe pripravljamo za praznike, jih skuhamo iz posebej izbranih sestavin. Če želimo res močno juho, jo pripravimo iz dvojne količine mesa in jo imenujemo consomme ali krepka juha.
Pri nas dobro mesno juho še vedno redko izboljšamo z belim burgundcem, madeiro ali konjakom. Krepke juhe so tako močne, da jih lahko ponudimo brez jušnih vložkov ali zakuh. Ne glede na to, iz katere vrste mesa jih pripravljamo, jih lahko ponudimo vroče ali hladne; če zadnje, jim popolnoma odstranimo maščobo. Dobro čisto juho lahko ponudimo tudi tako, da v skodelico damo opečen ali popražen kos kruha, nanj previdno zlomimo jajce in čez prelijemo vrelo čisto juho.
Dandanes vedno pogosteje pripravljamo kremne juhe. Tako so posebno okusne fižo-lova, beluševa, brokolijeva, cve-tačna, korenjeva pa iz blitve in podobne fine zelenjave. Za vse kremne juhe je značilno, da jih pretlačimo ter nosijo ime po vrsti zelenjave, iz katere jih pripravimo, po jušnem vložku ali zakuhi. Za vse tudi velja, da jih preprosto pripravimo in da so lahko tudi samostojne jedi, na koncu pa jim okus izboljšamo s kislo smetano.
Vse kremne juhe iz zelenjave pripravljamo tako, da najprej na malo maščobe prepra-žimo manjšo količino sesekljane čebule, dodamo malo narezane jušne zelenjave, kot so por, korenje, česen, zelena, jo rahlo prepražimo, pomokamo in zalijemo z vodo ali poljubno
Mesna juha z zdrobovimi cmočki
mesno juho. Nato dodamo več zelenjave, po kateri bo kremna juha imela okus in ime. Začinimo s soljo, lovorom, po želji popramo in kuhamo tako dolgo, da zelenjava razpade. Nato juho pretlačimo, jo znova zavremo in tik pred serviranjem vanjo vlijemo kislo smetano. Da se ta ne sesiri, jo gladko premešamo s šibo, nato pa ji dodamo zajemalko vroče juhe, prav tako premešamo in nato vlijemo kislo smetano v juho. Potem ko smo juho izboljšali s smetano, ne sme spet zavreti.
Juhe lahko pripravimo tudi iz ene vrste rib ali mešanice rib, lahko pripravimo tudi čiste ribje juhe, takrat v njih zakuhamo fine jušne zakuhe, pripravimo rakovo kremno juho ali juho iz škampovih
repkov in drugih morskih sadežev. Juho iz škampovih repkov naredimo tako, da skuhamo najprej čisto ribjo juho z veliko jušne zelenjave. Naredimo jo lahko iz poljubih celih rib, ki smo jih filirali, in slabše dele, ki so nam ostali, uporabimo za čisto juho.
Kuhamo jo slabo uro, zraven soli, celega popra in lovora dodamo tudi krhelj limone ali malo belega vina. Čisto ribjo juho vedno precedimo čez fina cedila ali celo kuhinjsko krpo, da popolnoma odstranimo kosti. Če imamo majhne repke škampov, jih cele tik pred serviranjem zakuhamo v ribjo juho in pustimo, da juha vre 2 do 3 minute. Pri večjih škampovih repkih bi te lahko narezali na ne predebele kolo-
barje in jih prav tako zakuhali v ribjo juho. Še za bolj zahtevne goste pa lahko naredimo škampove žličnike in jih prav tako zakuhamo v juho.
Če raje kuhate čiste juhe, si pripravite bolj zanimivo ju-šno zakuho ali vložek. Jušno zakuho imenujemo na primer žličnike, cmoke, drobne testenine, kaše in drugo, kar zahteva kuhanje, južni vložki pa so opečene kruhove kocke, profiteroli, jajčni sir ali royal, ocvrti grah in podobni vložki, ki zahtevajo pečenje, praženje ali cvrenje.
Za čiste juhe si preprosto pripravimo opečene kruhove kocke s parmezanom, ki jih pripravimo tako, da toast narežemo na majhne kocke, vsako povaljamo v razžvrkljanih jajcih, nato po njih rahlo potre-semo sir in znova povaljamo v jajcih ter jih na hitro ocvre-mo v vroči maščobi. Ocvrte tik pred serviranjem damo v juho.
Lahko naredimo tudi jajčni sir ali royal. Pripravimo ga tako, vzamemo enako količino mleka ali smetane, lahko tudi mešanico mleka in kisle smetane, in enako količino jajc oziroma en lonček mleka in en lonček jajc brez lupine. Jajca in mleko damo v posodo, rahlo solimo in s šibo dobro premešamo. Po želji lahko dodamo še narezani drobnjak, sir, zelenjavo ali koščke kuhanega mesa. Dno posode obložimo s folijo, vanjo vlijemo pripravljeno zmes in posodo pokrijemo, lahko prav tako s folijo. Posodo postavimo v drugo posodo z vodo in počasi kuhamo 20 minut. Še topli jajčni sir damo na desko, odstranimo papir in pustimo, da se ohladi. Ohlajenega narežemo na poljubne oblike in tik pred serviranjem dodamo v vrelo čisto juho.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Siva mrena pri kužkih
Lastniki starejših kužkov pogosto postanejo zelo nesrečni in zaskrbljeni, ko opazijo v očeh psa siv lesk oziroma sivino v središču oči. Še huje je, če se kuža začne nenadoma zaletavati v ovire, v pohištvo v stanovanju in postane zelo dvomljiv pri gibanju na prostem. Ta sivina v očeh je siva mrena, tiha in pogosta spremljevalka zrelih pasjih let.
Siva mrena oziroma strokovno imenovana katarakta je pri psih ena izmed najpogostejših težav, ki v starosti prizadenejo oči. Ime siva mrena je dobila
zato, ker se v očeh pojavi sivina v središču oči. Vzrok je očesna leča, ki postaja motna in modro sive barve ter zaradi tega slabše prepustna za sve-
Foto: Emil Senear
tlobo. Za to je precej vzrokov, predvsem genetski faktor, presnovne bolezni, kot je sladkorna, in druga bolezenska stanja, ki privedejo do slabše prekr-vavitve v očesu in posledično katarakte. Zaradi motne leče svetloba težje pride do mrežnice in pojavijo se motnje v vidu živali. Lastniki nenadoma presenečeni ugotovijo, da se kuža zaleti na primer v stol ali mizo in da je negotov, če mu sonce sveti naravnost v oči. Vid se praviloma slabša postopoma, le pri zelo močni sladkorni bolezni lahko žival v kratkem času oslepi. Slabši vid psi kompenzirajo z vonjem in sluhom, tako da v domačem okolju živijo povsem normalno. Le pri tistih, ki oslepijo v zelo kratkem času, se pojavi zmedenost, zaletavanje v predmete v stanovanju in posledično vznemirjenost živali z nemirom, pospešenim dihanjem in nervozo. Kužki, ki živijo v tesnem stiku v stanovanjih ali hišah in imajo sivo mreno, so na boljšem kot vrstniki, ki so za ograjo na dvoriščih, boksih ali verigah. Praviloma popolnoma oslepijo le redki psi, najpogosteje gre za bolj ali manj poslabšan vid, odvisno od stopnje zamotnjenosti leče.
Siva mrena se lahko pozdravi samo z operacijo, ki pa je v
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nasprotju z operacijo pri ljudeh tvegana, predvsem zaradi pogoste pretirane aktivnosti po posegu, ko je potrebno mirovanje, kar pri živalih težko dosežemo. Lastnikom svetujem, da se za operacijo odločijo le pri popolni slepoti živali. Kužki le redko oslepijo popolnoma, še vedno zaznavajo sence in predmete pred sabo in se v povezavi s sluhom in vonjem odlično znajdejo v okolici, kjer živijo. Preventivno pa lahko vplivamo na potek nastajanja in intenziviranja sive mrene z ustrezno vitaminsko podporo živali in spremljanju ter hitri diagnostiki morebitnih bolezni, predvsem presnovnih, pri katerih prednjači sladkorna. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Posebnosti pri negi mladega vina letnika 2012
Kot smo že zapisali julija, bo letošnji letnik vina spet odličen. To smo nekako sklenili na podlagi optimalnih vremenskih razmer za razvoj trte. Narava nas je res presenetila, saj so že v prvi dekadi septembra nekatere sorte presegle prag vrhunske kakovosti. Takšni letniki pa zahtevajo od kletarja, da se maksimalno potrudi v kleti. Končno oceno letnika pa bodo vsekakor dala ocenjevanja vin.
Katere posebnosti in težave zasledimo letos
1.	Letos imamo znova izražene vinske barve, to je zaradi veliko sončnih dni, zlasti v avgustu in septembru, ter zdravega grozdja. Barva vina odlikuje tudi posamezno sorto in te so lahko izražene ali manj izražene. Izraženo vinsko barvo dobimo pri maceriranih vinih.
2.	Prehitro dozorevanje grozdja v zadnjih letih povzroča visoko stopnjo sladkorja, nižjo kislino in manjšo količino skupnega ekstrakta. To se odraža v preveč alkoholu, pomanjkanju svežine in ne tipičnosti naših vin. Zato je bila smiselna korekcija kislin že v moštih, da zagotovimo optimalno delovanje kvasovk in preprečimo pretirano delovanje bakterij (pH).
3.	Pri vinih, kjer nismo mogli uravnavati temperature v času fer-mentacije in pri nižjih vsebnosti kislin ter višje vrednosti pH, priporočamo hiter prvi pretok, saj je delovanje bakterij močnejše (razpad kislin, pojav hlapnih kislin).
4.	Pretoki naj bodo usmerjeni na naše cilje in zahteve posamezne sorte. Aromatične sorte zahtevajo brezzračne pretoke (priporočamo uporabo suhega leda) in nekoliko višje žveplanje. Zaradi višje vrednosti pH je tudi večja potreba po žveplu, vendar ne na pamet, dožveplamo le na podlagi analize. Pri popolnoma zdravem grozdju, čistem razsluzu, kontrolirani fermentaciji lahko vina odležijo na drožeh tudi do dva mesca. Seveda ob dvigovanju droži in nenehni organoleptični kontroli.
5.	Zasledimo tudi že težave z bekserji ali vonj in okus po zelenjavi, česnu, gumi ali gnilih jajcih. V takšnem primeru mora kletar čim prej ukrepati s pretokom in morebitnim dodatkom enološkega sredstva (antibekser). To napako lahko pričakujemo pri vzorcih vina, pri katerih vinogradniki niso opravili razsluzevanja oziroma pretoka po 24 urah. Pa tudi pri vinih, kjer smo prežveplali mošt, in pri nepravilnem žveplanju mladega vina.
6.	Pri številnih vinogradnikih še vino ni odvrelo, kar je lahko posledica visokih sladkornih stopenj, nismo dodali kakovostnega vrelne-ga nastavka in nismo dodajali hrane za kvasovke. Vemo, da je bila suša v številnih nasadih in so letošnji mošti siromašni z dušikovimi spojinami (proste aminokisline). Mnogi opravijo razsluzevanje, pa ne dodajo vrelnega nastavka. V tem primeru vsekakor priporočamo dodatek selekcioniranih kvasovk, ki so sposobne fermentirati v težjih razmerah, smiselna pa je tudi dekantacija (pretok iz grobih droži, brez žvepla in minimalna prisotnost kisika - uporaba suhega leda).
Priporočamo spremljanje poteka fermentacije in se za ukrep odločimo le v primeru zastoja fermentacije (sladkor ne pada več tri dni), sicer zadostuje že manjše mešanje.
7.	Pojavljajo se tudi nečisti vonji in nevinski priokusi (etilacetat ...), ki so posledica nezdravega grozdja (poškodbe od insektov) in mikrobioloških delovanj. V tem primeru priporočamo hiter prvi pretok in dodatek ustreznih enoloških sredstev za čiščenje in bistrenje mladega vina.
8.	Harmonizacija vin. Letošnji letnik bo vsekakor primeren za pridelavo suhih vin, le v primeru visokih sladkornih stopenj morda polsuha. Prvi pretok opravimo po končani fermentaciji čim prej, nato mlado vino pustimo na finih drožeh in z ne previsokim žveplom, med 25 in 35 mg prostega žvepla, ker tako dobimo bolj stabilna vina z izraženo sadno aromo. V letošnjem letniku lahko izjemoma tudi korigiramo vinsko kislino. Za to se odločimo po analizi in praktičnem testu, ne na pamet.
9.	Vrtenje vina na drožeh. Pri negi vina ločujemo grobe in fine droži. Grobe so nevarne za kakovost vina, zato jih je smiselno čim prej odstraniti s pretokom. Za fine pa ocenjujejo, da po fermentaciji ostane od 30 do 100 g kvasovk/L. To je pomemben vir polisahari-dov, manoproteinov, estrov, kar se pozneje potencira v aromi, vonju in okusu vina, seveda ob predpostavki, da so droži zdrave. Če se odločimo za mešanje na drožeh, moramo paziti, da ob tem ne pride zrak v vino (smiselna je uporaba suhega ledu). Mešanje opravljamo prvih 14 dni na vsake tri dni, pozneje postopoma enkrat tedensko, enkrat mesečno. Pri vinih z nizkim pH in pri suhih vinih je dovolj 20 mg prostega žvepla, pri aromatičnih in z ostankom nepovretega sladkorja pa nekoliko več (35 mg), pri čemer ne smemo pretiravati. Pri mešanju vina na drožeh je pomembno, da imamo zdrave droži in ne obremenjene z enološkimi sredstvi (bentonit, želatina ...). Letos bo smiselno končati vrtenje na drožeh prej kot lani, odločimo se na podlagi pokušenj. Zdrave fine droži pa lahko uporabimo za čiščenje preostalih vin (stara, oksidirana, prisotnost rahlega etilacetata ...).
Vina, ki jih bomo potrebovali naslednje leto junija in pozneje, lahko brez skrbi pustimo obležati na finih drožeh do maja, opravimo samo še vmesni pretok ter uporabimo bentonit pred filtracijo vina.
Glede na pokušnje lahko z veseljem sklenemo, da se rojevajo odlična vina. Kakšna vina nas čakajo, pa že nestrpno pričakujemo ob prvih delovnih pokušnjah.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Nagradno turistično vprašanje
Ptujski avtokamp peti med večjimi avtokampi
Po začasnih podatkih Statističnega urada RS je bilo v prvih osmih mesecih letos za 1,3 odstotka več prihodov in za 1,4 odstotka več prenočitev turistov kot v enakem obdobju lani. Prihodov tujih turistov je bilo več za 6,1, prenočitev pa za 5,6 odstotka.
Domačih turistov je bilo v tem obdobju manj za 2,3 odstotka, prenočitev pa kar za 4,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Saldo plačilne bilance iz naslova turizma v prvih sedmih mesecih letos znaša milijardo 97 milijonov evrov, lani v enakem obdobju je znašal dobrih 670 milijonov. V svetovnem turizmu Evropa še naprej ostaja najbolj obiskana turistična destinacija. V prvem polletju letos jo je v povprečju obiskalo za štiri odstotke več turistov kot v enakem obdobju leta 2011, Slovenijo je v tem obdobju obiskalo za 5,5 odstotka več turistov. S ključnega slovenskega turističnega trga, Nemčije, je Slovenijo v prvih osmih mesecih letos obiskalo za 8,5 odstotka več turistov kot lani. V slovenskih naravnih zdraviliščih so v osmih mesecih letošnjega leta zaznali za 6 odstotkov več tujih prenočitev in za 6 odstotkov manj domačih gostov.
Svetovni dan turizma je letos potekal pod geslom »Turizem in trajnostna energija: gonilna sila trajnostnega razvoja«. Ključno sporočilo je uporaba trajnostnih oblik energije v turizmu. V Sloveniji je delež energije iz obnovljivih virov v letu 2010 znašal 15 odstotkov. Med temi prevladujeta les in druga trdna biomasa, narašča pa delež hidroenergije, bioplinov, geo-termalne energije in sončne energije. Približno 40 odstotkov energije hotelov je električna energija, 60 odstotkov pa zemeljski plin in kurilno olje. Petinsedemdeset odstotkov te energije se porabi za ogrevanje prostorov
Foto: Črtomir Goznik
mesto. V letošnjem ocenjevanju so slovenski in hrvaški kampi, v ocenjevanje jih je bilo vključenih 200, prejeli 41.600 glasov, lani pa 20.000.
Od predzadnjega nagradnega turističnega vprašanja nagrado prejme Sonja Erlač, Zabovci 101, Markovci, ki je pravilno odgovorila, da je letošnji svetovni dan turizma, 27. september, potekal pod geslom »Turizem in traj-nostna energija: gonilna sila trajno-stnega razvoja«. Danes pa vas sprašujemo, koliko turistov na leto obišče ptujski grad: a) 30.000 do 40.000, b) 40.000 do 50.000 in c) 50.000 do 60.000. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 12. oktobra.
Ptujski avtokamp, v katerem je 120 prostorov za kampiranje, je od letos bogatejši za prvo slovensko vinsko vas.
in vode, za prezračevanje in hlajenje ter osvetlitev. To so področja, na katerih lahko hoteli močno izboljšajo energetsko učinkovitost, tudi z majhnimi vlaganji. Bogastvo geotermalne vode v nekaterih predelih Slovenije omogoča njeno uporabo pri ogrevanju hotelskih prostorov. Turističnim podjetjem so na voljo številne rešitve na energetskem področju, nekatere so nastale tudi v projektu Svetovne turistične organizacije, sporočajo z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
V Termah Ptuj prvega oktobra še
niso imeli novega izvršnega direktorja, potem ko je to delovno mesto zapustil dozdajšnji Andrej Klasinc. Ta je posle predal direktorici hotela Primus Mileni Mojzeš. Zadnje dni septembra pa se je sklenilo tudi letošnje ocenjevanje slovenskih in hrvaških kampov v kategoriji manjših in večjih kampov. Med manjšimi je največ glasov prejel kamp Trenta na Soči, med večjimi pa kamp Terme Čatež. Avtokamp Term Ptuj, v katerem je 120 prostorov za kampiranje in ki je od letos bogatejši za prvo slovensko vinsko vas, se je med večjimi uvrstil na odlično peto
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko turistov na leto obišče ptujski grad?
a)	30.000 do 40.000
b)	40.000 do 50.000
c)	50.000 do 60.000
Ime in priimek:______________
Naslov:__________________
Davčna številka:

Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Rožica
Vprašanje: Prosim, da ne objavite mojega pisma. (Pismo je vezano na zanositev; op. avt.)
Odgovor: Spoštovana Rožica, vaša življenjska energija je rožnate barve in od nekdaj ste pravi sonček. Trenutno ste v prelomnih časih življenja. Po eni strani ste obremenjeni s preteklostjo, s tistim, kar ste doživeli in tako ali drugače predali. Po astrološki karti trenutka vprašanja je jasno nakazano, da ste obremenjeni s tem, kar vam bo prinesla prihodnost. Seveda trenutno niste v preprostem položaju in je zelo težko, kajti vaše hrepenenje je močno. A leta še ni konec in prepričan sem, da se bodo stvari uredile v vašo korist. Resnica se skriva v tem, da je pod vprašajem vaša vera in da morate imeti močno upanje. Življenje vedno prinese kaj dobrega in odnese tisto, kar je slabo. Po zvezdnih namigih boste postali mati in s tem doživeli pravi blagoslov. Stvar se očitno odvija po veliko bolj
zahtevni poti, kot bi bilo pričakovati. Od nekdaj vas vodita močna vera in pogum. Prav omenjeno je na preizkušnji in morate se veliko bolj potruditi. Odstraniti je treba temne misli in zaupati v dobro in plemenito, kajti tako najde človek moč in voljo. Preizkušnje so sestavni del življenja in pozitivno je, da se stvari uredijo počasi in korak za korakom. Pretirana pričakovanja niso spodbudna, ampak nujno je, da se stvari začnejo dogajati. Pomembno je, da verjamete vase in da veste, da ste na pravi poti. Zdravstveno se bodo stvari počasi uredile in prišel bo tudi dan, ko se vam bo nasmehnila sreča. Graditi je treba s svetle plati. Kmalu vas čaka novost na delovnem me-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
stu in od tedaj bo bolje. Astrološka karta pripoveduje tudi o tem, da morate v življenju znati usmeriti energijo in narediti tudi prerez, kdo potrebuje vašo pomoč. Glede na to, da ste ženska, imate v sebi razvito intuicijo in bi bil že čas, da se poslušate. Od časa do časa preveč verjamete v lastno nemoč in pomoč lahko dobite na vsakem koraku. Pred tem je pravilno, da so vaše misli plemenite. Bolj se morate povezati s srčnim izvoljencem, kajti ljubezen je večna in prinaša modrost ter učenost. Imejte se radi in zaupajte v življenje!
Šifra: Bolečina
Vprašanje: Bolečina, ki jo nosim v srcu, je postala neznosna. Povzpela se je nad razum. Kako naprej? Prosim, pokažite mi pot iz te neodločnosti.
Odgovor: Iz karte trenutka
vprašanja je jasno razbrati, da ste v življenju naredili veliko dobrega. Seveda so razpotja usode zelo različna in številni življenjski položaji prinesejo tudi kaj slabega in posledično bolečino. Najtežje so tiste, ki jih posameznik nosi v srcu. To tudi sami veste in ravno zaradi tega ste bili pripravljeni pisati to pismo. Pa vendarle se morate vprašati, kaj vas tako boli in zakaj. Kajti jasno nakazano je, da ste bolečino preprosto potlačili in nočete razmišljati o tistem, kar je prav. Pravo in temeljno pravilo je, da si jasno in glasno postavite meje in pravila igra. Na položaj morate pogledati z logičnega vidika.
Priznati morate tudi določene objektivne okoliščine in izbrati zlato sredino. Drugo pomembno pravilo je, da znate položaj razrešiti do tiste meje, ki vam je sprejemljiva. Zapišite si svoje občutke in verjemite, da vam bo tako veliko lažje, najti morate tudi moč in energijo v sebi in skozi to se vam bo odprla prava pot. Zavedati se morate, da je ranjeno srce nesrečno in da tako nikoli ne najdete tiste prave motivacije in napredka. In še tretje pravilo, ki je najpomembnejše: odpuščanje. To je dar, ki je dan slehernemu in prinese pravi blagoslov. Slabe reči je treba v življenju pozabiti in vsak trenutek je lahko pravi blagoslov. Spoštovana bralka, ko boste omejeno naredili, se bodo stvari začele s svetlobno
Duševno zdravje
Zlorabljanje otrok
Marijo zanimajo značilnosti staršev, ki zlorabljajo svoje otroke, o tem ste namreč pisali zadnjič.
Številni ljudje, ki zlorabljajo druge, so osamljeni, nesrečni, zaskrbljeni, jezni in agresivni. Nagnjeni so k nizkemu samospoštovanju, slabo nadzirajo lastno vedenje in imajo manj razvite sposobnosti spoprijemanja s stresom. Približno tretjina staršev, ki zlorabljajo otroke, je bila prav tako zlorabljena v svoji mladosti.
V nasprotju z neskrbnimi starši, ki se nagibajo k temu, da so ravnodušni, nesposobni, neodgovorni ali čustveno zadržani, se tisti, ki zlorabljajo otroka (oziroma so nasilni do njega), pretirano ukvarjajo z njim. Ker so bili sami pogosto brez dobrega starševskega vodstva, jih moti vedenje, ki se večini zdi normalno.
Nasilje se morda začne, ko starši, ki so že tako ali tako nestrpni, depresivni ali sovražni, poskušajo otroka telesno nadzirati, vendar izgubijo nadzor nad sabo, kar se konča s stresanjem ali pretepanjem otroka. Kadar dobijo starši, ki so imeli težavno otroštvo in imajo slabo mnenje o sebi ter se težko spoprimejo z negativnimi čustvi, potomce, ki so še posebno naporni in potrebujejo veliko pozornosti, ki veliko jokajo ali se ne odzivajo hitro, se verjetnost zlorabe poveča.
Starši, ki to počnejo, imajo velike težave v zakonu in telesno obračunavajo drug z drugim. Njihova gospodinjstva so neorganizirana in doživijo več pretresov kot druge družine.
Mnogi se osamijo od drugih, zato se v stresnem obdobju nimajo na koga obrniti, nikogar ni, ki bi vedel, kaj se dogaja v družini.
Mag. Bojan Šinko
hitrostjo odvijati v vašo korist. Vaša naloga je v osnovi zelo zahtevna, toda ker ste močna ženska, jo boste opravili. Res je, da ste pričakovali drugačen odgovor, in prav vesel bi bil vašega odziva. Prijetnosti se bodo nadaljevale in kmalu
boste našli v sebi svežo energijo. Tako boste zastavljenim nalogam v celoti kos. Želim vam veliko lepih drobnih trenutkov! Srečno!
Obiščete me lahko na spletni strani:^ www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Slo glasbene novice
Poletje, ki ga je Vili Resnik preživel večinoma na odrih in ob urejanju okolice svoje nove hiše v Vipavski dolini, je minilo in prineslo tudi sveže glasbene sadove. Vili je namreč poletne mesece preživel delovno in zelo aktivno. Na enem od številnih piknikov, ki jih je obiskal, je po nekaj letih spet srečal prijatelja Cveta Polaka. Glasbenika sta se v smehu spominjala let, ko sta kot dolgolasca in v usnju zažigala na vseh večjih slovenskih glasbenih odrih. Med obujanjem spominov je padla ideja o vnovičnem sodelovanju. Cveto je tako za Vilija napisal energično skladbo, ki jo je mojstrsko ubesedil Leon Oblak. In zgodila se je skladba Se zgodi, ki kot nekakšen glasbeni časovni stroj prijatelja popelje nazaj v čas, v obdobje, ko je bila slovenska glasba kraljica na vseh odrih po državi, ko so se ljudje družili in zabavali ob bučnih ritmih slovenskega rocka in ko so imele tudi radijske in televizijske postaje posluh za domačo avtorsko glasbo.
•kick
LeeLooJamais bodo to soboto po dolgem času nastopili v Brežicah, in to ne v klasični, ampak v posebni, akustični izvedbi s povečano zasedbo glasbenikov. Večer bo namenjen predvsem njihovim oboževalcem, saj po koncertu sledi 'after party' z didžejem in druženje s člani skupine. LeeLooJamais na področju urbane glasbe navdušujejo že vrsto let. Širši javnosti so se prvič predstavili leta 2001, ko je skupina debitirala z albumom Pod vplivom. Njihov najnovejši album Excuse My Imagination pa prinaša nov zvok, saj se plošča usmerja v moderne, organske zvoke z elektronskimi izleti in pridihom osemdesetih.
MZ
DJ" 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1.	predlog: GAME OVER - NE OBUPAJ
2.	predlog: ANJA BAŠ - KAJ JE Z MANO 3. predlog: NIKKA - SKRIVNOST
4. predlog: VILI RESNIK - SE ZGODI 5. predlog: KATARINA MALA - ZGORAJ BREZ 6. predlog: NINA PUŠLAR&STIŠKI KVARTET - KDO ŠE VERJAME
7. predlog: LEA SIRK - ČUDOVIT JE SVET 8. predlog: MANCA ŠPIK - LJUBEZENSKA PUŠČICA 9. predlog: NUŠA DERENDA&MARKO VOZELJ - NAJ NAMA SODI LE NEBO 10. predlog: OMAR NABER - SEDI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Narat in Konec sveta vedno prideta nenapovedano
Kantavtor Boštjan Narat je letos spomladi izdal album z naslovom Konec sveta vedno pride nenapovedano. Album je v sodelovanju z Glasbeno zadrugo Celinka izšel pri založbi Pivec, 8. maja pa je odrsko premiero doživel v Katedrali Kina Šiška.
Naslovna skladba albuma je nedavno dobila tudi vizualno podobo. Videospot je delo Ivi-ana Kana Mujezinoviča in Marka Brdarja. Spot je sestavljen iz fotografij, ki so nastale v času priprave ovitka, in pomeni stilsko nadaljevanje grafične podobe plošče.
Izjemen glasbenik, filozof, vodja skupine Katalena in kantavtor Boštjan Narat z najnovejšim albumom tako znova z velikimi črkami zapisuje svojo pomembno vlogo v slovenskem glasbenem prostoru. Pri novem kantavtorskem projektu združuje moči z izkušenimi in preizkušenimi glasbenimi sopotniki: članom skupine Melodram Matevžem Ko-lencem, ki se podpisuje pod aranžmaje, električne kitare in
Foto: Ivian Kan Mujezinovic
Boštjan Narat bo najnovejši glasbeni izdelek konec novembra predstavil tudi na Ptuju.
bas, klaviaturistko Polono Ja-nežič, prvo violino slovenske glasbene scene Jeleno Ždrale ter bobnarjem in tolkalistom skupin Brina, Hamlet express, Mildreds in Los Hermanos muy simpaticos Blažem Celar-cem. Pesmi, ki so nastajale v zadnjem letu in ki jih (vsaj nekatere) redni obiskovalci Nara-tovih kantavtorskih koncertov že poznajo, tako pridobivajo novo, svežo in predvsem za prostor, v katerem nastajajo, netipično podobo, ki je v obliki albuma Konec sveta vedno pride nenapovedano javnosti na voljo od maja 2012. V času po izidu plošče je Narat sodeloval tudi pri odmevnem projektu R.E.M. - energija čiste glasbe in znotraj njega nedavno nastopil na Kongresnem trgu v Ljubljani. Nadaljevanje leta 2012 pa bodo njegovo glasbeno delo zaznamovali koncerti v Mariboru, Ljubljani in na Ptuju. V Mariboru in Ljubljani bo nastopil oktobra, na Ptuju pa 23. novembra v Muzikafeju.
Prvi samostojni album z naslovom Strah je odveč je Narat izdal spomladi 2010, s skupino Katalena pa so izdali pet studijskih albumov.
MZ
Filmski kotiček
Divjaki
V zadnjih nekaj letih se je v ZDA zgodil velik preobrat. Od nekdaj so si TV-zvezdniki želeli uspeha tudi na velikih platnih in igranje na TV je bil za filmskega igralca velik korak nazaj in znak, da je njegova kariera v zatonu. Toda odkar se je Hollywood osredotočil le na draga nadaljevanja, predde-le, franšize, predelave in reboote, je TV-produkcija doživela nepričakovan razcvet. Posebni učinki so namreč postali tako poceni in dovršeni, da lahko epske vsebine končno snemajo tudi TV-postaje, zato se resni filmski igralci množično selijo na TV. Al Pacino, Jessica Lange, Robert De Niro, Tom Hanks in kopica drugih slavnih imen so se preselili
na TV, saj med dragimi holly-woodskimi digitalnimi učinki ne najdejo več zanimivih vlog in filmov. Tam namreč vztraja vedno manj ljudi.
Med njimi je tudi Oliver Stone, stari maček in nekoč veliki kritik ZDA in kapitalizma, dokler po 11. septembru ni povsem obrnil plošče in postal še večji ameriški domoljub. Njegova prejšnja dekonstrukcija sistema je bila očitno le izraz njegove velike ljubezni do njega. Do danes se je Stone očitno umiril. Njegov zadnji film (Wall Street 2) je sicer znova poskušal prodati idejo, da v kapitalističnem materializmu ni osebne in duhovne zadovo-
ljitve, toda film je v nasprotju s predhodnikom prodajal insaj-derski vpogled v finančne tokove, ki so danes bolj ali manj stvar splošne razgledanosti. Za večji vtis bi moral podati tudi kakšno rešitev, a ker je ni, lahko o njenem izostanku samo razmišljamo - ali ni nemara tudi to kakšno apokaliptično sporočilo.
Kakor koli že, Stonov zadnji film Divjaki ne premore ničesar, o čemer bi razmišljali dlje po ogledu filmu. Nenavadno, kajti gre za film, v katerega je Stone tako zelo verjel, da je vanj vložil celo svoj denar, torej bi pričakovali nekaj pomenljivega, dobili pa smo navaden žanrski triler o tem, kdo bo koga, vmes pa seveda padajo trupla in se prenašajo kovčki denarja. Film je sicer čudovito zrežiran, vsi liki so večplastni in odnosi med njimi tvorijo
precej trdno in usklajeno hišico iz kart, vloge so odigrane popolno, dialogi naravni in scenarij kompakten, težava je le v tem, da so ta žanr Taranti-no in brata Coen že tolikokrat analizirali in razčlenili, da je postal pravzaprav nezanimiv. To opazimo tudi v tem filmu, ko se končna scena odvrti dvakrat, enkrat po tarantinovsko in enkrat bolj realistično. Ko opazimo, da se avtorji nekaterim prizorom nočejo odreči v korist zgodbe, vemo, da imajo film zgolj za vajo iz žanra in nič več.
Seveda bi ob podrobnejši razčlenitvi lahko tuhtali, kdo so pravzaprav divjaki iz naslova, brutalni mehiški narkokar-tel ali ameriški spolni trojček, ki prodaja travo, a film takšne zanimive zametke dilem vedno uniči že v naslednjem prizoru.
Matej Frece
Savages
Igrajo: Taylor Kitsch, Aaron Johnson, Blake Lively, Benicio Del Toro, Salma Hayek, John Travolta Režija: Oliver Stone Scenarij: Shane Salerno, Don Winslow, Oliver Stone Žanr: kriminalna drama Dolžina: 131 minut Leto: 2012 Država: ZDA

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Zvezde vam bodo prinesle paleto izzivov. Zelo vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Sreča vas bo spremljala tako v ljubezni kot pri poslovnih odločitvah. Pametno bo, da upoštevate diplomacijo. Odvečno energijo boste uporabili pri športnih aktivnosti v naravi.
m
BIK m DVOJČKA
(21.4. - 20.5.) Aw-Ji/ l-v (21 c_ 20 6
V vašo bližino bodo prihajali zanimivi ljudje. Spremljale vas bodo sreča in ugodne priložnosti. Sprostitev boste našli ob harmonični glasbi in pogovorih. V ljubezni bo nadvse romantično in polno dogodivščin. Na delovnem mestu ne bodite pretirano trmasti, štela bo srednja pot.
- ^ (21. 5~- 20.6.)
Jasno je, da boste razčlenjevali nekaj v povezavi z ljubeznijo. Teden bo prinesel veliko čustvene skladnosti in stabilnosti. Prijetno bo na delovnem mestu. Veliko boste raziskovali in se podali na nove dogodivščine. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist.
RAK (21.6. - 22.7.)
Intuicija bo tista, ki vam bo v pomoč. Notranja moč bo zelo pomembna na delovnem mestu. Šteli bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Obiskala vas bo vila kreativnosti in vam podarila paleto navdiha. V ljubezni bo romantično in polno skladnosti. Razčiščevali boste preteklost.
vur
Wal (23.7. - 22.8.)
Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili boste, na kaj ste lahko ponosni in kaj boste morali spremeniti. Dom bo oaza sredi puščave. Druženje zanimivih ljudi ne bo samo poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Nenavadna sreča na delovnem mestu bo nagrada za pravilne in pametne odločitve.
W DEVICA
' (23.8. - 22.9.)
Sprostila vas bo narava. Veliko boste na poti in med ljudmi. Prijetno bo na delovnem mestu. Jasno je, da boste kos vsem obveznostim in nalogam. Popaziti bo treba, da bodo vaše misli svetle in zanimive. V ljubezni vas čakajo trenutki sreče in ugodnosti.
UGANKARSKI SLOVARČEK: AGAKAN = pakistanski verski vodja, AVI = vzdevek slovenskega balonarja Slavka Šorna, ERUDITKA = učenjakinja, znanstvenica, MIHOVO = naselje v občini Novo mesto, OSEK = ograja okrog vodnjaka, OSKRT = kraj pri Kočevju, SENUŠE = kraj pri Leskovcu pri Krškem, ŠALKA VAS = predmestje Kočevja.
■ue^eite 'eoud "pjeii 's^epo^
'jj^so 'esnues 'ishabj^ 'e^ 'eoqo 'mpA 'e^o 'uja ¡aon 'IAIN 'eP° 'eHAefiz 'poA '^eg 'dn 'e|jQ '9Jev 'Jepoo 'ejnjeiuje 'ej^oieseA 'zei '^s|qo 'OAisrnopz 'sba e^|es 'o|ep 'eijode 'jjzej 'eun|d :ouabjopoa "3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 6. oktober:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tja-ša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 7. oktober:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldne na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljsko popoldne. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 8. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Od-
mevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 9.oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali ogla-
si (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 10. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 11. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 12. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Regionalna poročila Radia Ptuj. Od ponedeljka do petka ob 11.30 in 17.30!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Magnetična energija bo prinesla nove izzive. Ugoden čas bo zapo-slovne odločitve. Pametno bo narediti selekcijo in ugotoviti, kdo potrebuje vašo pomoč. Obdajali vas bodo ljudje, ki vam vlivajo poguma. Ljubezen bo zaznamovalo pretirano tehtanje; štele bodo diplomatske odločitve.
ŠKORPIJON^T STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Notranji nemir bo posledica stresa. Vračali se boste v preteklost. Odgovore na vprašanja boste našli v globini svoje duše. Spremljale vas bodo tudi resnost, doslednost in povečana odgovornost. Delovne obveznosti boste opravljali premišljeno in pomembna bo tudi dodatna previdnost.
Simbolika življenja bo v vašem primeru vrtiljak sreče. Spremljala vas bo paleta ugodnosti in nenavadnosti. Odkrili boste, kaj morate še spremeniti in na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bo primerno, da poveste svoje mnenje. Vaše zaupnice bodo narava in športne aktivnosti na prostem.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Odločno se boste soočili s tistim, kar ste odlašali. Na stvari bo treba pogledati iz svetlega zornega kota. Na delovnem mestu bo potrebna previdnost. Staro se bo končalo in začelo se bo odpirati novo in drugačno. Doma vas bodo prevzemali trenutki


VODNAR (21.1. -18.2.)
Pred vami je teden, ki ga boste zaznamovali s trmo in odločnostjo. Oboje vam bo koristilo in skozi to boste lahko našli osebno srečo. Pričakovati je kreativni navdih. V ljubezni boste pogrešali svobodo. Zdi se, da se bo v vaše življenje vrnil nekdo izpre-teklosti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Brezpogojna ljubezen vam bo dala krila. To bo teden, ko boste iskali bližnjice in lažje poti. Recite bobu bob. V ljubezni boste odkrili posebno srečo. V službi vam bo prijetno, iskali boste nova znanja in se ukvarjali s filozofskimi načeli.
Ormož • Eles začel aktivnosti za postavitev daljnovoda
Daljnovod kljub nasprotovanju prebivalcev
Družba Elektro-Slovenija (Eles) je na novinarski konferenci v Ormožu predstavila, da je na podlagi julija izdane uredbe o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV na odseku Cirkovce-Pince prevzela vlogo nosilca projekta izgradnje daljnovoda, ki poteka kar prek deset slovenskih občin.
Mag. Marko Hrast, vodja sektorja za prenosno omrežje v družbi Eles, je povedal, da je načrtovani daljnovod uresničitev pogodbe, ki so jo leta 2002 sklenili z madžarskim elektro-operaterjem. Madžarska je svoj del daljnovoda do slovenske meje zgradila že 2005. Daljnovod naj bi povečal zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije in odprl dostop do trgov z električno energijo na vzhodu. Eles je v tem dolgotrajnem postopku investitor, ki pripravlja dokumente po nalogu ministrstva za infrastrukturo in prostor na osnovi smernic nosilcev urejanja prostora.
Trasa daljnovoda je določena z državnim prostorskim načrtom do natančnosti katastrske parcele in možnosti za usklajevanje trase ni več, smo slišali na novinarski konferenci. V pripravi sta projektna dokumentacije in sklenitev ustreznih pogodb z vsakim lastnikom nepremičnin, ki so znotraj območja državnega prostorskega načrta. Eles bo po postopku javnega naročanja pridobival cenilce in tiste, ki bodo na terenu od lastnikov zemljišč pridobivali služnost. Glede na nasprotovanja na terenu bi to lahko trajalo precej dolgo, predvidevajo, da naj bi bilo končano v dveh do treh
da bodo vsakega obravnavali individualno in z njim sklenili pogodbo. Za lastnike zemljišč pod daljnovodi bo Eles pripravil tudi poseben dan odprtih vrat v vsaki občini, kjer bodo lahko občani dobili odgovore na vsa odprta vprašanja, povezana z gradnjo daljnovoda.
Mag. Rudi Vončina, vodja oddelka za okolje na Elektroinšti-tutu Milan Vidmar, je pojasnil, da so predvideli 40-metrski zaščitni pas. Na vprašanje, kako
vidi problem v Gorišnici, kjer so se ljudje našli ujeti med daljnovode, pa je Vončina povedal, da s stališča varovanja okolja ne vidi zadržkov, je pa gotovo težava za prostorski razvoj kraja. Po njegovem mnenju so krajni prinesli na obravnave premalo razdelanih in konkretnih predlogov trase, večinoma je šlo za a priori nasprotovanje.
Občani z območij, po katerih poteka daljnovod, so razočarani, ker trasa ne ustreza
njihovim zahtevam, zato je nerazumljivo, da se daljnovod namerava zgraditi kljub velikemu nasprotovanju ljudi na terenu, številnim iniciativam in tudi že resnim napovedim državne nepokorščine. Najbolj odločeni iti do konca so prebivalci Občine Gorišnica, kjer za 10. oktober napovedujejo zaporo ceste Ptuj - Ormož, vse glasnejše pa so tudi zahteve po reviziji postopka.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Mag. Marko Hrast (v sredini) in mag. Rudi Vončina
letih. V primeru nestrinjanja lastnika ima Eles nalogo, da služnost pridobijo z omejitvijo lastninske pravice in na upravni enoti sprožijo postopek prisilne služnosti, je povedal Marko Hrast. Definirana sta tudi dva objekta, eden v Občini Kidričevo in eden v Občini Gorišnica, v katerih elektromagnetno polje presega vrednosti iz uredbe in ju bo treba odkupiti in porušiti ali pa jima spremeni namembnost.
V tem trenutku tudi že potekajo pogovori z lokalnimi skupnostmi, v kratkem pa bodo tudi vsi lastniki zemljišč pisno obveščeni o naslednjih aktivnostih. Lastnikov je okrog 3300 na več kot 4000 parcelah. Marko Hrast je zagotovil,
Foto: Viki Ivanuša
Trasa daljnovoda Cirkovce-Pince je dokončna.
Kidričevo • Nadzorniki Elesa po ogledu Talumove proizvodnje
Naredili so zares velik korak naprej
Člani nadzornega sveta in vodstvo Elesa so si v torek, 1. oktobra, skupaj s člani uprave Taluma ogledali proizvodnjo in bili pozitivno presenečeni nad vsem, kar so videli in slišali. Po ogledu so se sestali na seji nadzornega sveta Elesa in se seznanili s poslovanjem Taluma ter zastavljeno strategijo za naslednje obdobje.
Predstavniki večinskega lastnika Elesa in Talumovi nadzorniki so z ogledom proizvodnih prostorov kidričevske tovarne zagotovo pokazali resno pripravljenost za čim hitrejši ugodni razplet problematike v Talumu. Skupaj z vodstvom Taluma so si namreč pred popoldansko sejo nadzornega sveta z zanimanjem ogledali proizvodnjo v vseh bistvenih segmentih in družbah: Talum Aluminij, Talum Ulitki, Talum Rondelice, Talum Izparilni-ki in Talum Livarna. Že med ogledom proizvodnje v tovarni je bilo slišati več pozitivnih pripomb. Direktor Elesa mag. Milan Jevšenak je bil tudi po ogledu vidno zadovoljen: »Zadnji dve leti aktivno skrbimo za to, da bi družba Talum v svoji dejavnosti napredovala in obstala na tem zahtevnem evropskem trgu. Cilji Elesa so pri tem jasni, družbi Talum želimo maksimalno pomagati, tako na strokovnem kot poslovnem področju. Mislim
pa, da smo naredili res velik korak, saj spremljamo celotno prestrukturiranje družbe, ki po našem mnenju poteka po začrtanih planih, ki smo jih naredili. In po današnjem ogledu proizvodnje te tovarne smo videli, da so naredili res velik korak naprej.«
Zadovoljen in še bolj presenečen je bil tudi predsednik nadzornega sveta Elesa dr. Jaroslav Berce: »Moram reči, da nas je vse skupaj presenetila ekološka ozaveščenost, visoka stopnja avtomatizacije in celo robotizacije proizvodnega procesa v tovarni. Če pustimo ob strani to, kar smo vsi že nekajkrat slišali in iz študij tudi razbrali, da so stroški in druge stvari v primerjavi z drugimi proizvajalci aluminija za Talum nekonkurenčni, je vse, kar smo videli in slišali, samo za pohvalo. Skoraj na vsaki seji obravnavamo tudi kakšno točko v zvezi s Talu-mom kot našo največjo naložbo in 13,5-milijonskim poro-
štvom, ki smo jim ga izdali za morebitno nezmožnost plačevanja elektrike v letošnjem letu. Ta stvar zahteva redno spremljanje, saj pada na naša pleča. V bistvu pa na koncu
država le preklada iz levega v desni žep.«
S prvim srečanjem nadzornikov v proizvodnji je bil zadovoljen tudi predsednik Talumove uprave Marko Drobnič: »Mo-
ram reči, da so moji občutki zelo pozitivni, in mislim, da so bili takšni tudi predstavnikov nadzornega sveta Elesa, ki so bili nad videnim v naši tovarni zelo presenečeni, zadovoljni
Foto: M. Ozmec
Talumovi nadzorniki in vodstvo Elesa so bili pozitivno presenečeni nad vsem, kar so videli in slišali med ogledom bistvenih delov proizvodnje v Kidričevem.
pa so bili tudi s smelimi načrti, ki smo jih predstavili.«
Na seji nadzornega sveta Elesa, ki je sledila po ogledu proizvodnje, so se seznanili s poslovanjem Taluma in z zastavljeno strategijo za naslednje obdobje. Sicer pa so v Talumu za zdaj lahko zadovoljni, saj bodo letošnje poslovno leto kljub nekonkurenčnosti zaradi bistveno višje cene od drugih proizvajalcev aluminija v Evropi in svetu lahko premostili le z Elesovim poroštvom. Pozitivne rešitve pa pričakujejo tudi v bodoče, in to čim prej. Ker se zavedajo vrednotenja pomena in koristi Talumovega odjema električne energije za slovenski elektroenergetski sistem, potrebujejo takšno ceno električne energije, ki bo Talumu omogočila nadaljevanje proizvodnje po še primerljivih razmerah z drugimi evropskimi proizvajalci. Samo primerna cena elektrike pomeni za Ta-lum ohranjanje delovnih mest in tudi dolgoročni razvoj. Ne smemo pozabiti, da je Talum v dobrega pol stoletja obstoja vedno posloval zelo dobro in v korist širšega okolja ter da je nadzorni svet Elektro-Slovenija še na letošnji februarski seji poslovanje Taluma za leto 2011 ocenil ugodno, saj so ga sklenili s približno 8,4 milijona evrov dobička.
M. Ozmec
Ormož • Z novimi delovnimi mesti tudi nova miselnost
Nastaja center ponovne uporabe
Centri ponovne uporabe (CPU) so v svetu že razširjeni, samo v Gradcu jih je sedem; po nekaterih izračunih bi jih torej morali v Sloveniji imeti 50, a za zdaj jih je le šest: v Rogaški Slatini, Vojniku, Kranju, Tepanjah, Velenju in Trebnjem. Sedmi naj bi kmalu zaživel v Ormožu, kjer je podjetje že vključeno v Mrežni podjetniški inkubator (MPI). CPU omogoča prekvalifikacije težje zaposljivim brezposelnim, manjša količine odpadkov in emisije toplogrednih plinov, varčuje z naravnimi viri in je prijazen do denarnic uporabnikov.
Na delavnici, ki je potekala v prostorih občine, je Zlat-ko Zadravec, direktor Javne razvojne agencije, ki deluje kot podporna organizacija MPI, predstavil CPU, sedmega inkubiranca, na katerega so še posebno ponosni, ker je pionir na področju socialnega podjetništva. Kot je povedal Zadravec, se je socialno podjetništvo v Sloveniji komaj začelo razvijati in ga še ne poznamo dobro, saj je bilo zakonsko regulirano šele marca 2011: »V tujini je socialno podjetništvo pomemben korektiv vseh tistih deviacij, ki jih stihijski kapitalizem povzroča bodisi v okolju bodisi na trgu delovne sile. Podjetje CPU je bilo konec avgusta vključeno v naš inkubator. V bližini ni podobnega podjetja, zato je to pridobitev za okolje. To je dejavnost s prihodnostjo, saj sta EU in Slovenija dali tej
dejavnosti v prihodnosti najvišjo prioriteto.«
Še vedno veliko
nerazumnih
predsodkov
Svoje načrte je nato zbranim predstavnikom različnih ormoških institucij, ki bodo sodelovale pri projektu, predstavila direktorica dr. Marinka Vovk: »V Ormožu želimo razvijati tisti del aktivnosti, ki bo inovativen in glede zaposlitvenih kapacitet najmočnejši. CPU ne pomeni le zmanjševanja odpadkov, ampak daje ljudem nove možnosti, novo upanje in dostojanstvo z delom. Mi potencialne odpadke obravnavamo kot surovino in v lokalnem okolju bomo z inkubatorjem zgradili takšno socialno omrežje, da bo lahko CPU kot socialno podjetje tudi delovalo.«
CPU prevzame, odpelje ter pripravi za ponovno uporabo izdelek, ki je za nekoga odpadek, čeprav je še funkcionalno uporaben. Najpogosteje gre za računalniško opremo, pohištvo, neuporabne zaloge, gospodinjske aparate, igrače, športno in otroško opremo, opremo za dom, knjige. Vovkova pri svojem delu opaža, da marsikdo zamenjuje ponovno uporabo in recikliranje, pri čemer je razlika v tem, da se pri reci-klaži material dematerializi-ra, se povrne v primarno stanje (plastika v granulat). Pri ponovni uporabi pa izdelke, ki še niso odpadki, obnovijo ali malo popravijo. »Poleg ekonomskega in ekološkega vidika se mi zdi zanimiv tudi element stigme. V Ameriki je 'reuse center' na vsakem vogalu in ljudje niso obremenjeni s tem, da morajo kupovati drage reči. Pri nas pa je še ve-
Foto: Viki Ivanuša
Dr. Marinka Vovk, direktorica centra ponovne uporabe, je predstavila projekt in postregla s številnimi koristnimi informacijami.
dno predsodek, kdo neki je to uporabljal pred mano. To opažamo zlasti pri oblačilih ali pri kozarcih, skodelicah, posodi. Zanimivo pa je, da se nikoli ne vprašamo, kdo je pil iz skodelice pred nami v lokalu ali jedel s krožnika v restavraciji, čeprav vemo, da to uporablja veliko ljudi. Tudi ob nakupu rabljenega avtomobila danes nihče nima pomislekov. Zato je treba še veliko narediti za ozaveščanje
in spremembo tega ozkega gledanja,« je prepričana Vov-kova.
Usodna past globalizacije
V CPU usposabljajo in zaposlujejo brezposelne osebe iz ranljivih ciljnih skupin, kar prispeva k razvoju socialnega podjetništva v praksi. Na vprašanje kako se socialno podjetništvo razlikuje od običajnega, Vovkova pove: »Če bi bilo tako, kot piše v zakonodaji, bi delovali zelo drugače, ampak tako kot je v resnici, ko podzakonskih aktov in strategije še ni, pa delamo kot vsi drugi. Nimamo nobenih davčnih olajšav, nobenih bonitet v smislu zaposlovanja ali drugih virov, ampak je treba vse ustvariti na trgu. To ni običajna trgovina, socialnega podjetja ni mogoče kar zapreti, dati ljudi na borzo in iti dalje. Tudi v družbeni pogodbi je zapisano, da so ustvarjena delovna mesta trajna. Prijavljamo se na vse mogoče razpise, da lahko omogočimo toliko novih zaposlitev. Rekla bi, da gre za družbeno odgovorno podjetje.«
Socialna podjetja seveda ne morejo biti konkurenčna v primerjavi z izdelki, ki prihajajo iz vzhoda in nastajajo z izkoriščanjem narave in delavcev. Vovkova je opozorila, da takšno ropanje narave in hitra produkcija izdelkov, ki
naj zdržijo čim manj časa, da se čim prej kupi novo, ne more vzdržati: »Obnašamo se, kot da sami ne potrebujemo novih delovnih mest in razvoja, saj lahko vse kupimo. A potem tudi ne moremo imeti vsega tega, kar država financira iz naslova zaposlenih. To je past globalizacije, ki je neverjetno škodljiva. Njen namen je, da postanemo vsi potrošniki, razvoj in finančni del pa ostane tam, kjer so interesi tako močni, da se tja steka ves kapital. Če bo šlo vse v to smer, bo težko dolgoročno načrtovati lokalna okolja, ki bodo samovzdržna, ker brez delovnih mest to ni mogoče.«
Poleg ponovne uporabe v podjetjih vključujejo tudi raznovrstne dejavnosti, ki so tako ali tako del proizvodnje v okolju. V Ormožu se imajo namen ukvarjati z retro dekor terapijo kot delom zdravljenja ljudi, ki imajo težave z demen-co. V CPU Vojnik je poudarek na čevljih. Tako se v okolju ohranjajo obrti in znanja.
Da področje za res ponuja možnosti, pove uredba o preprečevanju nastajanja odpadkov, ki v vsej Evropi daje možnost povečanega dohodka iz tega sektorja v višini 42 milijard evrov. Pričakujejo, da bo v Evropi na področju zelenih poklicev nastalo 400.000 delovnih mest. Nekaj očitno tudi v Ormožu.
Viki Ivanuša
Ptuj • Naj medicinska sestra/tehnik 2012
Osmouvrščena Natalija Kidrič
Medicinska sestra Natalija Kidrič že enajsto leto dela v splošni ambulanti ZD Ptuj v Kidričevem. Doma je v Pleterjih, poročena, mama dveh sinov Vida in Žana.
Slovenija • Kljub pritožbi Avstrije uspešno
Srednjo zdravstveno šolo je obiskovala v Mariboru, uspešno jo je končala pred 13 leti. Pripravništvo je opravljala v domu upokojencev na Ptuju, kjer je potem še dve leti delala na negovalnem oddelku, dokler se ni zaposlila v ZD Ptuj. Ko je še delala v domu upokojencev, je srečala bodočega moža, ki je tam delal kot civilist Slovenske vojske.
Že kot majhna deklica je želela pomagati ljudem, v rani mladosti je bila tudi večkrat v bolnišnicah, kjer je lahko od blizu občudovala delo medicinskih sester. V splošni ambulanti Kidričevo že vsa leta dela z zdravnico Viktorijo Unuk, v zadnjih letih se jim je pridružila še zdravnica Božena Galun, obe sta specialistki splošne medicine. Njihovi pacienti so večinoma starejši in kronični bolniki, ki potrebujejo številne nasvete in podporo v težkih trenutkih, pove Natalija Kidrič. Medicinska sestra je tista, ki večinoma prva vzpostavi stik s pacientom, bodisi po telefonu bodisi osebno. Zelo pomembno je, da je ta stik človeški, podprt s sočutjem in toplo besedo, poudarja. Nasmeh na obrazu in prijazna beseda sta za marsikoga vredna več kot marsikatero zdravilo. Delo v ambulanti je zelo razgibano in od medicinske sestre zahteva številna znanja ter življenjske izkušnje.
»Svoj poklic doživljam kot human, pomoč drugim me navdaja z zadovoljstvom. Četudi je velikokrat naporen in težak, ga opravljam s ponosom in velikim veseljem. Življenski moto sem prevzela po najstarejši slovenski medicinski sestri Angeli Boškin, ki je zapisala: 'Medicinska sestra mora biti kakor sončni žarek, ki povsod obsije in se sam ne umaže. Moje poklicno poslanstvo je posvečati se človeku, delo je sreča in sreča je delo,'« je še o svojem poklicu povedala Natalija.
Za akcijo je izvedela od soseda. Zelo je bila presenečena, da se je sploh znašla na seznamu. Ko pa je na koncu pristala kar na osmem mestu, je bila zelo presenečena. To ji pomeni zelo veliko, je potrditev, da dela dobro, da jo imajo ljudje
radi, da je njen način pristopa do ljudi pravi. Vsem se iskreno zahvaljuje za podporo.
Prostega časa ima bolj malo, večinoma ga preživi z otrokoma, ki sta še majhna. Rada prebere tudi kakšno knjigo in posluša glasbo. Največ pa ji pomenijo sprehodi z družino in urejanje novega doma. Da je vesela, nasmejana, prijazna, komunikativna in pozitivno naravnana, imajo veliko zaslugo starši, ki so jo dobro vzgojili. Prav poseben pečat pa je v njenem srcu pustila stara mama, ki ji je bila z dobrosrčnostjo, poštenostjo in iskrenostjo do ljudi vedno velik zgled.
Vsi, ki delajo na lokaciji ZD Kidričevo, pa si najbolj želijo in veselijo novih prostorov, je še ob našem obisku povedala Natalija Kidrič.
MG
V EU zaščiteno še štajersko-prekmursko bučno olje
Evropska komisija je v sredo, 3. oktobra, v Uradnem listu Evropske unije objavila registracijo štajersko-prekmurskega bučnega olja, ki je petnajsti slovenski proizvod, registriran pri njej.
Foto: Črtomir Goznik
Natalija Kidrič
Registracija novega slovenskega proizvoda pa ni potekala brez zapletov. Zgodilo se je namreč podobno kot pri kranjski klobasi. V samem postopku se je namreč na slovensko vlogo pritožila Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija nista dosegli dogovora, zato je o slovenski vlogi znova odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se štajersko-prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, da se izognejo zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navesti tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.
Da je predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju tradicionalna, dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750. Štajersko-prekmursko bučno olje je jedilno nerafini-rano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem
postopku s stiskanjem praže-nih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom ter ima ugodno maščob-nokislinsko sestavo.
Sloves o štajersko-prekmur-skem bučnem olju se širi tudi zunaj območja Slovenije po drugih evropskih državah, ZDA, Avstraliji, Rusiji, itd., kar med drugim dokazuje tudi priznanje za najbolj inovati-ven proizvod na tekmovanju
IFE07 (The International Food & Drink Event) v Londonu leta 2007.
Poleg štajerskega bučnega olja ima Slovenija pri Evropski komisiji registrirane še: ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, prleško tunko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski luk, kraški pršut, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe, prekmursko gibanico, kraški zašink in bovški sir.
SM (vir: MKO)
Kljub pritožbi Avstrije je Sloveniji uspelo z vlogo za zaščito šta-jersko-prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji. V oljarni Fram (na posnetku) ga pridelujejo že od leta 1750.
Foto: SM
Prireditvenik
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosliček, proteze in bete zalivka cerejga kot pri koncosionaiju.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 5. 10.
SOBOTA 6. 10.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Ob praznovanju KS Voličina 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Lenart - Veseloigra - Mož na preizkušnji
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Rimske igre 2012
23:00 Glasbene novičke z Ingrid
23:30 Video strani
00:00 8:00 9:00 10:00 11:45 12:00 18:00 19:00 19:30 20:00 21:30 22:00 23:00
Video strani
Oddaja iz Občine Markovci Utrip iz Ormoža
Lenart - Veseloigra - Mož na preizkušnji
Ptujska kronika
Video strani
Oddaja ŠKL
Duhovna oaza
Glasbene novičke z Ingrid
Mesečna kronika Občine Markovci
Glasbene novičke z Ingrid
Ujemi sanje
Video strani
PONEDELJEK 11. 10.
NEDELJA 7. 10.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:30 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Oddaja ŠKL
Hajdina - Skorba trga in preša 2012 Ptujska kronika
Videm - Srečanje ljudskih pevcev 10. Obletnica folklore v Zavrču Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Seja sveta Občine Destmik - posnetek Lenart - Veseloigra - Mož na preizkušnji Oddaja iz Občine Starše Video strani
00:00 Video strani 8:00 Videm - Kimavčevl dnevi 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Videm - Srečanje ljudskih pevcev 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika Občine Markovci 21:10 Oddaja iz Občine Markovci 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 □omava 116 D. 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Letnik Ceij^ Oprema Barva
Znamka
renault limuzina laguna1.816v exp.	2001	2.990,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen poi01.4	19%	750,00 c	airbag	zelena
toyota yaris 1.3 wt-i stella	2007	6.300,00«	51.000 prev.	kov. modra
renault initialevel satis 3.0 v6dci	2004	4.450,00«	serv. knjiga	kov. siva
renault espace 2.2 dci initiale	2006	7.500,00«	serv. knjiga	kov. črna
alfa rome01451.415	2000	1.390,00«	prvareg.01	kov. srebrna
renault megane cabriolet 1.9 dci	2005	6.450,00«	delno usnje	kov. t. siva
renault berline evolut. laguna 1.616v um.	2007	6.850,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen xsara 1.4ix	2001	2.390,00«	prvi last.	kov. zlata
peugeot partner 1.6 hdi	2007	5.690,00«	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 2061.41 mistral	2002	2.750,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault thalia 1.416v express.	2003	2.350,00«	klima	rdeča
renault karavan megane 1.9 dci dny, con.	2007	5.400,00«	serv. knjiga	k0v.b0rd0
citroen xsara1.4isx	2001	1.990,00«	prvi last.	kov. srebrna
fiat punt01.2 active	2003	1.990,00«	klima	rdeča
citroen c31.4i5x	2005	4.150,00«	prvi ust.	Črna
peugeot 2071.41 trendy	2007	5.650,00«	klima	kov. peščena
citroen xsara picass01.816vsx	2001	2.150,00«	servo volan	kov. zelena
peugeot 307 2.016v xt	2001	3.450,00«	55.000 prev.	kov. sv. zelena
renault grand espace 2.0 dci initiale paris	2008	11.990,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault megane 1.6 e coupe	1997	1.150,00«	servo volan	k0v.b0rd0
renault scenic1.6ert	1998	1.250,00«	klima	kov. t. zelena
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde	2003	10.900,00«	usnje	kov. srebrna
citroen l2h1 jumpy2.0 hdi con.	2008	9.090,00«	prvi last.	bela
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | tjfVftj } Industrijska 9, MARIBOR	f
^JzJ^S 02 2283020,031 658 679	%
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	|
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
CITROEN XSARA 1.41	1000	090,00	21AST., MEGLENKE	KOV. MODRA
OPEL FRONTERAZO SPORT, HARDTOP««	1997	2400,00	KLIMA, ALU PIAT.	T. MODRA
PEUGEOT BOXER Z.S D KOMBI FURGON	2001	2400,00	MOL ODBITKA DDV	BELA
PEUGEOT 2061.6.3VRATA	2003	2.390,00	ALU PLAT., AVT. KLIMA	SV. MODRA
FORDFOCUS 1.81D.5VRAT.AMBIENIE	2001	3.490,00	[f 110.146 tai, 2.IAST.	KOV. SREDRNA
FORD FOCUS 1.6 COMFORT. S VRAT	2003	3.490,00	AVT. KUNA, 0BV0L KONIROLE KOV. SREBRNA	
AUDI M 1.0 IDI KARAVAN	2002	4.990,00	ALU PLAT., OV. AVT. KUMA	RDEČA
VW POLO 1.4 Uli COMFORT, S VRAT, SLO	2000	6.250,00	ALU PLAT., KURIA	KOV. MODRA
VWT0JRAN ZOHH	2004	6.690,00	1EMP0RIIAT, 10 AIRDAG0V	KOV. SREBRNA
HA CEEO M GSLIX FRESH	2007	0.990,00	I.1AST, SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FORDFOCUS 1.8 KARAV.	2007	7490,00	00D. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT.	KOV. SREDRNA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SIH	2007	7490,00	NIZKA PORABA, OV. AVT. KUMA	MODRA
FORD FUSION 1.0 IRENO .SLO	2000	7.790,00	I.LAST, KUMA	KOV. T. SNA
FORD FIESTA 1HEN01.25,5 VRAT	2000	7.990,00	ALU PLATIŠČA, AVT. KUMA	KOV. VISION MODRA
FORD HONDEO 1JH VCTH, S VRAT, SLO	2007	7.990,00	I.1ASI, SERVIS KNJIGA	KOV. SREDRNA
FORD FIESTA L25 IRENO, 5 VRAT	2000	0.100,00	AVT. KUMA, OBVOL KONTROLE SQUEEZEZELENA KOV.	
PEUGEOT B07 2.0 HDI. 5 SEDEŽEV	2000	0.990,00	TEMPOMAT, P0I0V. RAÍ.	«REBRNA
FORD FUSION EBONY 1.6- GARAN.	2011	0.090,00	If 6450 KM, KOT NOV	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6, S VRAT	2D10	0.900,00	ALU PLATIŠČA, TEMPOMAT	KOV. ČRNA
VDLVDVS01.6 ID KARAVAN, SLO	2000	11.390,00	PARK SEHL ZADAJ, 1.IAST.	KOV. T. SNA
FORD FIESTA TITANIUM 1.25Í	2012	11.535,00	CONTROL PAKET, TEMP.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EDONY 1.6 TDCI	NOVO	13.955,00	TREND PUIS PAKET	SREBRNA, MODRAKOV.
FORD FOCUS TREND 1.G HVC1. S VRAT	2012	13.990,00	NOVI MODEI, GARANCIJA	BEIAČRNA STREHA
BMW 3251AVTOMATK, 4 VRATA	2006	13.990,00	POTU.SERV. KNJIGA, ŠP.P0DV.	KOV. ČRNA
BNIW M3 SMG COUPE AVTONIAHC 2002/2003		17.990,00	USNJE,P01RJ. SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
FORD HONDEO 2.0TDCI MAN. 163 KM	05/2011	23.290,00	ČRNA STREHA, NIZKA PORABA RELA	
FORD FOCUS EC0G00ST- AVTO IETA	NOVO	0013.030,00	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA, KOV. SREBRNA
FORD KUGA TREND ZO1DCI4MA ZALOGI	NOVO	00 23.200,00	STILS« PAKET, TEMP.	RELA, ČRNA, LUNAR KOV.
FORD SMAX1REND 2.0 TDCI-NA ZALOGI	NOVO	00 23.330,00	PARK SENZORJI LED LUČU	BELA
FORD CMAXGRAND UTAH. LG 1DCI	NOVO	00 20.170,00	NA ZALOGI	K0VÜRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
O OMcklavž à. A O.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 IDI	2009	11.980,00	AVT. KUMA	ČRNA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT MULTTTR0NIC	2009	18.940,00	ALU PIA!	SREBRN
BMW 320 D LIMUZINA	2005	11.950,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
FIAT SEDIC11.9 JTD 4X4	2009	9.580,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
FORD C-MAX 1.6 TDCI GRAND	2012	18.580,00	TITANIUM	BEU
FORD FOCUS 1.6 TDCI	2010	8.850,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD GALAXY 2.0 TDCI	2010	14.790,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORDFOCUS 1.6 TD CI KARAVAN	2006	5.250,00	NÄVI.	SREBRN
KIACEED 1.6	2009	7.150,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
LANCIA DELTA 1.6 MULTUET	2010	11.680,00	NÄVI.	KOV. SIVA
PEUGEOT 50081.6 HDI	2010	13.880,00	PREMIUM	KOV.BAK.SIV
RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION	2009	11.880,00	EL PAKET	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2010	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
SEAT EXE0 2.0 TDI	2010	12.450,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA YARIS 1.3 WT4	2006	4.380,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TO DSG KARAVAN	2009	12.580,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2004	10.200,00	KUMA	KOV. MODRA
Petek, S. oktobra
09:00
09:00
12:00
17:00
18:00 19:00
20:00
Ormož, Center starejših občanov: Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu starejših
Ptuj, grad: Z igro do dediščine, akcija pedagoške sekcije Skupnosti muzejev Slovenije; program za družine - Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah
Žetale, igrišče za OŠ Žetale: 14. gozdarsko tekmovanje Strojnega krožka Žetalanec
Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Vičava: odprtje razstave in predstavitev
kataloga Mesta in trgi ob hrvaško -štajerski meji
Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Rdeča kapica bratov Grimm
Ptuj, OŠ Ljudski vrt: Dobrodelni koncert za trpeče živali, ob 10-letnici
DPMŽ
Ptuj, CID: potopisno predavanje; Nepal - blizu divjih nebes
Sobota, ó. oktobra
09:00
10:00 10:00 10:00 12:00
15:00 15:00
17:00 19:30
22:00
Ptuj, grad: Z igro do dediščine, program za družine - Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah
Draženci, ob ribniku: ribolov ob 14. občinskem prazniku Ptuj, Svet ustvarjalnosti: otroška ustvarjalnica - Skriti zakladi Ptuja Studenice, samostan: Zlata doga Slovenije
Stoperce, ploščad pri kamnu: Bogastvo dediščine, KPD Stoperce, kuhanje šnopsa, izdelava leske iz srobotja ...
Hajdoše, pri rondoju: srečanje vaščanov ob vaški lipi, kulturna prireditev Turnišče, na Bedračevem: postavitev spominske table anglo-ameriškim ujetnikom
Žetale: 13. občinski praznik; polharija na Rovah Ptuj, Mestno gledališče: predstava Three other Sisters; gostuje Theatre Gigante iz Milwaukeeja v Wisconsinu, Združene države Amerike; predstava je v angleščini, s slovenskimi podnapisi
Ormož, Unterhund: koncert Dickless Tracy, Zaprti oddelek, Embrace of the Violent
Nedelja, 7. oktobra
08:00 Žetale: 13. občinski praznik; laboratorijski pregled krvi v prostorih OO
RK; 9:00 tekmovanje v šahu v avli OŠ 09:00 Ptuj, grad: Z igro do dediščine, akcija pedagoške sekcije Skupnosti
muzejev Slovenije; program za družine - Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah
10:00 Ptuj, grad: Z igro do dediščine, program za otroke: Mini muzikanti, zgodba o vitezu Valterju in ogled zbirke glasbil, delavnica 10:00 Ptuj, Mestni kino: risanka Hiša pravljic in delavnica optičnih igrač, ob
tednu otroka, CID in DPM Ptuj 13:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom: turistična prireditev Pod klopotcem in
trgatev Johanezove trte, zabava 18:00 Juršinci, kulturna dvorana: predstava Ta veseli dan ali Ivek se ženi gledališke skupine Juršinci, zbiranje prispevkov za šolski sklad 18:00 Skorba, dom krajanov: premiera igre Atahualpov veliki met v izvedbi mladinske gledališke skupine KD Skorba
Ponedeljek, S. oktobra
18:30
Ptuj, dom krajanov Budina-Brstje: tečaj družabnih plesov z Jernejem Brenholcem
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP VOZIL V ENI URI
I-^TV]
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 5.10.
9:00 Dnevnik TU Maiihor-pon 9:25 Kuhinjica - pon.
10:00 Ptujska kronika - pon 10:20 Modre - non. l'^ReelTVOrmoí
15:35 Kuninjica 16:00 Duhovna oaza - 9. oddaja - pon. 17:00 Povabilo na kava -por. 17:30 Epk napovednik -10. oddaja - pon. 10:20 Ptujske odrske deske - 0. oddaja 20:00 Ptujska kronika - pon 23:20 Poslanski utrip -10. oddaja - pon. 21J5Sport(noj-pon. 21:35 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 21:55 Moto scena -13. oddaja - pon. 22:15 RejpTVGoriSniea-pon.
Sobota 6.10.
9J0 Ptujska kronika-pon. 10:00 Duhovna oaza - Ef. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi-10. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna
fdaja - pon.
Nedelja 7.10.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Huhinjiea 10:10 Duhovna oaza - 9. oddaja - pon. 11:00 Cista umetnost -12. oddaj 3:00 Pregled tedna-pon 3:25 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 3:50 Polka in majolka 7:00 Poslanski utrip -10. oddaja - pon, 3:00 Ptujska kronika - pon 13:40 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 23:23 ZpdbaograduTomišie-pon. 20^50 Kultura na dlani - 0. oddaja - pun. 2163 Sport' ' —
_____Sjiort(no) - pon.
22:20 Epk napovednik -10. oddaja - pon.
15:15
13:20 ReaTVOrmoi-pon. ica - pon. ta kronika - pon (a kronika-pon. a umetnost-12. oddaja-pon.
Ren .... Kiinin i: 00 Ptujs 1:00 Ptu s
8,20______________
8:40 Pre¡Hed tedna - pon 9:30 Ztouba o gradu TurniSCe - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon
Ponedeljek 3.10.
9:00 Preglednik TV Maribor - pen
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Modro-p.
10:45 Pregled tedna - pen
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kubinjica
17:00 Povabilo na kavo - pon
17:35 Pregled tedna -jion
19:00 Kultura na dlani-9. oddaja
20:00 Ptujska kronika-pon
20:20 Epk napovednik -10. oddaja - pon.
2 3 5 Moto seena-13. oddaja-pon.
21:15 Spoit(no)- pon.
21:45 Ptujske odrske deske - 9. oddaja - pon.
20:20 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 20:45 Kulturo na dlani - 9. oodaja - pon. 21:45 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - pon.

www.petv.tv
Spajate fia$ lahko tudi na T2 in SI OL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933._
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._
BREZPLAČNO odpeljem vaš dotrajani avto ali tovorno vozilo na svoje stroške. Inf. na tel. 041 635 840.
LESNI PELETI za ogrevanje. Ljubo Ju-rič, s. p., Borovci 56/b, tel. 051 631 571.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topolo, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreče, cena s prevozom 7 evrov za vrečo. Nad 5 vreč lepe nagrade. Telefon 720 81 08, 031 273 577._
PRODAM traktor special Deutz 95, tri-brazdni obračalni plug znamke Meteor Krone, brane Rauh, dve dvoosni kiper prikolici. Telefon 766 02 71.
PRODAMO koruzo z njive, cca 1 ha, v Hlaponcih. Telefon 031 558 844.
PRODAM 410-litrsko zamrzovalno skrinjo. Telefon 041 538 135.
PRODAM suha bukova drva. Telefon 031 472 381.
PRODAM kravo simentalko z osem tednov staro teličko ter bikca, križanega, težkega 170 kg. Tel. 051 274 553.
NEPREMIČNINE
(smI
S MI nepremičnine
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Samostojne hiše
Ptuj, center, gr. l. 1965, 312 m2 pov., zemlj. 435 m2, na odlični
lokaciji, PC 119.900 €._
Ptuj, Potrčeva, I. vrsta, gr. l. 1961, 201 m2 pov., zemlj. 496 m2, dobro grajena, PC 119.900 €. Kukava, v celoti ob. 2006, 152 m2 pov., zemlj. 1.985 m2, čudovito fi-nalizirana, PC 129.900 € -možna
menjava._
Drstelja, l.gr. 1998, vseljena 4 leta, z novo opremo, 180 m2 pov., zemlj. 1.879 m2 vse pozidlj., PC 115.000 € - možna menjava. Spuhlja, gr. l. 2011 (rek. objekta), 205 m2 pov., zemlj. 610 m2, možna hitra finalizacija, PC 63.000 € Placar, gr. l. 1978, 168 m2 pov., zemlj. 2.699 m2, odprta, sončna lega, PC 85.000 €.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO prodam bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion): počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740.
PRODAM drva, smrekova, suha, kratka polena za štedilnik ali podkuriti. Cena 4 m3 120 eur s prevozom. Tel. 041 620-853._
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale, tel. 769 26 91.
PRODAM hrastove vinske sode v dobrem stanju in mobilni tehtalni sistem. Tel. 051 632 814.
KUPIM TRAKTOR, enoosno kiper prikolico Tehnostroj in druge priključke. Tel. 041 235 349.
PRODAM kvaliteten hlevski gnoj za vrtove z dostavo. Tel. 041 421 731.
PURANE, težke 5 kg, za nadaljnjo rejo prodajamo, možna tudi dostava. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81, 040 531 246.
KUPIM teličko simentalko, staro do treh tednov. Telefon 051 273 093.
PRODAMO obiralec koruze Tornado 40, letnik 2007. Tel. 051 658 083.
RAZNO
revija za
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V osrednjih temah oktobrske
številke SADA, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, predstavljamo stroj za delno mehanizirano obiranje sadja, pišemo o pripravi terena in teras za napravo novih oljčnikov in protitočni zaščiti vinogradov. Ne spreglejte tudi člankov o negi mladega vina, gojenju listnatih vrtnin v rastlinjakih in vlogi osuševalnih in namakalnih sistemov v kmetijstvu...
Revija Sad - 23 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Bolečina, ki nam v srcih tli, te obudila ni,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, in tebe, draga Nina, v naših srcih ohranja!
V SPOMIN Nina Muršec
3. 10. 2008-3. 10. 2012
IZ MOŠKANJCEV 106
Hvala vsem, ki postojite ob njem grobu ji prižigate svečke ali poklonite cvet.
Njeni najdražji
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
ZAPOSLIMO ključavničarja z osnovnim znanjem mag in tig varjenja in konstruktorja z znanjem tehničnega risanja, 3D-modeliranja ter znanjem nemškega jezika. CPMS SISTEMI, d. o. o., Nova vas pri Markovcih 111, 2281 MARKOVCI. Tel.:041 331 988, Primož.
Krvodajalci
26. april: Tjaša Trep, Apače 110, Lovrenc na Dravskem polju; Marko Veselič, Dornava 116 d; Stojan Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju 7; Marjan Križanec, Lovrenc na Dravskem polju 9; Matej Golob, Prerad 49, Polenšak; Mihael Cafu-ta, Zidanškova ul. 14, Ptuj; Andraž Šilak, Videm pri Ptuju 56; Matjaž Klasinc, Barislovci 13, Lovrenc na Dravskem polju; Rudi Fišer, Čer-možiše 92, Žetale; Peter Petek, Starošince 5, Cirkovce; Nevenka Horvat, Heroja Lacka 1, Ptuj; Dragica Erhatič, Pobrežje 93, Videm; Zdenko Plohl, Podvinci 115, Ptuj; Marija Škrjanec, Kicar 43 b, Ptuj; Darko Fajfar, Pobrežje 9 a, Videm; Nejc Kozel, Kicar 11, Ptuj; Peter Caf, Gomila 11, Destrnik; Janez Kokol, Pacinje 16 a, Dornava; Stanislav Kelc, Gradišča 149, Cirku-lane; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Sebastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24, Kidričevo; Marija Vesenjak, Placerovci 1, Gorišnica; Alojz Janžekovič, Strelci 5, Markovci; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Franc Čagran, Žamenci 6, Dornava; Matevž Mo-horko, Zg. Hajdina 34 a, Hajdina; Sanja Petrovič, Vrazov trg 2, Ptuj; Ana Munda, Osluševci 29, Podgorci; Anja Petek, Trgovišče 24, Velika Nedelja; Ivan Teskač, Zg. Jablane 5, Cirkovce; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27 a; Vid Ciglar, Gajzer-jeva ul. 9, Ptuj; Gregor Teskač, Zg. Jablane 5; Emil Kirbiš, Njiverce 29 b, Kidričevo; Boris Bohl, Gra-jenščak 45, Ptuj; Milica Kolarič, Mali Brebrovnik 53, Ivanjkovci; Rudi Nahberger, Zg. Leskovec 10 b; Štefan Golob, Dornava 146 b, Dornava; Feliks Kodrič, Koritno 19 a, Majšperk; Matej Rebek, Slo-venskogoriška c. 30, Ptuj; Franc Krajnc, Dornava 13 a; Brigita Čuš, Mezgovci 64 a, Dornava; Jasmin-ka Bohinc, Juršinci 34 a; Marijan Metličar, Zg. Hajdina 82; Peter Ciglar, Kukava 34, Juršinci; Irena Laura, Formin 47 a, Gorišnica; Denis
www.tednik.si
PRODAM trosilec za umetni prah, 4 marmorne robnike v sivi barvi za nagrobni spomenik ter rabljeni ženski kolesi. Telefon 790 1231.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
Zahvaljujem se odraslim skavtom iz Ptuja, družini Petre Sok, družini Žiher in mojstrom, ki so omogočili prenovo mojega doma.
Hvaležna Adela Šilak
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Osenjak, Zagrebška c. 115 a, Ptuj; Rajko Kolarič, Podvinci 109 a, Ptuj; Janko Zavec, Mala Varnica 17, Zg. Leskovec; Janko Zamuda, Ti-bolci 55, Gorišnica; Boris Gorišek, Skrblje 8, Majšperk; Janko Erker, Spodnja Polskava 209, Pragersko; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Danilo Majerič, Sp. Korena 6 c, Spodnji Duplek.
3. maj: Franc Bombek, Cvetkovci 108, Podgorci; Janko Marin, Bre-snica 70, Podgorci; Bojan Cimer-lajt, Sv.Tomaž 16, Sveti Tomaž; Stanko Perger, Velika Nedelja 6 Srečko Zadravec, Podgorci 1/b Boris Šalamija, Vičanci 96 a, Velika Nedelja; Drago Kolarič, Slovenja vas 58, Hajdina; Aleksander Breg, Grajenščak 68, Ptuj; Tine Veg, Stogovci 15 a, Ptujska Gora; Tamara Štrucl, Mestni Vrh 106 b, Ptuj; Roman Drevenšek, Podvinci 45, Ptuj; Branko Prevolšek, Nadole 9, Žetale; Franc Vindiš, Soviče 18, Videm; Boštjan Ber, Ormoška c. 41, Ptuj; David Cvetko, Gradiščak 8, Cirkulane; Ivan Habjanič, Mo-škanjci 100, Gorišnica; Franc Gor-njec, Hlaponci 7, Polenšak; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110 b; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a, Gorišnica; Danica Gonza, Podvinci 42, Ptuj; Gorazd Dobnik, Rimska ploščad 5, Ptuj; Milan Munda, Ul. žetalskega Jožeta, Ptuj; Rudolf Muhič, Formin 40, Gorišnica; Sandi Fras, Gibina 18, Vitomarci; Nuša Črešnik, Rimska ploščad 23, Ptuj; Nina Gon-za, Podvinci 42, Ptuj; Magdalena Strmšek, Pobrežje 41 a, Videm; David Rojs, Mestni Vrh 112 b, Ptuj; Klavdija Beber, Slovenja vas 59, Ptuj; Franc Jus, Žetale 8 a; Rok Murko, Lancova vas 10, Videm; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Irena Kukovec, Novinci 15, Vitomarci; Branko Matjašič, Stojnci 51, Markovci; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Denis Merc, Soviče 12, Videm; Natalija Kokot, Majšperk 32; Bojana Roškar, Ul. pohorskega b. 30, Slovenska Bistrica.
C
410
U.J Il, J!'H
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
@W0D«0
aira
©m n«
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
fKRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Tiho, tiho teče solza večnega spomina, a v srcu ostaja neskončna praznina ...
SPOMIN
8.	oktobra minevata dve leti, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Kukec
9.	10. 1937 + 8. 10. 2010
IZ DUBRAVE PRI ZAVRČU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se z lepo mislijo in prižgano svečko spomnite nanj.
Žalujoči: žena in sinova z družinama
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre in tete
Helene Vidovič
IZ STOGOVCEV 12A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za izrečeno ustno sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici Hedviki za poslovilne besede, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, kolektivu Boxmark, sodelavcem Taluma - Livarske zlitine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Anton, hčerka Marija in sin Srečko
z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi sin, spomin večno bo ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina in očeta
Milana Kerina
IZ KVEDROVE 5
roj. 20. 12. 1953 + 20. 9. 2012
Iz srca hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za besede, sveče ter darovano cvetje. Iskrena hvala Hedviki za vso pomoč ter ganljive besede slovesa. Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Klari za molitev, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju Mir. Prav iskrena hvala sosedi Mimici in vsem, ki ste mi stali ob strani v tem težkem trenutku.
Mama in vsi, ki smo te imeli radi
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od drage žene, mame in babice
Marije Šmigoc
IZ SPUHLJE 86 A 27. 9. 1945-21. 9. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se župnikoma gospodu Marku Veršiču in gospodu Mirku Pihlerju za cerkveni obred in sveto mašo ter gospe Neži za molitve. Hvala moškemu pevskemu zboru Alojz Štrafela Markovci, vokalni skupini Cantilena in cerkvenemu pevskemu zboru sveti Peter in Pavel za odpete pesmi. Hvala govornicama gospe Veri in sosedi gospe Zinki za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo in pogrebni službi Javne službe Ptuj za lepo organizirano zadnje slovo. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči mož Konrad in sin Andrej z družino
Gorišnica • Eles predstavil potek gradnje daljnovoda
Bodo ljudi prisiljevali v služnost?
Ekipa predstavnikov Elesa se je v torek dopoldne, kot je napovedal župan Gorišnice Jože Kokot, res oglasila v prostorih tamkajšnje občine. Čeprav so si Elesovi zamislili sestanek bolj na »štiri oči« z vodstvom občine, mimo javnosti, so na koncu, ne prav z veseljem, privolili v javno debato, tudi s predstavnikoma CI Placerov-ci - Gajevci.
Da srečanje ni ostalo tajno, je pravzaprav zakuhal župan, ki ga tokrat niti ni bilo zraven, saj se je udeležil zborovanja županov v Celju.
Predstavitev dejavnosti Ele-sa glede nadaljnjih postopkov izgradnje visokonapetostnega daljnovoda 2 x 400kW Cir-kovce-Pince pa sploh ni bila sporna. Dejstva so pač takšna, da je državni lokacijski načrt trase potrjen, Eles kot izvajalec uradno ne nosi nobene odgovornosti za potek trase, zato je tudi gorišniško srečanje izzvenelo bolj kot ne v prazno; vsaj glede zahtev in želja tamkajšnje CI. Odgovornost za traso, ki je nihče ne sprejema, nosita ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter vlada - a dejansko odgovornih na terenu ni bilo in jih niti ni pričakovati.
Eles ne more spreminjati vladne uredbe
Direktor sektorja za prenosno omrežje pri Elesu Marko Hrast je uvodoma povedal, da bo daljnovod meril 130 kilometrov, od tega ga bo 80 kilometrov na slovenskem ozemlju: »Doslej je bil Eles le pobudnik ideje, s potrditvijo DLN pa prevzema odgovornost za izvedbo projekta. V izgradnjo daljnovoda je zajetih kar 4400 parcel, ki so že znane. V naslednji fazi sledita projektiranje in pridobivanje služnostnih pravic vseh lastnikov vseh zemljišč. Lastnike bomo obveščali pisno, parcele bodo ocenili državni zapriseženi cenilci, in to vsako posebej. Ocenjevala se bo služnost, torej izguba vrednosti parcele in ocenjena škoda zaradi posegov. Škoda se plača vnaprej, že pred začetkom del. Predvidevam, da bodo te aktivnosti trajale okrog dve leti.«
Direktorja občinske uprave Matevža Cestnika je najprej zanimalo, ali sploh obstaja kakšna možnost za prestavitev trase stran od naselij oziroma
za razširitev vplivnega koridorja: »Naša CI ne bo odstopila od zahteve po prestavitvi daljnovoda. Občina in občani ne nasprotujemo daljnovodu, vendar ne po začrtani trasi! Je res vse zapečateno in vse parcele dokončne?«
Hrast je, po pričakovanjih, pojasnil, da uredbe vlade Eles ne more spreminjati, edina možnost, ki jo lahko izrabi, je prestavljanje stebrov za 40 metrov: »Gre predvsem za primere, da se steber prestavi na rob parcele, njive, da ni ravno na sredini. Meje koridorja pa so fiksne: 25 metrov na kmetijskih zemljiščih in 40 metrov na stavbnih, poseljenih območjih.«
Potem je Cestnik postavil verjetno najpomembnejše vprašanje srečanja: »Če so občani složni in ne bodo podpisali služnostnih pogodb, kaj se bo zgodilo, jih boste razlastili?«
Hrast: »Razlastiti jih ne moremo, ker si ne bomo prilastili zemlje. Lahko pa bo uvedena t. i. omejitev lastninske pravice. Če pač ne bomo mogli skleniti pogodb, bomo morali sprožiti postopek uvedbe prisilne služnosti.«
Predstavniki CI Placerovci - Gajevci Lidija Valenko, Stanislav Donaj in podžupan Mirko Štumpf so ob tem soglasno povedali, da bodo še naprej proti trasi, ker je absolutno preblizu naselja (zaradi direktnega prečkanja bodo podrli eno hišo), prav tako se niso strinjali s širino koridorja, češ da je v primerjavi z drugimi državami absolutno preozka.
Glavni nasprotniki premestitve trase so
naravovarstveniki
Direktor Hrast je imel odgovor tudi na to: »Tukaj lahko vidite dopis našega podjetja okoljskemu ministrstvu, naj še enkrat prouči možnost ume-
Gobe
(juhe, predjedi, glavne
Direktor sektorja za prenosno omrežje pri Elesu Marko Hrast (skrajno desno) v pogovoru z direktorjem občinske uprave Matevžem Cestnikom ter podžupanom Mirkom Štumpfom, Stanislavom Donajem in Lidijo Valenko.
stitve daljnovoda po vaših zahtevah ob stari strugi reke Drave. Za nas bi bila tudi ta trasa povsem sprejemljiva. Vendar okoljsko ministrstvo ni ugodilo tem zahtevam, saj se s takšno traso niso strinjali preostali nosilci urejanja prostora, predvsem Zavod za varstvo naravne dediščine. Mnenje na-ravovarstvenikov pa je danes izjemno pomembno in znani so že primeri, ko so države izgubile tožbe na evropskem sodišču zaradi tovrstnih sporov glede umeščanja objektov na območje Nature.« Hrast je potem še z nekaj leporečja povedal, da tam, kjer je soglasje naravovarstvenikov, ni nekih težav, kjer ga pa ni, pa jih nima smisla niti izzivati.
Trojica občanov iz najbolj prizadetega naselja je nato spomnila na že tako ali tako degradirano območje z umetnim kanalom, z dvema daljnovodoma, s predvideno hitro cesto, na kar je Hrast lahko le skomignil z rameni, glede dejstva, da bo daljnovod onemogočal uporabo namakalnega sistema, ki je že v uporabi, pa je povedal, da bodo za to lastniki zemljišč dobili primerno odškodnino.
Toda spet se je znašel pred
trdnim stališčem CI, da trase ne bodo sprejeli in ne bodo podpisali služnostnih pogodb, Cestnik pa je kot predstavnik občine še dodal, da bodo svojim občanom stali ob strani: »Vam, kot vidimo, je tako ali tako vseeno, kje bi tekla trasa. Poskušali bomo torej najti vse možne poti, rešitve in informacije, da se prestavi. Nemogoče je sprejeti, da se naša trasa kar vnaprej zavrača, brez pravih argumentov, brez dodatnih študij vplivov na okolje.«
Hrast je na to odvrnil, da kot predstavnik Elesa ne more komentirati, kaj je dobro in kaj slabo: »Glede električnega in magnetnega sevanja je stvar merljiva in tudi merimo, pri čemer se seveda držimo veljavne zakonodaje. Vem, da je ljudi strah daljnovoda, bolj kot na primer ceste, ker bolje poznajo dejavnost na cesti, pri daljnovodu pa je to manj znano.«
tehnični pregledi
Cestnik: Za premestitev trase bi bilo treba nekoga zamenjati
Štumpf je bil hiter: »Ne gre le za strah. Po eni strani bodo ljudje izgubili vrednost nepremičnin, po drugi strani je sevanje škodljivo za zdravje ljudi. Zakaj pa naravovarstveniki nočejo daljnovoda, če je tako neškodljiv?« Hrast se je branil, da prav zaradi tega naročajo številne drage študije.
Matevž Cestnik je nato udaril še zadnjič: »Po pravici povedano, bi trasa lahko tekla tudi tam, kjer jo želi naša CI. Dejstvo pa je, da bi za takšno premestitev bilo treba zamenjati neko osebo za podajanje smernic. Žal nam to doslej ni uspelo.«
Donaja je zanimala še zemeljska varianta daljnovoda oziroma t. i. kablovod. Hrast je pojasnil, da v tako dolgi izmeri 400 kW kablovod tehnično ni izvedljiv, najdaljšega tako močnega so pod zemljo zgradili Japonci v dolžini 22 kilometrov: »Sicer pa se kablo-vod uporablja le tam, kjer je to res nujno in ne gre drugače, recimo na večjih letališčih ipd. Osebno pa raje živim ob daljnovodu kot ob kablovodu. Preprosto: žica je vsaj 20 metrov nad glavami, kablovod pa le dva metra pod zemljo. Kje so torej večji vplivi? Daljnovod se ob ogrevanju hladi z zrakom, pri kablovodu pa je treba dodatno urediti segrevanje. Pa tudi ekonomika ni ne-zanemarljiva: kablovod je vsaj 10- do 15-krat dražji.«
Iz skupnega srečanja se tako ni izcimilo nič. Edina skupna ugotovitev tako prizadetih občanov kot predstavnikov Elesa je bila, da so eni in drugi nemočni glede trase in da bi bilo treba za prestavitev oziroma za razširitev vplivnega koridorja spremeniti smernice urejanja prostora.
SM
i motorna vozila, I
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska i Telefon: 02
Črna kronika
Z avtomobilom podrl kolesarja
29. septembra okrog 5.35 je 36-letni moški iz Radencev vozil osebni avtomobil Renault megane iz Pernice proti Lenartu. Zunaj Zamarkove je trčil v 33-le-tnega kolesarja iz Maribora, ki je v isti smeri kolesaril ob desnem robu vozišča. Kolesarja je po trčenju vrglo prek pokrova motorja na vetrobransko steklo avtomobila in nato prek strehe nazaj na cesto. Kolo se je ob trčenju zataknilo pod sprednji del avtomobila, tako da ga je ta potiskal še dobrih 300 metrov naprej. Po trčenju je voznik odpeljal naprej proti Lenartu, ne da bi udeležencu v prometni nesreči ponudil podatke in prvo pomoč. Čez nekaj minut so ga policisti izsledili in prijeli. Voznik se je upiral prijetju, zato so proti njemu uporabili prisilna sredstva. Odredili so preizkus alkoholiziranosti z elektronskim indikatorjem alkohola, a ga je odločno odklonil. Nato so odredili strokovni pregled za preiskavo na alkohol, mamila in psihoaktivna zdravila; opravljen je bil v UKC Maribor. Izdali so mu plačilni nalog, sledi obdolžilni predlog, zaradi zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči pa bodo pristojnemu državnemu tožilstvu podali kazensko ovadbo. V prometni nesreči se je kolesar lažje poškodoval, z reševalnim vozilom so ga odpeljali v UKC Maribor. Ker kolo ni bilo pravilno osvetljeno, mu bodo izdali plačilni nalog.
Dolga pot Somalcev se je končala v Kozmincih
29. septembra ob 8.10 so policisti PP Podlehnik v Kozmincih prijeli štiri državljane Somalije, stare od 16 do 53 let. Ugotovili so, da so tujci hodili do Turčije, nato pa potovali v tovornjaku do Zagreba. 28. septembra so v Zagrebu najeli voznika, 57-le-tnega državljana Hrvaške, in ta jih je pripeljal do državne meje s Slovenijo. Pot so nadaljevali peš, dokler jih policisti niso prijeli. Isti dan so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Ob 9. uri so policisti v Zaklu prijeli njihovega hrvaškega voznika in ga pridržali.
OKNA ' FMH « fíAB. VRATA
I\AI IORS,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86 ; e-mail: infb@naitots.si
VELIKA NAGRADNA IGRA!
v kolikor se odločite za nakup naših artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino do 3.000,00 € XIII
za več informacij nas pokličite pa poglejte na www.naltors.sfl
VGODNO!
Napoved vremena za Slovenijo
Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
www.pomaranca.si www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Danes bo na severnem Primorskem in Notranjskem zmerno do pretežno oblačno, občasno bodo manjše krajevne padavine. Drugod bo sončno, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod megla ali nizka oblačnost. Danes čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju do 15, najvišje dnevne od 17 do 24 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno z jutranjo meglo po nižinah. Več oblačnosti bo v zahodni Sloveniji. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo pretežno oblačno. Padavine bodo dopoldne od severa prehodno zajele večji del Slovenije in do večera že večinoma ponehale. Nekoliko se bo ohladilo.
Foto: SM